P9_TA(2021)0110

Krepitev mednarodne vloge eura

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o krepitvi mednarodne vloge eura (2020/2037(INI))

(2021/C 494/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju prispevka Komisije za Evropski svet in vrh držav euroobmočja z dne 5. decembra 2018 z naslovom Krepitev mednarodne vloge eura (COM(2018)0796),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 12. junija 2019 z naslovom Strengthening the International Role of the Euro – Results of the Consultations (Krepitev mednarodne vloge eura – rezultati posvetovanj) (SWD(2019)0600),

—	ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 5. decembra 2018 z naslovom „O mednarodni vlogi eura na področju energije“ (C(2018)8111) in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2018)0483),

—	ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je del Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), in ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2020/1308 z dne 21. septembra 2020 o določitvi, da je regulativni okvir, ki se uporablja za centralne nasprotne stranke v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska, za omejeno obdobje enakovreden v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1), zlasti njegovih uvodnih izjav (5) in (6),

—	ob upoštevanju letnega pregleda Evropske centralne banke (ECB) z dne 9. junija 2020 z naslovom The international role of the euro (Mednarodna vloga eura),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje (3),

—	ob upoštevanju svojega poročila z dne 18. septembra 2020 s priporočili Komisije o digitalnih financah: nova tveganja pri kriptosredstvih – regulativni in nadzorni izzivi na področju finančnih storitev, institucij in trgov (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2019 (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2020 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2018 (7),

—	ob upoštevanju govora o stanju v Uniji iz septembra 2020 (8),

—	ob upoštevanju poročila ECB iz oktobra 2020 o digitalnem euru (9),

—	ob upoštevanju Prilagojenega delovnega programa Komisije za leto 2020 (10) (COM(2020)0440),

—	ob upoštevanju študije na prošnjo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) iz septembra 2020 z naslovom Post-COVID-19 Global Currency Order: Risks and Opportunities for the Euro (Svetovni red valut po covidu-19: tveganja in priložnosti za euro) (11),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta 26760 NBER, ki so ga februarja 2020 objavili Ethan Ilzetzki (London School of Economics), Carmen M. Reinhart (Univerza Harvard) in Kenneth S. Rogoff (Harvard Kennedy School) z naslovom Why is the euro punching below its weight? (Zakaj ima euro manjšo vlogo, kot bi jo lahko imel?) (12),

—	ob upoštevanju prispevka možganskega trusta Bruegel z dne 5. junija 2020 z naslovom Is the COVID-19 crisis an opportunity to boost the euro as a global currency? (Ali je kriza zaradi covida-19 priložnost za okrepitev vloge eura kot globalne valute?) (13),

—	ob upoštevanju študije z dne 13. februarja 2019, ki jo je izvedel generalni direktorat EP za notranjo politiko Unije (DG IPOL), z naslovom Euro at 20: Background reader – collection of studies and assessments (Euro pri dvajsetih: Raziskovanje ozadja – zbirka študij in ocen) (14),

—	ob upoštevanju osrednjega govora predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela o mednarodni vlogi eura dne 5. marca 2020 v Centru za evropske politične študije (15),

—	ob upoštevanju komentarjev predsednika Charlesa Michela po sejah Evropskega sveta 13. decembra 2019 (16),

—	ob upoštevanju poglobljene analize iz junija 2020 na prošnjo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, ki je del zbirke dokumentov o monetarnem dialogu, z naslovom The International Role of the Euro: State of Play and Economic Significance (Mednarodna vloga eura: stanje in ekonomski pomen) (17),

—	ob upoštevanju uvodne izjave, ki jo je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde podala 8. junija 2020 na predstavitvi v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve (18),

—	ob upoštevanju govora člana izvršilnega odbora ECB Fabia Panette z dne 7. julija 2020 z naslovom Unleashing the euro’s untapped potential at global level (Sprostitev neizkoriščenega potenciala eura na svetovni ravni) (19),

—	ob upoštevanju študije Barryja Eichengreena (Univerza v Kaliforniji, Berkeley) iz aprila 2010 z naslovom Managing a Multiple Reserve Currency World (Upravljanje sveta z več rezervnimi valutami) (20),

—	ob upoštevanju objave možganskega trusta Bruegel z dne 3. decembra 2018 z naslovom The international role of the euro (Mednarodna vloga eura) (21),

—	ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz januarja 2020 z naslovom Economic and Budgetary Outlook for the European Union (Gospodarski in proračunski obeti za Evropsko unijo) (22),

—	ob upoštevanju briefinga službe Evropskega parlamenta za raziskave z dne 2. julija 2019 z naslovom Towards unified representation for the euro area within the IMF (Za enotno zastopanost euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu) (23),

—

ob upoštevanju poročila enote za podporo ekonomskemu upravljanju pri generalnem direktoratu EP za notranjo politiko Unije (GD IPOL) iz oktobra 2020 z naslovom Guidance by the EU Supervisory and Resolution authorities on Brexit (Smernice nadzornih organov in organov EU za reševanje v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU) (24),

—	ob upoštevanju podatkov Mednarodnega denarnega sklada o valutni strukturi uradnih deviznih rezerv (COFER) (25),

—	ob upoštevanju sporočila za javnost Eurostata št. 84/2020 z dne 19. maja 2020 z naslovom The 2017 results of the International Comparison Program (Rezultati programa mednarodne primerjave za leto 2017) (26),

—	ob upoštevanju izjave za javnost Eurostata št. 137/2020 z dne 16. septembra 2020 z naslovom Euro area international trade in goods surplus EUR 27.9 bn (Presežek mednarodne trgovine z blagom v euroobmočju znaša 27,9 milijarde EUR) (27),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0043/2021),

A.	ker je euro v dvajsetih letih, odkar obstaja, postal pozitiven simbol enotnosti, povezovanja in gospodarske moči Evrope ter njenega položaja v svetu ter sredstvo za širjenje evropskih vrednot demokracije, svobodnih trgov in mednarodnega sodelovanja;

ker je euro uradna valuta euroobmočja, v katero je trenutno vključeno 19 od 27 držav članic EU, in ga kot skupno valuto podpira večina državljanov v vseh državah članicah euroobmočja (28); ker so Bolgarija, Hrvaška in Danska svojo valuto vezale na euro prek mehanizma deviznih tečajev (ERM II), euro pa je tudi uradna valuta (29) ali „de facto“ valuta (30) nekaterih ozemelj zunaj EU; ker lahko države v razvoju, ki svoje valute vežejo na euro, s tem pozitivno spodbudijo svoj gospodarski razvoj in dolgoročne obete za trajnostni razvoj;

ker euro kljub ekonomskemu obsegu in vplivu euroobmočja v svetovni trgovini precej zaostaja za ameriškim dolarjem v smislu njegove uporabe kot mednarodne rezervne valute (31) in valute računa (32) ter deleža pri mednarodnih menjalnih transakcijah in dolžniških vrednostnih papirjih (33), čeprav je glede na delež mednarodnih plačil uvrščen skoraj enako kot dolar; ker je euro še vedno druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu;

