P9_TA(2021)0007

Krepitev enotnega trga: prihodnost prostega pretoka storitev

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2021 o krepitvi enotnega trga: prihodnost prostega pretoka storitev (2020/2020(INI))

(2021/C 456/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (1) („direktiva o storitvah“),

—	ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2) („direktiva o poklicnih kvalifikacijah“),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (3),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/957 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremembi Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (4),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/958 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev (5) („direktiva o preskusu sorazmernosti“),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/1724 z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (6) („uredba o enotnem digitalnem portalu“),

—	ob upoštevanju Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (7) („direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu“),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o svežnju za enotni trg (8),

—	ob upoštevanju študije o prispevku k rasti: prosti pretok blaga – zagotavljanje gospodarskih koristi za državljane in podjetja s februarja 2019, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2018 z naslovom Evropski maloprodajni sektor, primeren za 21. stoletje (COM(2018)0219),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o prepoznavanju in odpravi ovir za enotni trg (COM(2020)0093),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 o dolgoročnem akcijskem načrtu za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga (COM(2020)0094),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom COVID-19: Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah (C(2020)3250),

—	ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (9),

—	ob upoštevanju pisma predsednikov vlad držav članic predsedniku Evropskega sveta z dne 26. februarja 2019 o prihodnjem razvoju enotnega trga,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 14. marca 2016 z naslovom „Ali je Komisija zagotovila uspešno izvajanje direktive o storitvah?“,

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0250/2020),

A.	ker sta direktiva o storitvah in direktiva o poklicnih kvalifikacijah ključna instrumenta za zagotavljanje prostega pretoka storitev znotraj Evropske unije, pri čemer pa je del potenciala enotnega trga storitev še vedno neizkoriščen;

ker storitve predstavljajo 73 % BDP EU in prispevajo 74 % (10) delovnih mest, kar poudarja dejstvo, da je kar 9 od 10 novih delovnih mest v Evropski uniji ustvarjenih v tem sektorju, medtem ko delež storitev v trgovini znotraj EU znaša le približno 20 % in ustvari zgolj 6,5 % BDP EU; ker raziskave kažejo, da bi lahko potencialne koristi od poglabljanja enotnega trga storitev z učinkovitim izvajanjem in boljšo harmonizacijo zakonodaje znašale do 297 milijard EUR, kar ustreza 2 % BDP EU; ker 27 % (11) dodane vrednosti blaga, proizvedenega v EU, ustvarijo storitve, v storitvenem sektorju, ki podpira proizvodnjo, pa je 14 milijonov delovnih mest; ker imajo številne storitve zapletene dobavne verige in so zato manj izpostavljene trgovini;

ker je uravnoteženje ekonomskih svoboščin, socialnih pravic, interesov potrošnikov, delavcev in podjetij ter splošnega interesa bistvenega pomena za okvir enotnega trga; ker je usklajevanje gospodarske rasti z vidiki kvalitativnega razvoja, kot je izboljšanje kakovosti in varnosti življenja ter visokokakovostnih storitev, bistveno za ocenjevanje razvoja enotnega trga in bi moralo prinesti nadaljnje izboljšave na področju pravic potrošnikov in delavcev;

D.	ker so visokokakovostne storitve v interesu potrošnikov in ker razdrobljenost enotnega trga zaradi neupravičenih nacionalnih predpisov in nekaterih poslovnih praks, ki med drugim vodijo v manjšo konkurenco, škoduje podjetjem in tudi potrošnikom, ki imajo manj izbire in plačujejo višje cene;

ker direktiva o storitvah, ki pokriva približno dve tretjini storitvenih dejavnosti, v skladu s posebnimi regulativnimi okviri, ki so v splošnem interesu, členom 2 Protokola št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in členom 14 PDEU iz svojega področja uporabe v celoti ali delno izključuje socialne storitve, zdravstvene storitve in druge javne storitve; ker morajo storitve splošnega pomena po potrebi zagotoviti, naročiti in organizirati države članice v skladu z lokalnimi zahtevami in okoliščinami, da bi upoštevali potrebe uporabnikov na čim bolj lokalni ravni;