D.	ker svetovni potencial eura še ni v celoti izkoriščen, njegove koristi pa so med članicami euroobmočja neenakomerno porazdeljene;

ker povzetek sestavljenega indeksa ECB o mednarodni vlogi eura kaže, da je kot mednarodna valuta naraščal in dosegel vrhunec leta 2005, zatem pa je šla njegova internacionalizacija v obratno smer in vse od takrat ni dosegel svojega prejšnjega statusa; ker smo se po krizi zaradi covida-19 ponovno osredotočili na prizadevanja za večjo mednarodno vlogo eura;

ker bo lahko EU z okrepitvijo mednarodne vloge eura izboljšala blaginjo evropskih državljanov, kar je v skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), in spodbujala mednarodni sistem, ki temelji na okrepljenem večstranskem sodelovanju in dobrem svetovnem upravljanju, kar je v skladu s členom 21 PEU; ker bi bilo treba ukrepe za krepitev mednarodne vloge eura izvajati v skladu s splošnimi cilji Unije, vključno s trajnostnim razvojem, polno zaposlenostjo in industrijsko politiko, ter si z njimi prizadevati za izboljšanje socialne odpornosti, notranje kohezije in delovanja euroobmočja ter spodbujati svetovne gospodarske odnose, ki so v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja in stebra socialnih pravic EU;

ker sedanje geopolitične spremembe in izzivi v mednarodni trgovini – med drugim motnje v vrednostnih verigah, tehnološki razvoj, digitalna preobrazba, vzpon kitajske gospodarske moči in geopolitični izzivi za multilateralizem – lahko privedejo do večpolarnega svetovnega gospodarstva, zaradi česar bi lahko prešli na sistem rezerv v več valutah, pri katerem bi lahko euro udeležencem na trgu po vsem svetu zagotovil dodatno možnost izbire valute in tako pomagal zmanjšati svetovna finančna tveganja;

ker bi z okrepljeno mednarodno vlogo eura in njegovo večjo uporabo kot rezervne valute zagotovili višjo finančno avtonomijo euroobmočja in bi ga tako zaščitili pred tem, da bi posamezne državne uprave druge valute uporabile kot zunanjepolitično orodje, EU pa bi lažje uveljavljala svojo politično naravnanost na svetovni ravni;

ker bi morala EU ščititi celovitost svoje finančne infrastrukture, neodvisnost svojih udeležencev na trgu in neodvisnost svetovnih finančnotransakcijskih mrež pred zunanjepolitično enostranskostjo in morebitnimi ekstrateritorialnimi sankcijami, ki jih nalagajo jurisdikcije tretjih držav, ter hkrati zagotavljati učinkovito izvajanje lastne sankcijske politike;

ker je odločitev o uporabi valute sicer nazadnje odvisna od odločitve udeležencev na trgu, vendar je zaupanje v stabilnost valute ključen vidik, ki vpliva na njihovo izbiro, ter pomembno merilo, po katerem centralne banke in vlade določajo sestavo svojih mednarodnih rezerv; ker je stopnja, do katere zunanji akterji uporabljajo določeno valuto, povezana s celovitostjo in povezanostjo jurisdikcije, ki jo izdaja; ker stabilnost valute določa tudi stabilnost institucij, ki jo podpirajo, in ker je potrebno večje evropsko povezovanje za vzpostavitev dodatne institucionalne in politične stabilnosti, ki jo euro potrebuje;

ker na vlogo mednarodnih valut vpliva več dejavnikov; ker je bilo v preteklosti za države, ki izdajajo prevladujoče valute, značilno veliko in rastoče gospodarstvo, prosti pretok kapitala, pripravljenost za mednarodno vlogo, stabilnost, zmožnost zagotavljanja velike in prožne ponudbe varnih sredstev, razviti finančni trgi in pomembna geopolitična prisotnost; ker je privlačnost posamezne valute dolgoročno odvisna tudi od gospodarske vitalnosti jurisdikcije izdajateljice; ker po eni strani gospodarska velikost euroobmočja in prosti pretok kapitala izpolnjujeta osnovne pogoje za krepitev mednarodne vloge eura, po drugi strani pa so finančni in kapitalski trgi še vedno razdrobljeni, fiskalna struktura euroobmočja, ki močno temelji na bankah, pa je nepopolna in niti nimamo zadostne zanesljive ponudbe visokokakovostnih sredstev, ki naj bi jih uporabljali svetovni vlagatelji;

ker lahko jurisdikcija z močno mednarodno valuto izdaja velike količine dolžniških vrednostnih papirjev, ki na trgih po svetu veljajo za netvegane, uživajo tako imenovano „nesorazmerno prednost“, ustvarjajo prihodek od izdajanja denarja in lahko prodajajo državne vrednostne papirje po nizkih obrestnih merah, podjetjem pa je zaradi tega zagotovljena stabilnost, saj lahko mednarodne transakcije izvajajo v svoji valuti;

ker bo dolgoročna mednarodna vloga eura v veliki meri odvisna od privlačnosti euroobmočja kot območja poslovanja in smotrnih fiskalnih politik držav članic; ker je za okrevanje gospodarstva po pandemiji potrebna zdrava monetarna in proračunska politika, tako na ravni EU kot v državah članicah euroobmočja; ker je za vzpostavitev poglobljene in stabilnejše ekonomske in monetarne unije (EMU) v okviru prizadevanj za okrepitev vpliva eura in koristi za članice euroobmočja, potrebna ustrezna kombinacija monetarnih in fiskalnih politik;

N.	ker se euroobmočje sooča s precejšnjimi izzivi, zlasti zaradi podnebnih sprememb, kibernetske varnosti, pranja denarja in financiranja terorizma, ter geopolitičnimi izzivi, med drugim zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU;

ker Združeno kraljestvo od 31. januarja 2020 ni več država članica Evropske unije; ker so zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU nastale strukturne spremembe v finančnem sistemu in v stabilnosti EU, s tem pa se je tudi povečala potreba po nadaljnjem razvoju in nadaljnjem povezovanju kapitalskih trgov v EU, da bi postali bolj privlačni, konkurenčni, odporni in trajnostni ter da bi preprečili razdrobljenost trgov in jim omogočili konkuriranje na svetovni ravni na podlagi globalne in sodelovalne miselnosti, ob tem pa je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da policentrični sistem finančnih in kapitalskih trgov, ki bi lahko nastal zaradi izstopa Združenega kraljestva, ne bo povzročil finančne razdrobljenosti; ker mora EU za okrepitev mednarodne vloge eura nujno zmanjšati odvisnost od tržnih infrastruktur Združenega kraljestva;

P.	ker je svetovno okrevanje še vedno neenakomerno, negotovo in nepopolno, ukrepi za zajezitev širjenja okužb med pandemijo pa vztrajno ovirajo gospodarsko okrevanje, kar lahko vpliva na položaj svetovnih valut;

ker bo treba za uspešno gospodarsko okrevanje po koncu pandemije pospešeno izvajati instrument za okrevanje Next Generation EU, ki je evropski fiskalni odziv, s katerim želi Unija odpraviti strukturne pomanjkljivosti in uvesti ukrepe za spodbujanje trajnostne rasti in konkurenčnosti, pri čemer je poudarek na (i) pravičnem zelenem prehodu, (ii) digitalni preobrazbi, (iii) ekonomski koheziji, produktivnosti in konkurenčnosti, (iv) socialni in teritorialni koheziji, (v) institucionalni odpornosti in (vi) politikah za naslednjo generacijo ter krepitvi zaupanja med vlagatelji; ker lahko ti ukrepi spodbujajo krepitev privlačnosti eura na svetovni ravni ter gospodarske in finančne avtonomije Evrope; ker bo smiselna fiskalna spodbuda, ki bo zajemala skupna evropska prizadevanja, v povezavi z monetarno politiko, usmerjeno v ohranjanje stabilnosti cen, okrepila proticiklične posojilne zmogljivosti EU ter s tem pozitivno vplivala tudi na mednarodni položaj eura; ker bi lahko s prezgodnjim umikom fiskalnih spodbud in neustreznim usklajevanjem fiskalnih ukrepov ogrozili socialno in gospodarsko okrevanje Unije, poglobili obstoječe razlike v euroobmočju, okrnili njegovo kohezijo in celovitost ter zmanjšali privlačnost eura kot mednarodne valute;

ker je načrt za okrevanje Next Generation EU v vrednosti 750 milijard EUR edinstvena priložnost za okrepitev mednarodne vloge eura, saj lahko prispeva k povečanju svetovne likvidnosti, podpira proticiklično porabo in spodbuja evropsko usklajevanje ekonomskih politik; ker bo izdajanje obveznic v povezavi s skladom za okrevanje svetovnim vlagateljem omogočilo izpostavljenost euroobmočju kot celoti, obenem pa bo s tem vzpostavljena tudi resnična krivulja donosnosti euroobmočja;

S.	ker je izredni program ECB za nakup vrednostnih papirjev ob pandemiji bistven za ohranjanje stabilnosti cen in zagotavljanje stabilnih virov financiranja za gospodarstvo euroobmočja;

T.	ker lahko učinkovit in razvit finančni sistem, ki temelji na številnih finančnih instrumentih, dobro razvitih kapitalskih trgih in likvidnih varnih sredstvih, okrepi mednarodno vlogo valutne unije;

U.	ker številna evropska podjetja na nekaterih strateških trgih še vedno ne izberejo eura kot referenčne valute za določanje cen in trgovanje;

ker nova pooblastila za začasno izdajo dolžniških vrednostnih papirjev za okrevanje, vključno z zelenimi in socialnimi obveznicami, zaradi katerih lahko EU postane največja svetovna izdajateljica tovrstnega dolga, zahtevajo ustrezne zmogljivosti izvajanja in izvrševanja ter stroge standarde glede preglednosti in sledljivosti dobička od izdaje zelenih obveznic, da ne bi ogrozili dolgoročne verodostojnosti eura kot valute varnih sredstev;

ker je pandemija pospešila digitalno preobrazbo financ; ker bi z razvojem digitalnih financ in plačil z močnimi evropskimi akterji okrepili močno mednarodno vlogo eura; ker bo z digitalnim eurom evropska valuta bolje prilagojena digitalnemu svetu, tako da se bo lahko euro širil na področje digitalnih plačil, njegova uporaba pa bo lažja, cenejša in učinkovitejša;

ker so študije, ki jih je naročil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta, pokazale, da širša uporaba mednarodne valute prinaša prednosti, a tudi globalno odgovornost, odvisnost in stroške, ki bi jih bilo treba upoštevati pri razvoju ambiciozno zastavljenih monetarnih ukrepov za krepitev konkurenčnosti eura;

Y.	ker je za tržno naravnana prizadevanja za krepitev mednarodne vloge eura zahtevajo trdno zavezo odprtim in prostim mednarodnim trgom skupaj s ciljno usmerjenimi podpornimi ukrepi na ravni EU in držav članic, ki bodo usklajeni s tem ciljem in bodo del celovitega načrta;

Koristi in izzivi okrepljene mednarodne vloge eura

želi opozoriti, da so v skladu s primarnima pogodbama vse države članice, z izjemo Danske, dolžne sprejeti skupno valuto, ko izpolnijo maastrichtska konvergenčna merila; pozdravlja, da sta Bolgarija in Hrvaška julija 2020 vstopili v mehanizem deviznih tečajev ERM II, in podpira hiter ciljni datum za uvedbo eura v obeh državah; glede tega spodbuja Komisijo, naj oceni morebitni učinek nadaljnje širitve euroobmočja na proces krepitve mednarodne vloge eura;

poudarja, da je enotna valuta nepreklicna; poudarja, da euro ni zgolj monetarni, temveč tudi politični projekt;