F.	ker je EU zaradi pandemije COVID-19 trenutno v recesiji in se sooča z vse večjo brezposelnostjo in ker je poglobitev enotnega trga storitev ključna za povečanje trgovinskih tokov EU in izboljšanje vrednostnih verig, kar prispeva h gospodarski rasti;

G.	ker so zaposleni v storitvenem sektorju, ki so med pandemijo COVID-19 v Evropski uniji neutrudno delali, prizadeti zaradi hude gospodarske negotovosti ali izpostavljenosti na prvi črti; ker je treba to vprašanje obravnavati na ravni EU;

ker bi morale države članice pravilno in pravočasno izvajati in spremljati spremenjeno direktivo o napotitvi delavcev (12) ter jih tako med napotitvijo v okviru prostega opravljanja storitev zaščititi ter se izogibati vsakemu neupravičenemu omejevanju svobode opravljanja storitev, tako da določijo obvezne predpise o delovnih pogojih ter o varovanju zdravja in varnosti delavcev;

ker je potreben bolj celovit in medsebojno povezan trg storitev, če želimo uresničiti evropski steber socialnih pravic, se uspešno spoprijeti s podnebnimi spremembami, ustvariti trajnostno gospodarstvo, vključno z digitalnim poslovanjem, in izkoristiti celoten potencial evropskega zelenega dogovora;

ker različne regulativne odločitve na ravni EU in nacionalni ravni ter nepopoln in neustrezen prenos ter neustrezno izvajanje veljavne zakonodaje vodijo v njeno pomanjkljivo izvrševanje, saj določb, ki se ne prenesejo pravilno, morda tudi ne bo mogoče učinkovito izvajati; ker je skladna in jasna zakonodaja pogoj za odpravo ovir za prosti pretok storitev; ker je kršitve zakonodaje o storitvah včasih težko opredeliti in obravnavati z obstoječimi mehanizmi izvrševanja, zlasti na lokalni ravni;

ker upravni postopki, razlike v nacionalnih predpisih in zlasti ovire pri dostopu do potrebnih informacij otežujejo čezmejno trgovanje, zlasti za mala in srednja podjetja; ker bi bilo treba bolj spodbujati obstoječa orodja za zadovoljitev potreb manjših podjetij, kot so poslovni portal Tvoja Evropa, centri SOLVIT za obravnavo zadev, enotni kontaktni portali e-uprave, enotni digitalni portal in drugi instrumenti, da bi okrepili čezmejno trgovino s storitvami;

ker ni sistema za sistematično zbiranje podatkov na ravni EU, ki bi zagotavljal ustrezne podatke o mobilnih delavcih ali bi delavcem omogočal, da ugotovijo obseg svojih pravic iz socialne varnosti in da uveljavljajo pridobljene pravic; ker so dostop do informacij o veljavnih predpisih ter dejansko spoštovanje, spremljanje in izvrševanje nujni pogoji za pošteno mobilnost in boj proti zlorabam sistema; ker bi bilo zato treba spodbujati in uporabljati digitalno tehnologijo, saj lahko olajša nadzor in izvrševanje zakonodaje, ki varuje pravice mobilnih delavcev, ob upoštevanju pravil o varstvu podatkov;

ker pomanjkanje instrumentov za avtomatično priznavanje spričeval o zaključku izobraževanja, kvalifikacij, znanj in spretnosti med državami članicami negativno vpliva na mobilnost udeležencev izobraževanj, pripravnikov, diplomantov in kvalificiranih delavcev in ovira pretok zamisli v EU, inovacijski potencial gospodarstva EU in resnično povezan evropski enotni trg;