meni, da čeprav vseh učinkov internacionalizacije eura ni mogoče zlahka količinsko opredeliti, pa lahko okrepljena mednarodna vloga eura v smislu mednarodne rezerve in valute računa ter uporabe v deviznih, mednarodnih dolžniških in posojilnih trgih kratkoročno in dolgoročno vendarle prinese koristi; zaveda pa se, da to prinaša tudi tveganja in odgovornosti, ki jih je treba v procesu dopolnjevanja tržnih sil ustrezno upoštevati z ukrepi politike; poudarja, da lahko okrepljen mednarodni status eura poveča njegovo uporabo kot rezervne valute, zagotovi nesorazmerno prednost in zniža stroške zunanjega financiranja in transakcij za menjavo valut ter zmanjša stroške in tveganja, ki jih nosijo evropska podjetja in gospodinjstva; poudarja, da bo močnejša mednarodna vloga eura postopoma ustvarila globlje, bolj likvidne in bolj povezane evropske finančne trge, zaradi česar bodo manj dovzetni za pretrese zaradi menjalnih tečajev, kar bo evropskim podjetjem in vladam zagotovilo zanesljivejši dostop do financiranja; poudarja, da bi lahko okrepljen mednarodni valutni status eura povečal tudi avtonomijo monetarne politike, okrepil njen prenos v svetovnem merilu in zmanjšal odvisnost monetarne politike EU od zunanjih gospodarskih in finančnih učinkov ter izboljšal likvidnost monetarnega sistema, zmanjšal stroške trgovanja in povečal učinkovitost trga ter odpornost euroobmočja zoper finančne pretrese, kar bi prispevalo k monetarni in finančni stabilnosti EU, poleg tega pa bi zagotovilo nemoteno odpravljanje makroekonomskih neravnovesij; meni, da bo okrepljena mednarodna vloga eura okrepila zmožnost EU, da svojo politično naravnanost oblikuje neodvisno od svetovnega dogajanja; vendar se zaveda, da bi utegnila močnejša mednarodna vloga valute po izsledkih nekaterih študij povzročiti izgube pri izdaji bankovcev, precenitev te valute, večjo nestanovitnost pretoka kapitala v času svetovnih pretresov in večjo mednarodno odgovornost;

poudarja, da bi lahko vidnejša vloga eura na mednarodni ravni povečala odpornost mednarodnega finančnega sistema, tržnim udeležencem po vsem svetu omogočila večjo izbiro in zmanjšala izpostavljenost mednarodnega gospodarstva pretresom, povezanim z veliko odvisnostjo številnih sektorjev od ene same valute; meni, da bi lahko internacionalizacija eura postala poglavitni dejavnik in temelj za oživitev mednarodnega monetarnega sistema, ki se bo še naprej opiral na omejeno število valut, zaradi česar bo bolj uravnotežen in vzdržen;

poudarja, da je v strateškem dolgoročnem interesu euroobmočja in njegovih držav članic, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja izdajanje eura, zlasti možnosti njegove okrepljene mednarodne vloge; poudarja, da so za uresničitev teh koristi potrebna dobro strukturirana prizadevanja na ravni evropske in nacionalne politike, vključno s prispevki ECB, Enotnega odbora za reševanje, evropskih nadzornih organov in Evropske investicijske banke;

želi opozoriti, da mora Unija za močnejšo mednarodno vlogo eura dodelati in dokončati še nedokončano infrastrukturo skupne valute in poskrbeti za večji napredek pri njenih kritičnih funkcijah;

v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba poglobiti in dokončati ekonomsko in monetarno unijo, bančno unijo in unijo kapitalskih trgov, da bi evropski trgi postali mednarodno bolj konkurenčni, euro stabilnejši in privlačnejši, večja pa tudi strateška avtonomnost Unije;

pozdravlja napredek, dosežen pri vzpostavljanju bančne unije, in je seznanjen z dogovorom, doseženim v Euroskupini, o reformi evropskega mehanizma za stabilnost in nadaljnjem delu za uveljavitev skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje; pozdravlja, da Komisija ravno pregleduje okvir za krizno upravljanje in za jamstva za vloge, da bi povečala njegovo učinkovitost, sorazmernost in splošno skladnost za obvladovanje bančnih kriz v EU;

je seznanjen z zahtevo z vrha držav euroobmočja 11. decembra 2020, naj Euroskupina pripravi postopen in časovno opredeljen delovni načrt o vseh še nerešenih vprašanjih, ki jih je treba urediti za dokončanje bančne unije; opozarja, da bančna unija še vedno nima sistema jamstva za vloge in mehanizma za zagotavljanje likvidnosti bankam v postopku reševanja; zato poudarja, da bomo z dokončanjem bančne unije, zlasti pa z dobro zasnovanim sistemom za jamstvo in zaščito bančnih vlog v EU ter z dokončanjem mehanizma za obravnavanje bank v težavah, okrepili mednarodno vlogo eura;

10.

meni, da bosta pristop varnega portfelja in okrepljena vloga Enotnega odbora za reševanje z reformo okvira za reševanje in vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge pomagala razviti enotni trg za evropske banke ter prekinila povratno zanko med državo članico in njenim finančnim sistemom, s čimer se bo povečala privlačnost sredstev, denominiranih v eurih, in okrepila mednarodna vloga eura;

11.

poudarja, da bi mednarodni vlogi eura koristilo tudi, da bi čim bolje izkoristili potencial ene največjih dodanih vrednosti EU – njenega enotnega trga; zato poziva, da ga je treba dokončati;

12.

poudarja, da bi dokončanje unije kapitalskih trgov spodbudilo vlogo eura na mednarodnem trgu, saj so globoki in likvidni domači in finančni kapitalski trgi ter kapitalski trgi z denominacijo v eurih, bistveni za doseganje in povečanje mednarodnega statusa valute; poudarja, da bi večji napredek pri razvoju unije kapitalskih trgov okrepil odpornost na svetovne tokove in neodvisnost od njih ter povečal privlačnost sredstev, denominiranih v eurih; obžaluje, da so kapitalski trgi euroobmočja premalo razviti in razdeljeni po državnih mejah, zaradi česar so razmeroma majhni; spodbuja k okrepljenemu sodelovanju glede obdavčitve finančnih produktov, poziva k zmanjšanju nacionalnih možnosti in diskrecijskih pravic, da bi zmanjšali čezmejne ovire, ter k prizadevanjem za postopno harmoniziranje nacionalnih pravil o insolventnosti; meni, da bi morala Unija po izstopu Združenega kraljestva po najboljših močeh povečati svojo konkurenčnost na svetovni ravni in pri tem graditi na svojih prednostih, da bi postala privlačen trg za evropska in mednarodna podjetja ter vlagatelje; v zvezi s tem pripoznava potencialno vlogo eura pri blaženju posledic izstopa Združenega kraljestva na irskem otoku;