Odprava ovir na enotnem trgu

poudarja, da je spodbujanje enotnega trga, vključno s prostim, poštenim in varnim pretokom storitev in ljudi, varstvom potrošnikov in strogim uveljavljanjem prava EU, bistveno za spoprijemanje z gospodarsko krizo, ki jo je povzročil COVID-19; poziva vse države članice, naj čim prej sprostijo neupravičene in nesorazmerne omejitve glede prostega pretoka storitev na enotnem trgu; obžaluje, da načrt za okrevanje, ki ga je predlagala Komisija, ne zagotavlja posebnega financiranja v zvezi s pretokom storitev, tako da bi upošteval njegovo pomembnost kot orodja za gospodarsko okrevanje;

poudarja, da bi morali imeti podjetja in delavci po vsej Evropski uniji možnost prostega gibanja, da bi ponujali svoje storitve, vendar nezadostno izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga, neustrezni elektronski postopki, neupravičene regulativne omejitve za ponudnike storitev in prepreke za dostop do reguliranih poklicev še naprej ustvarjajo ovire, zaradi katerih so državljani prikrajšani za delovna mesta, potrošniki za izbiro, podjetniki, zlasti mala in srednja podjetja, mikropodjetja in samozaposleni, pa za poslovne priložnosti; poziva države članice, naj zmanjšajo nepotrebne zahteve in digitalizirajo dokumentacijski postopek za čezmejno opravljanje storitev; opozarja na vse večji pomen ostoritvenja (vse večje vloge storitev v proizvodnem sektorju) in poudarja, da ovire v trgovini s storitvami vse bolj postajajo ovire za proizvodnjo; poudarja, da bi polno izvajanje in izvrševanje direktive o storitvah lahko zmanjšalo trgovinske ovire in povečalo trgovanje znotraj EU v sektorju storitev; poziva Komisijo, naj opredeli načrt posebnih ukrepov v zvezi s sklepi iz sporočil Komisije z dne 10. marca 2020 o prepoznavanju in odpravi ovir za enotni trg (COM(2020)0093) in o dolgoročnem akcijskem načrtu za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga (COM(2020)0094);

pozdravlja dejstvo, da je bila uskladitev kvalifikacij z vzajemnim priznavanjem, ki temelji na direktivi o poklicnih kvalifikacijah, uspešna pri več poklicih, in spodbuja države članice, naj ponovno proučijo in uskladijo pravila, ki urejajo vstopne pogoje in izpolnjevanje zahtev v zvezi s posebnimi dejavnostmi ali poklici; poudarja, da je treba izboljšati primerljivost ravni poklicnih kvalifikacij, da bi zagotovili lažji prehod na vzajemno priznavanje kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja v zvezi s sektorjem storitev po vsej EU;

poudarja, da se evropska poklicna izkaznica uporablja le za pet reguliranih poklicev in zato njen potencial ni v celoti izkoriščen; zato poziva Komisijo, naj poveča število poklicev, za katere se uporablja poklicna izkaznica, zlasti na področju inženirstva;

opozarja na poseben status reguliranih poklicev na enotnem trgu in njihovo vlogo pri varovanju javnega interesa; poudarja, da se ta posebni status ne bi smel uporabljati za ohranjanje neupravičenih nacionalnih monopolov pri zagotavljanju storitev, ki povzročajo razdrobljenost enotnega trga;

poudarja, da bi avtomatično vzajemno priznavanje spričeval o zaključku izobraževanja, kvalifikacij, znanj in spretnosti med državami članicami tudi pozitivno vplivalo na notranji trg in prosti pretok storitev; pozdravlja, da so države članice pripravljene spodbujati avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in izidov iz učnih obdobij v tujini; poziva države članice, naj vzajemno priznavanje razširijo na vse ravni izobraževanja in čim prej izboljšajo ali uvedejo potrebne postopke zanj;

poziva, naj se spodbuja evropsko ogrodje kvalifikacij in olajša njegova uporaba v vsej Evropski uniji, da bi postal splošno sprejet instrument za priznavanje; pozdravlja prizadevanja Komisije za odpravo neupravičenih omejitev poklicnih kvalifikacij in meni, da bi morala ostati dejavna in pozorna pri uresničevanju svoje politike glede kršitev, kadar države članice ne spoštujejo zakonodaje EU o priznavanju kvalifikacij;

poudarja, da še vedno obstajajo neupravičena pravne težave in upravne ovire za javno naročanje na področju storitev v EU, ker se Direktiva 2014/24/EU (13) različno izvaja na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj spremlja in spodbuja nadaljnje sektorsko usklajevanje postopkov javnih naročil in smernice zanje, končni cilj pa naj bo zagotoviti potencialne koristi in zmanjšati stroške čezmejnih javnih naročil za mala in srednja podjetja, mikropodjetja in samozaposlene; poudarja pomen storitev, ki omogočajo merljivo zmanjšanje okoljskega odtisa EU („zelene storitve“), in poziva države članice, naj povečajo ozaveščenost in bolje izkoristijo obstoječe sheme za spodbujanje trajnostnih storitev v javnih naročilih, da bi dosegle krožno in trajnostno gospodarstvo;

želi spomniti, da je namen direktive o storitvah zagotoviti storitve visoke kakovosti, zmanjšati razdrobljenost notranjega trga, poglobiti povezovanje enotnega trga in ga okrepiti na podlagi preglednosti in poštene konkurence ter podjetjem omogočiti, da v celoti uresničijo svoj potencial in koristijo potrošnikom ter prispevajo k trajnostnem razvoju in h krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva;

10.

meni, da je za razvoj storitev, povezanih s prelomnimi ali nastajajočimi tehnologijami, potreben ustrezen tržni delež, da se upravičijo naložbe in podpre rast vključenih podjetij; ugotavlja, da razdrobljenost notranjega trga pogosto odvrača od takih naložb;

11.

obžaluje, da se številna inovativna ali rastoča podjetja poskušajo uveljaviti zunaj EU, ko dosežejo določeno velikost, hkrati pa še vedno delujejo na enotnem trgu; meni, da lahko uresničitev svobode opravljanja storitev prispeva k vrnitvi proizvodnje nazaj v Evropsko unijo in h konkurenčnosti podjetij EU na svetovnih trgih;

12.

ugotavlja, da sta dve tretjini storitvenih dejavnosti vključeni v področje uporabe direktive o storitvah, in spodbuja Komisijo, naj oceni in izboljša njeno izvajanje, da bi okrepila pravni okvir enotnega trga;

13.

želi spomniti, da čezmejne zdravstvene storitve spadajo na področje svobode opravljanja storitev v skladu z direktivo o poklicnih kvalifikacijah, direktivo o preskusu sorazmernosti in sodno prakso Sodišča, če je priznana posebna narava zdravstvenih storitev in se zaščiti javno zdravje; ugotavlja, da je bila direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu sprejeta tudi na podlagi člena 114 PDEU; poudarja, da nacionalni predpisi v skladu s sodno prakso Sodišča, v kateri so uporabljene določbe Pogodbe o prostem pretoku storitev, ne smejo ustvarjati dodatnih ovir za zagotavljanje storitev čezmejnega zdravstvenega varstva v primerjavi z direktivo o čezmejnem zdravstvenem varstvu; poudarja, da je treba odpraviti tudi neupravičene in nesorazmerne ovire na nacionalni ravni, hkrati pa zagotoviti visoko raven zdravstvenega varstva za vse državljane EU;

14.

želi spomniti, da načela direktive o storitvah in direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij olajšujejo prosti pretok storitev; poziva Komisijo, naj izda posodobljene smernice o direktivi o storitvah, da bi okrepila izvrševanje in harmonizacijo ter skladnost v vseh državah članicah in pri vseh ponudnikih storitev;

15.

priznava poseben status storitev splošnega pomena in da jih je treba zagotavljati v javnem interesu, kot je razsodilo Sodišče, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti iz Protokola št. 26 k PDEU o storitvah splošnega pomena; obžaluje pa, da nekatere države članice pod pretvezo varovanja javnega interesa še vedno izolirajo svoj domači trg za storitve, ki jih ni mogoče šteti za storitve splošnega pomena ali storitve splošnega gospodarskega pomena;

16.

poudarja, da zahteve, kot so neupravičene ozemeljske omejitve, neupravičene zahteve glede jezika in preverjanja gospodarskih potreb, če se uporabljajo prekomerno, ustvarjajo neupravičene in nesorazmerne ovire za čezmejno trgovanje;