13.

poudarja, da je potrebna vzdržna, pravična in zdrava gospodarska, fiskalna in proizvodna strukturne politika ter strukturne politike, ki spodbujajo rast, tako na ravni EU kot na ravni držav članic, in da morajo temeljiti na zavezanosti verodostojnim fiskalnim pravilom, da se ohrani stabilnost in celovitost eura; v zvezi s tem pozdravlja načrt iz svežnja za okrevanje Next Generation EU za uporabo fiskalne spodbude, zlasti izposojo 750 milijard EUR iz obveznic na kapitalskih trgih za financiranje okrevanja po pandemiji ter za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; meni, da bi lahko sklad za okrevanje in odpornost izboljšal delovanje trenutno razdrobljenega trga državnega dolga, prispeval k dokončanju bančne unije in podprl napredovanje proti dokončanju unije kapitalskih trgov; pozdravlja tudi izdajo obveznic v višini 100 milijard EUR v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE); ugotavlja, da nedavne izkušnje z izdajo obveznic iz sklada SURE potrjujejo visoko raven zanimanja vlagateljev za evropske obveznice; priznava, da je financiranje načrta sanacije s skupnim odzivom na skupni pretres pravi pristop; poudarja, da je uporaba različnih davkov za povečanje lastnih sredstev EU korak v pravo smer in zato krepi vlogo eura; meni, da bi bilo treba Parlamentu s političnim nadzorom zagotoviti močnejšo demokratično vlogo pri izvajanju tega procesa;

14.

poudarja, da je potreben verodostojen fiskalni okvir, ki bo okrepil privlačnost eura s spodbujanjem dolgoročne rasti, zagotavljanjem stabilnosti za izboljšanje vzdržnosti financ držav članic in z zmanjšanjem tveganja redenominacije; glede tega poziva k nadaljnjemu razmisleku o sedanjem okviru pakta za stabilnost in rast ter njegovem izvrševanju glede na problematične okoliščine in težave iz preteklosti, ki so posledica odziva na gospodarsko krizo po pandemiji covida-19 in bodo trajale še desetletja; ugotavlja, da bodo nekateri podporni ukrepi sicer samodejno odpravljeni, vendar bo izbira ustreznega časovnega okvira za odpravo preostalih ukrepov bistvenega pomena, da ne bi ogrozili okrevanja in rasti, ki bosta odločilna za obvladovanje dolga po krizi in njegovo znižanje na vzdržno raven;

15.

poudarja, da je ustrezna ponudba varnih sredstev osnovni pogoj za status mednarodne valute, in obžaluje omejeno razpoložljivost varnih sredstev, denominiranih v eurih; meni, da bi lahko z zasnovo ustreznih orodij politike olajšali zagotavljanje varnih sredstev ter da bi s predlagano izdajo skupnega dolga za financiranje gospodarskega in socialnega okrevanja zagotovili referenčne vrednosti rezervnih sredstev na ravni EU in povečali ponudbo varnih sredstev, denominiranih v eurih; poziva Evropski odbor za sistemska tveganja, naj posodobi poročilo projektne skupine na visoki ravni za varna sredstva za leto 2018; spodbuja EIB, naj izda večje število obveznic, denominiranih v eurih, kar bi izboljšalo razpoložljivost netveganih sredstev, denominiranih v eurih;

16.

se zaveda, da je euro že glavna valuta denominacije za izdajo zelenih obveznic, saj je bila po navedbah ECB leta 2019 več kot polovica zelenih obveznic na svetovni ravni izdanih v eurih; meni, da bi morala EU postati tudi vodilna v svetu pri določanju standardov za izdajo zelenih obveznic; zato poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen nov akcijski načrt za trajnostno financiranje in predlog za trden standard EU za zelene obveznice; meni, da bi lahko z utrditvijo vloge EU kot vodilne v svetu in kot velesile pri določanju standardov za zeleno financiranje okrepili euro kot valuto za trajnostne finančne produkte, s čimer bi se okrepila njegova mednarodna vloga; pozdravlja odločitev Komisije, da bo kot pomemben element financiranja sklada za okrevanje in odpornost izdala zelene obveznice; ponovno poudarja, da so zelene obveznice dolžniški instrumenti, katerih prihodki so namenjeni financiranju trajnostnih in okolju prijaznih naložb; poziva Komisijo in države članice, naj vlagateljem s strogimi standardi preglednosti in sledljivosti dobička zagotovijo visoko stopnjo pravne varnosti, da bodo njihove naložbe res uporabljene za navedeni namen; v zvezi s tem poziva k hitremu dokončanju in izvajanju taksonomije trajnostnih gospodarskih dejavnosti; poudarja, da je treba preprečiti tveganje morebitnih negativnih likvidnostnih učinkov, ki bi utegnili nastati zaradi razdrobljenosti evropskih varnih sredstev na zelene, socialne in „standardne“ obveznice;

17.

se zaveda, kakšno vlogo imajo pri svetovnem položaju valut geopolitične razmere; poziva k okrepitvi geopolitične vloge EU, da bi podprli okrepljeno vlogo eura in pri tem dodobra izkoristili njegovo močnejšo vlogo; poudarja, da bi z internacionalizacijo eura EU zagotovili več manevrskega prostora za vplivanje na globalne geopolitične odločitve, kar bi lahko povečalo privlačnost eura v svetovnem merilu; meni, da bi morala biti vloga geopolitike v današnjem svetu sicer sestavni del razmisleka o krepitvi mednarodne vloge eura, zlasti če bi njegova internacionalizacija prinesla pozitivne varnostne učinke, vendar bi morala Unija upoštevati tudi svoje zmogljivosti na področju zunanje in varnostne politike, obenem pa promovirati mednarodni sistem, v katerem bi se upoštevalo večstransko sodelovanje in dobro globalno upravljanje;

18.

opozarja, da lahko enostranska uporaba sankcij s strani tretjih držav povzroči tveganje ekstrateritorialnih učinkov in pomeni izziv za avtonomijo odločanja EU in njenih držav članic ter za njihovo pravico do zakonskega urejanja; vztraja, da bi bilo spodbujanje večje mednarodne vloge eura način, s katerim bi omilili domet sankcij tretjih držav; glede tega pozdravlja ukrepe, ki jih je EU že sprejela, kot sta aktiviranje akta EU o blokiranju (34) in ustanovitev instrumenta za podporo trgovinskim izmenjavam (INSTEX); poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za večjo učinkovitost svojih sankcij in naj nadaljuje delo v zvezi z ekstrateritorialnimi učinki, ki jih imajo sankcije tretjih držav na gospodarske subjekte EU;