17.

poziva, naj sklicevanje na COVID-19 ne služi kot opravičilo za omejitev prostega pretoka storitev na enotnem trgu, razen če je to ustrezno utemeljeno, in naroča Komisiji, naj bo še naprej pozorna na zlorabe te utemeljitve;

18.

obžaluje, da države članice včasih uporabljajo koncept negospodarskih storitev splošnega pomena, da bi nekatere sektorje izvzele iz področja uporabe pravil notranjega trga, čeprav to ni upravičeno zaradi splošnega interesa, hkrati pa priznava poseben status javnih storitev in da je njihovo zagotavljanje v javnem interesu; poudarja, da je treba pojem dodatno opredeliti, da bi se izognili nacionalni razdrobljenosti in različnim razlagam;

19.

pozdravlja smernice Komisije o sezonskih delavcih z dne 16. julija 2020 v zvezi z uresničevanjem prostega gibanja obmejnih, napotenih in sezonskih delavcev v EU v okviru pandemije COVID-19 in poziva države članice, naj zagotovijo, da lahko obmejni delavci in sezonski delavci prehajajo meje, obenem pa zagotovijo varne delovne pogoje;

20.

ugotavlja, da se je Komisija odločila umakniti svoj predlog za postopek priglasitve storitev; obžaluje, da ni bilo mogoče doseči zakonodajne rešitve na podlagi stališča Parlamenta, katerega cilj je bil preprečiti uvedbo nepotrebnih regulativnih ovir v storitvenem sektorju s partnerskim pristopom med državami članicami in Komisijo;

21.

ugotavlja, da se je Komisija nedavno odločila, da umakne svoje predloge o storitveni e-izkaznici; opozarja, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov zavrnil te predloge, ki naj bi odpravili upravne zaplete za ponudnike čezmejnih storitev, ki še vedno obstajajo; poziva k novi oceni razmer, da bi rešili obstoječe upravne težave ob hkratnem spoštovanju direktive o storitvah ter načel sorazmernosti in subsidiarnosti;

22.

poziva države članice, naj poskrbijo za to, da se bo veljavna zakonodaja pravilno izvajala in izvrševala, naj v skladu s členom 15(7) direktive o storitvah obvestijo Komisijo o vseh novih zakonih in osnutkih zakonov, predpisih ali upravnih določbah, ki določajo zahteve iz člena 15(6) direktive o storitvah, skupaj z razlogi za te zahteve, da bi se izognili neupravičenim zahtevam, ter uvedejo enostavne elektronske postopke za pridobitev potrebnih dokumentov za čezmejno opravljanje storitev in s tem zagotovijo enake konkurenčne pogoje za podjetja in delavce ter hkrati zagotavljajo najvišjo raven varstva potrošnikov;

23.

poudarja, da je večjo čezmejno mobilnost mogoče doseči z uresničevanjem načela vzajemnega priznavanja in z usklajevanjem pravil med državami članicami; poudarja, da Evropska unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju socialne politike v skladu s členom 153 PDEU, ki izrecno določa, da pravila EU, sprejeta v skladu s členom 153, ne smejo vplivati na pravico držav članic, da opredelijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti, in ne smejo bistveno vplivati na njihovo finančno ravnovesje ter državam članicam ne smejo preprečiti, da bi ohranile ali uvedle strožje zaščitne ukrepe, ki so skladne s Pogodbama;

24.

poudarja, da se invalidi še naprej srečujejo s številnimi ovirami, ki jim otežujejo ali preprečujejo, da bi v celoti izkoristili prosti pretok storitev; poziva države članice, naj začnejo nemudoma izvajati evropski akt o dostopnosti, da bi dejansko odpravile ovire za delavce invalide ter jim zagotovile dostopne storitve in ustrezne pogoje za opravljanje storitev; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti v celoti dostopen enotni trga, ki zagotavlja enako obravnavanje in vključevanje invalidov;

25.