19.

ima pomisleke, da bi lahko razdrobljeni institucionalni okvir EU in premajhna zmožnost, da bi v mednarodnih institucijah nastopala z enotnim glasom, spodkopala verodostojnost njenih monetarnih in fiskalnih politik ter zavrla nadaljnji institucionalni razvoj euroobmočja in tudi mednarodno vlogo eura; ponovno poudarja, da je potrebno bolj racionalizirano in kodificirano zastopanje EU v mnogostranskih organizacijah in organih, zlasti v zastopanosti euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu, da bi spodbudili svetovni domet eura; meni, da bi lahko učinkovito usklajevanje med različnimi predstavniki EU prispevalo k mednarodni vlogi eura, dokler ne bo rešeno vprašanje zastopanja; poziva Komisijo, naj priskrbi natančne odgovore o konkretnih ukrepih, sprejetih na podlagi predlogov, ki jih je Parlament podal v svoji resoluciji z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij in organov;

Politike za okrepitev mednarodne vloge eura

20.

poudarja, da bi okrepljena mednarodna vloga eura podprla in povečala odprto strateško avtonomijo Unije; zato priporoča ukrepe za oblikovanje in izvajanje politike, ki bodo spodbujali mednarodno vlogo eura in podpirali tržno usmerjene premike v tej smeri, obenem pa utrjevali notranje delovanje in kohezijo euroobmočja ter spodbujali k doseganju pomembnih podnebnih in trajnostnih ciljev ob upoštevanju posebnosti obrobnih regij;

21.

meni, da bi poleg poglabljanja in dokončnega oblikovanja ekonomske in monetarne unije lahko tudi politike, ki so osrednjega pomena za okrepljeno mednarodno vlogo eura, med drugim osredotočili na finančne storitve in kapitalske trge, trg dela, plačilne sisteme, mednarodno trgovino, energijo, digitalno preobrazbo, boj proti podnebnim spremembam ter zunanjo in varnostno politiko; poudarja, da si je treba pri teh politikah prizadevati za uresničevanje splošnih ciljev Unije;

22.

se zaveda, da so močni in konkurenčni finančni trgi ključni za krepitev mednarodne vloge valut, zato poudarja, da je na tem področju potrebna učinkovita, sorazmerna in predvidljiva regulacija;

23.

se zaveda, da je trg centraliziranega kliringa zelo koncentriran, zlasti trg za kliring obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, saj je močno vezan na centralne klirinške nasprotne stranke, ki imajo sedež v Združenem kraljestvu; v zvezi s tem je tudi seznanjen z odločitvijo Komisije o začasni enakovrednosti in spodbuja panogo, naj upošteva poziv Komisije k zmanjšanju izpostavljenosti in odvisnosti od centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, zlasti izpostavljenosti do izvedenih finančnih instrumentov, denominiranih v eurih in drugih valutah Unije, s katerimi se trguje na prostem trgu; v zvezi s tem podpira prizadevanja centralnih nasprotnih strank iz EU, da bi vzpostavile svoje klirinške zmogljivosti, ter prizadevanja Komisije, Evropskega nadzornega organa in ECB za pomoč in spodbujanje tega sektorja, da bi v prihodnjih mesecih opredelili in odpravili tehnične ovire za prenos čezmernih izpostavljenosti na EU; v zvezi s tem poudarja pomen regulativnega sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom, ki bi temeljilo na prostovoljnem in nezavezujočem okviru zunaj sporazuma o trgovini in sodelovanju in bi omogočilo dialog o vseh pomembnih regulativnih vprašanjih, pri čemer bi se v celoti spoštovala regulativna in nadzorna avtonomija obeh strani;

24.

ugotavlja, da je pomembnost valute v svetu neposredno povezana z vlogo države izdajateljice v svetovni trgovini; poudarja, da bi EU kot enemu največjih svetovnih trgovinskih blokov, ki se zavzema za odprte in proste trge, koristila okrepljena mednarodna vloga njene valute; poudarja, da bo spodbujanje odločitve za euro v trgovini zmanjšalo valutno tveganje in druge stroške, povezane z valutami, zlasti za evropska mala in srednja podjetja; ugotavlja pa, da se evropska podjetja kljub svojemu položaju velikih kupcev in proizvajalcev včasih odločijo za trgovanje na ključnih strateških trgih v drugih valutah ali da pri trgovanju v eurih naletijo na težave zaradi tržnih struktur in odvisnosti od konkretnih dobavnih verig; je seznanjen s študijami, ki kažejo, da je delež izdajanja računov podjetij v eurih odvisen od mnogih dejavnikov, med drugim od velikosti podjetja in domače države, homogenosti blaga in obstoječih dobavnih verig; zato poziva Komisijo, naj spodbuja k uporabi eura pri oblikovanju cen in izdajanju računov v trgovinskih poslih ter naj izkoristi znatni potencial finančnih instrumentov, denominiranih v eurih, in sicer naj se za to dejavno zavzema v odnosih z zasebnimi deležniki in trgovinskimi partnerji ter naj promovira uporabo eura v trgovinskih sporazumih EU; ob tem želi spomniti tudi na potencial dobavnih verig, ki so skladne s podnebnimi in trajnostnimi cilji Unije ter drugimi pomembnimi standardi;

25.

meni, da bi lahko Komisija k uporabi eura pri oblikovanju cen in izdajanju računov ter k naložbam, denominiranim v eurih, spodbujala tudi z vzdrževanjem odprtega dialoga z zasebnimi in javnimi deležniki, nacionalnimi organi in institucionalnimi vlagatelji ter z zagotavljanjem celovitega znanja in razumevanja svojih pobud in različnih prizadevanj za večjo privlačnost in odpornost euroobmočja in evra; meni, da bi bilo koristno okrepiti učinek evropske gospodarske diplomacije z rednimi izmenjavami s partnericami skupine G20 ter sosednjimi državami in državami kandidatkami, da bi opredelili konkretne politične ukrepe v skupnem interesu, da bi okrepili vlogo eura v tretjih državah;

26.

poudarja, da bi lahko večji delež energetskih pogodb, s katerimi se trguje v eurih, okrepil mednarodno vlogo naše enotne valute, in se zato zavzema za politike, ki podpirajo ta cilj; glede tega poudarja, da so zelena energija in blagovne borze pomembni kot predhodniki blaga, denominiranega v eurih, s katerim se trguje na svetovni ravni, saj bi tu pravice Evropske unije v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU-ETS) pomagale okrepiti vlogo eura v mednarodni trgovini in tudi dosegati podnebne cilje EU; nadalje poziva k ukrepom za spodbujanje novih, inovativnih pogodb, zlasti za trajnostne vire energije in novonastajajoče energetske trge, ki bodo priložnost za trgovanje z več energetskimi pogodbami v eurih, s čimer se bo okrepila mednarodna vloga eura; spodbuja Komisijo, naj nadaljuje posvetovanje in pripravo študij za opredelitev možnosti za širšo uporabo eura v drugih sektorjih, zlasti v prometu, pa tudi v kmetijstvu in pri prehrambnih proizvodih, da bi dodatno podprli in spodbujali uporabo eura za to vrsto pogodb; zato poziva k nadaljnjim ukrepom za ponovno preučitev pravil finančnega trga, vključno z direktivo (35) in uredbo (36) o trgih finančnih instrumentov (MiFID II/MIFIR), ter k poenostavitvi in nadaljnji harmonizaciji okvira za preglednost trgov vrednostnih papirjev, s katerim naj bi povečali sekundarno trgovanje z dolžniškimi instrumenti, denominiranimi v eurih, ter tudi uredbe o referenčnih vrednostih, da bi podprli razvoj evrskih referenčnih vrednosti za blagovne trge in tako okrepili vlogo eura kot referenčne valute;

27.

poudarja, da ima ECB pomembno vlogo pri ohranjanju zaupanja v euro in varovanju monetarne suverenosti v globalnem merilu ter pri stabilnosti cen; poudarja, da valuta, ki dolgoročno ohranja stabilno vrednost, podpira to zaupanje; v zvezi s tem poudarja pomen doseganja ciljev glede stabilnosti cen in verodostojnosti monetarne politike; ugotavlja pa, da cilj glede inflacije sistematično ni bil dosežen;

28.

poudarja, da je pomemben pogoj za status mednarodne valute stabilnost finančnih trgov v euroobmočju; poudarja, da monetarna politika ECB vpliva na stabilnost finančnih trgov; pozdravlja njen hitri in obsežni monetarnopolitični odziv na krizo zaradi covida-19, ki je bil sprejet v izrednih razmerah; priznava pozitivni učinek takojšnjih ukrepov ECB na gospodarske razmere in finančno stabilnost euroobmočja ter tudi na privlačnost eura, in sicer zaradi stabilizacije finančnih trgov, varovanja razpoložljivosti evrske likvidnosti, podpiranja pogojev financiranja v gospodarstvu euroobmočja in na svetovni ravni ter spodbujanja tržnega zaupanja;

29.

poudarja pomen zamenjalnih linij in repo poslov pri odpravljanju pomanjkanja na trgih financiranja z eurom na svetovni ravni, zagotavljanju ustrezne ponudbe likvidnosti v eurih in posrednem povečanju mednarodne vloge eura; s tem se pokaže zavezanost Eurosistema podpiranju likvidnosti in stabilnosti finančnih trgov v kriznih časih ter nemoten prenos njegove monetarne politike; v zvezi s tem poziva ECB, naj svoje zamenjalne linije razširi še na sosednje države zunaj euroobmočja in širše; poziva ECB, naj razmisli o nadaljnjih načinih za okrepitev mednarodne vloge eura, da bi povečala svojo neodvisno politično naravnanost v svetovnem okviru ter dosegla večjo avtonomijo evropskega odločanja na gospodarskem in finančnem področju;

30.

meni, da so evropske banke zaradi upoštevanja pozivov evropskih centralnih nasprotnih strank h kritju z neevrskimi valutami po zaprtju sistema TARGET2 (sistem bruto poravnave v realnem času euroobmočja) v precej slabšem položaju, zlasti v času pretresov na trgu, kot so bili prvi tedni koronavirusne pandemije; poudarja, da bi z daljšim odpiralnim časom sistema TARGET2 in prilagoditvijo času trgovanja na borzi okrepili vlogo eura in neodvisnost evropskih kapitalskih trgov, kar bi evropskim bankam omogočilo, da se jim ne bi bilo treba zatekati k likvidnosti zunaj euroobmočja samo zato, da bi izpolnile pozivov centralnih nasprotnih strank po kritju; pozdravlja konsolidacijo sistema TARGET2-T2S s podaljšanim delovnim časom, ki je bila načrtovana za november 2022; poziva ECB in druge deležnike, naj pospešijo podaljšanje odpiralnega časa sistema TARGET2;

31.

meni, da je ECB poleg svoje osrednje pristojnosti, torej ohranjanja stabilnosti cen, in sekundarne pristojnosti, podpiranja splošnih ekonomskih politik v Uniji kot prispevek k doseganju ciljev Unije iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, zadolžena tudi za omogočanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov in sistemov poravnave; poudarja, da mora imeti Evropa avtonomne rešitve za plačila; poziva ECB, naj poskrbi za ustrezno ravnotežje med finančno inovativnostjo in stabilnostjo; pozdravlja pobudo 16 evropskih bank za začetek evropske plačilne pobude, v kateri naj bi oblikovali enotno plačilno rešitev za potrošnike in trgovce po vsej Evropi;

32.

je seznanjen s poročilom ECB o digitalnem euru in o tem, kako veliko dodano vrednost ima lahko digitalna valuta pri močnejši mednarodni vlogi eura, vključno z zaupanjem ljudi v skupno valuto; je seznanjen z izjavo člana izvršilnega odbora ECB Fabia Panette, ki je odgovoren za delovno skupino Eurosistema na visoki ravni o digitalni valuti centralnih bank (CBDC), da bi digitalni euro fizičnega dopolnil, ne pa ga nadomestil; spodbuja ECB, naj nadaljuje delo v zvezi z digitalnim eurom, in z zanimanjem pričakuje njen naslednji korak v tem procesu, ki bo temeljil na sklepu Sveta ECB, ki naj bi bil izdan sredi leta 2021; poudarja, da je pomembno zagotoviti visoko kibernetsko odpornost in varnost, ter podpira prizadevanja ECB za spodbujanje v to smer; poleg tega poziva k nadaljnjemu ocenjevanju prednosti in pomanjkljivosti uporabe digitalne valute, da bi dosegli ravnovesje med svetovno konkurenčnostjo, inovacijami, varnostjo in zasebnostjo;