poziva Komisijo, naj zagotovi strukturirano pomoč in za države članice pripravi smernice o tem, kako izvajati predhodne ocene sorazmernosti novih nacionalnih ureditev v zvezi s storitvami v skladu z direktivo o preskusu sorazmernosti;

26.

poziva nacionalne parlamente, naj aktivno podpirajo izvrševanje veljavnih predpisov in izvajajo svoje nadzorne pristojnosti v odnosu do nacionalnih organov;

27.

poziva deležnike, industrijo in socialne partnerje, naj še naprej ustrezno sodelujejo pri pozivanju vlad k oživitvi storitvenega sektorja EU ter k okrepitvi sektorske in medsektorske interoperabilnosti na področjih, ki vključujejo okolje, promet in zdravstvo, za doseganje medsebojno povezanih čezmejnih storitev; poudarja, da bi morali vsi deležniki spodbujati trajnosten, pravičen in na pravilih temelječ enotni trg storitev z visokimi socialnimi in okoljskimi standardi, kakovostnimi storitvami in pošteno konkurenco;

Zagotavljanje izvrševanja veljavne zakonodaje

28.

ugotavlja, da je prosti pretok storitev ključni element enotnega trga in lahko prinese znatne gospodarske koristi in visoke okoljske in potrošniške standarde ter standarde zaščite delavcev, če se spoštuje ravnovesje med tržnim gospodarstvom in socialno razsežnostjo Evropske unije, kot je določeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, in če ga pristojni organi, nacionalna sodišča in Komisija v zadostni meri in dejavno izvajajo, podjetja pa izpolnjujejo nacionalne predpise in predpise EU; poudarja, da bi morale meje med državami članicami ostati odprte, da bodo zagotovljena temeljna načela EU; poudarja, da je treba vsak začasen ponoven nadzor na notranjih mejah v kriznih razmerah, kot je zdravstvena kriza, izvesti previdno in le kot skrajni ukrep, ki temelji na tesnem usklajevanju med državami članicami, saj zapiranje meja ogroža temeljna načela EU, in poudarja tudi, da se je treba po odpravi nacionalnih omejitev gibanja takoj osredotočiti na odpravo mejnih kontrol;

29.

poudarja, da imajo podjetja in potrošniki po vsej Evropski uniji koristi od ustreznega izvajanja in izvrševanja veljavne zakonodaje; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo, in v celoti izvršuje veljavna pravila in hitro odloča o pritožbah in tako zagotovi učinkovito obravnavo pomembnih vprašanj z vidika končnega uporabnika; poziva, da se proučijo alternativni mehanizmi za reševanje sporov ter dosledno in brez nepotrebnega odlašanja uvedejo postopki za ugotavljanje kršitev, ko se odkrijejo kršitve ustrezne zakonodaje, ki so v nasprotju s pravilnim delovanjem notranjega trga, in ko se uvedejo nesorazmerna bremena;

30.

poudarja, da se lahko države članice sklicujejo na nujne razloge v splošnem interesu zgolj takrat, kadar je to legitimno; vendar poudarja pravico držav članic, da regulirajo storitveni sektor v splošnem javnem interesu, da zaščitijo potrošnike in kakovost storitev;

31.

poziva Komisijo, naj izboljša spremljanje, kako uspešno in kakovostno države članice prenašajo, izvajajo in izvršujejo zakonodajo, vključno z letnim poročilom o teh zadevah, ter z državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi deležniki pripravi pregledne in participativne ocene, ki temeljijo le na količinskih in kvalitativnih merilih;

32.

obžaluje, da je kar dvajset držav članic zamujalo s prenosom direktive o storitvah v nacionalno zakonodajo; opozarja, da je obseg instrumentov, kot so enotne kontaktne točke, še vedno omejen in da ponudniki storitev niso dovolj obveščeni o vseh možnostih, ki jih imajo na voljo; zato poziva Komisijo, naj zainteresirane strani, med drugim prek spletnega oglaševanja, obvesti o možnostih, ki jih ponuja direktiva;

33.

poudarja, da je vzpostavitev dinamičnega trga in enakih konkurenčnih pogojev za čezmejno zagotavljanje storitev informacijske družbe ključni del prihodnje konkurenčnosti gospodarstva EU; poziva Komisijo in države članice, naj v zakonodajnem svežnju o digitalnih storitvah obravnavajo preostale ovire za čezmejno zagotavljanje storitev informacijske družbe;

34.

poziva, naj bo Komisija odločnejša in zagotovi učinkovito usklajevanje in izmenjavo informacij med državami članicami, da pri čezmejnem opravljanju storitev ne bo prihajalo do podvajanja postopkov in preverjanj;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo strukturo in način delovanja novoustanovljene projektne skupine za uveljavljanje enotnega trga, vključno z njeno praktično razsežnostjo, ter pripravijo časovni razpored posebnih ukrepov v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih določi projektna skupina (14), tako da oblikujejo nov dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga, da se čim bolj izkoristi potencial enotnega trga storitev; meni, da lahko projektna skupina za uveljavljanje enotnega trga zagotovi dodatno vrednost, tako da zagotovi dosledno izvajanje vseh strategij enotnega trga ter izmenjavo podatkov in metrike o dosežkih; poziva projektno skupino, naj vzpostavi odprto in pregledno zbirko podatkov o konkretnih nacionalnih netarifnih ovirah in tekočih postopkih ugotavljanja kršitev;

36.

poudarja pomen predhodnega odločanja pri oblikovanju prava EU; obžaluje, da postopek odločanja v povprečju še vedno traja 14,4 mesece (15), čeprav se je že znatno skrajšal; poziva Sodišče Evropske unije, naj oceni, kako ga še dodatno skrajšati, da bi se izognili težavam za ponudnike in prejemnike storitev na enotnem trgu; poudarja, da predhodno odločanje pomembno vpliva na razvoj enotnega trga in zmanjšanje neupravičenih ovir na njem;

Več informacij in jasnosti glede predpisov s krepitvijo vloge enotnih kontaktnih točk

37.

ugotavlja, da se je v pandemiji COVID-19 pokazalo, da predpisi niso dovolj jasni in da ni učinkovite komunikacije med državami članicami o hitro spreminjajočih se predpisih; poudarja, kako pomembni so enotni digitalni portal in enotne kontaktne točke kot spletna točka za dostop do informacij, postopkov in podpornih storitev na enotnem trgu na ravni EU in nacionalni ravni, kot določa direktiva o storitvah;

38.

priporoča, da države članice enotni digitalni portal izvajajo na način, ki bo prijazen do potrošnikov ter malih in srednjih podjetij, ter svoje enotne kontaktne točke preoblikujejo iz zgolj regulativnih portalov v popolnoma delujoče portale; meni, da je to treba doseči tako, da zagotavljajo informacije, podporne storitve in poenostavljene postopke v zvezi z digitalnim portalom, osredotočene na uporabnika, ter s povezovanjem enotnega digitalnega portala z enotnimi kontaktnimi točkami, da bo, kolikor bo to mogoče, deloval kot virtualna točka „vse na enem mestu“ in da se zagotovi kar najvišja raven osredotočenosti na uporabnika; predlaga, da se sprejmejo standardi zasnove spletnega vodnika Europa Web Guide, da se zagotovi uporabniku prijazen in prepoznaven vmesnik za vse enotne kontaktne točke;

39.

priporoča, da Komisija in države članice prek enotnega digitalnega portala sistematično zagotavljajo uporabnikom prijazne informacije o vsej novi zakonodaji EU, s katero se za potrošnike in podjetja uvajajo pravice oziroma obveznosti; priporoča, da se v ta namen Komisija in države članice pogosto posvetujejo z zainteresiranimi stranmi; poudarja, da so preglednost, enaka obravnava in nediskriminacija bistvene za prosti pretok storitev;

40.

ugotavlja, da morajo države članice zagotavljati, da se lahko vsi upravni postopki v zvezi z ustanavljanjem podjetij in svobodnim opravljanjem storitev opravijo digitalno v skladu z uredbo o enotnem digitalnem portalu; poziva države članice, naj pospešijo svoja prizadevanja v zvezi z digitalizacijo, zlasti kar zadeva postopke, ki vplivajo na podjetja in potrošnike, da bodo lahko upravne postopke izvajali na daljavo in prek spleta; poziva Komisijo, naj podvoji prizadevanja sodelujočih in zlasti dejavno podpre manj uspešne države članice;