33.

poudarja, da je treba močnejšo vlogo eura v digitalni dobi podpreti z inovativnimi digitalnimi finančnimi rešitvami in učinkovitimi digitalnimi plačili v eurih; poziva, naj se to spodbuja z izvajanjem celovite strategije za digitalne finance in za plačila malih vrednosti; meni, da bi morala EU glede na digitalno preobrazbo vzpostaviti okvir za varovanje finančne stabilnosti ob upoštevanju najvišjih standardov kibernetske varnosti in varstva potrošnikov, vključno z varstvom zasebnosti in podatkov, pa tudi za zaščito najbolj ranljivih skupin, kot so starejši in invalidi, ki bi lahko imeli težave pri uporabi novih tehnologij; poudarja, da se je treba še naprej boriti proti pranju denarja z uvedbo evropskega nadzornika in finančnoobveščevalne enote, pri čemer je treba opustiti ekonomski nacionalizem in upoštevati sodobni decentralizirani nadzorni sistem na tem področju; je seznanjen tudi s prizadevanji EBA za ustanovitev kolegijev za preprečevanje pranja denarja, da bi se nadzorniki dogovorili o skupnem pristopu, ki bi zajemal usklajeno ukrepanje, izmenjavo informacij in ocene tveganja;

34.

je seznanjen s pojavom kriptosredstev in poudarja, da je pomembno spremljati njihov razvoj in tveganja stabilnih kovancev za monetarno suverenost; je seznanjen, da centralne banke, drugi organi in organizacije spremljajo kriptosredstva; poudarja, da so na ravni EU potrebne jasne in dosledne smernice o aktualnih regulativnih in bonitetnih procesih, ki bodo spodbujali več inovacij, zagotovili finančno stabilnost in varovali varstvo potrošnikov; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za uredbo, s katero bi izboljšali pravno varnost pri regulativni obravnavi kriptosredstev;

35.

pozdravlja sporočilo, ki ga je Komisija sprejela 19. januarja 2021, z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“, v katerem opredeljuje celovito strategijo za okrepitev odprte strateške avtonomije Evrope na makroekonomskem in finančnem področju; podpira zlasti osrednje ukrepe, ki jih je Komisija predlagala za spodbujanje globalne uporabe eura;

o o

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 306, 21.9.2020, str. 1.

(2) UL C 58, 15.2.2018, str. 76.

(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0266.

(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0265.

(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0305.

(6) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0165.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0034.

(8) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/state-of-the-union-speech_sl.pdf

(9) https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/Report_on_a_digital_euro~ 4d7268b458.en.pdf

(10) https://ec.europa.eu/info/publications/2020-commission-work-programme-key-documents_sl

(11) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2020/652751/ IPOL_STU(2020)652751_EN.pdf

(12) https://scholar.harvard.edu/files/rogoff/files/nber26760_why_is_euro_ punching_below_its_weight.pdf

(13) https://www.bruegel.org/2020/06/is-the-covid-19-crisis-an-opportunity-to-boost-the-euro-as-a-global-currency/

(14) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/624431/ IPOL_STU(2019)624431_EN.pdf

(15) https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/03/05/keynote-speech-at-europe-s-next-stage-at-the-centre-for-european-policy-studies-ideas-lab-2020/pdf

(16) https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2019/12/13/remarks-by-president-charles-michel-after-the-european-council-meetings-on-13-december-2019/

(17) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2020/648806/ IPOL_IDA(2020)648806_EN.pdf

(18) https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2020/html/ecb.sp200608~4225ba8a1b .en.html

(19) https://www.ecb.europa.eu/press/key/date/2020/html/ecb.sp200707~3eebd4e721 .en.html

(20) https://eml.berkeley.edu/~eichengr/managing_multiple_res_curr_world.pdf

(21) https://www.bruegel.org/2018/12/the-international-role-of-the-euro/

(22) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2020/646139/ EPRS_STU(2020)646139_EN.pdf

(23) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2019/637969/ EPRS_BRI(2019)637969_EN.pdf

(24) https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2020/651369/ IPOL_BRI(2020)651369_EN.pdf

(25) https://data.imf.org/?sk=E6A5F467-C14B-4AA8-9F6D-5A09EC4E62A4

(26) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10868691/2-19052020-BP-EN.pdf/bb14f7f9-fc26-8aa1-60d4-7c2b509dda8e

(27) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10569467/6-16092020-AP-EN.pdf/861498a9-16ca-3fd1-6434-aee64bfa7192

(28) Po podatkih raziskave Flash Eurobarometer 481 iz novembra 2019 se je podpora euru okrepila: dve tretjini vprašanih sta navedli, da je euro pozitivna stvar za njihovo državo, kar je več kot leta 2018 v 13 državah (v štirih državah pa manj).

(29) Euro se uporablja kot uradna valuta na podlagi uradnega dogovora Evropske unije s Kneževino Monako, Republiko San Marino, Vatikansko mestno državo, Kneževino Andoro, Saint Pierrom in Miquelonom ter otokom Saint-Barthelemy, ki sta francoski čezmorski ozemlji zunaj EU.

(30) Euro je postal de facto notranja valuta na Kosovu in v Črni gori in s tem nadomestil nemško marko.

(31) Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada COFER, objavljenih 30. septembra 2020, so svetovne rezerve v eurih leta 2020 znašale 20,27 %, v ameriških dolarjih 61,26 %, v renminbiju pa 2,05 %.

(32) Uporaba eura kot valute računa ustreza 30 % svetovnih blagovnih trgovinskih transakcij, vendar se pri transakcijah zunaj za razliko od ameriškega dolarja še vedno uporablja le v omejenem obsegu.

(33) Po podatkih iz poročila ECB iz junija 2020 o mednarodni vlogi eura je delež eura v skupni vrednosti mednarodnih dolžniških vrednostnih papirjev konec leta 2019 znašal 22 %, potem ko se je od sredine devetdesetih let zmanjševal, delež ameriškega dolarja pa se je povečeval in dosegel približno 64 %.

(34) Uredba Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo (UL L 309, 29.11.1996, str. 1).

(35) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(36) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).