41.

priporoča, naj Komisija pomaga nacionalnim organom v državah članicah pri izboljšanju enotnih kontaktnih točk, da se olajša komunikacija v angleščini med zadevnimi organi, poleg njihovega lokalnega jezika, in da deluje kot posrednik, če se roki ne spoštujejo ali če ni odgovora na poizvedbe; poudarja, da bi morala enotna kontaktna točka ob upoštevanju kratkih rokov potrošnikom, zaposlenim in podjetjem zagotavljati naslednje informacije in podporo:

—

nacionalne predpise in predpise EU, ki jih morajo podjetja v zadevni državi članici spoštovati, in informacije za zaposlene, vključno z delovnim pravom, zdravstvenimi in varnostnimi protokoli, veljavnimi kolektivnimi pogodbami, organizacijami socialnih partnerjev in svetovalnimi strukturami za delavce in zaposlene, kjer se lahko seznanijo s svojimi pravicami in prijavijo zlorabe;

—	ukrepe, ki jih morajo podjetja sprejeti za zagotovitev skladnosti s temi predpisi, pri čemer bi morali biti ti ukrepi razvrščeni po postopkih in vsebovati navodila za vsak korak;

—	s katerimi dokumenti morajo podjetja razpolagati in v kakšnem roku;

—	informacije o tem, na katere organe se morajo podjetja obrniti, da dobijo potrebna dovoljenja itd.;

42.

poudarja, da bi morale enotne kontaktne točke zagotavljati vse potrebne informacije o vseh zahtevah, povezanih s poslovanjem, za podjetja v zadevni državi članici; ugotavlja, da zgoraj navedeni primeri vključujejo zahteve glede poklicnih kvalifikacij, DDV (stopnje, zahteve za registracijo, obveznosti poročanja itd.), davek od dobička ter obveznosti na področju socialne varnosti in delovnega prava; poudarja, da morajo biti vse ustrezne informacije o zakonodaji in upravnih zadevah ter vsi ustrezni dokumenti, ki jih zagotavljajo enotne kontaktne točke, na voljo v lokalnem jeziku in, če je mogoče in ustrezno, v angleščini;

43.

priporoča, da bi morale biti enotne kontaktne točke bolje povezane in da bi si morale izmenjevati informacije o zahtevah in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja v svojih državah članicah, pa tudi informacije o poklicnih kvalifikacijah za posamezne sektorje; priporoča, da enotne kontaktne točke pomagajo tujim podjetjem, ki želijo poslovati v zadevni državi članici, pa tudi lokalnim podjetjem, ki želijo izvažati storitve in blago v druge države članice, tako da jim zagotovijo izmenjane informacije in potrebne kontaktne podatke; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj prouči nadaljnje sinergije, na primer z Evropskim organom za delo, da bi spodbudila to izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami oceni, ali bodo enotne kontaktne točke potrebovale dodatna sredstva za izvajanje teh nalog;

44.

poziva, naj enotne kontaktne točke držav članic sodelujejo, s čimer bi poskrbele za to, da bodo imeli podjetja, zaposleni in druge zainteresirane strani hitro, točne, celovite in najnovejše informacije v lokalnem jeziku in v angleščini;

45.

poziva Komisijo, naj usklajuje izmenjavo informacij med enotnimi kontaktnimi točkami in po potrebi zagotovi smernice za pomoč državam članicam pri racionalizaciji postopkov, zlasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi moralo to sodelovanje zagotoviti tudi izmenjavo znanja med državami članicami, tudi o mobilnih delavcih, tako glede obveščanja o primerih dobre prakse kot tudi glede upravnih in nepotrebnih zahtev enotnega trga;

46.

meni, da bi morale biti vse enotne kontaktne točke lahko dostopne prek enotnega digitalnega portala ter da bi morale zagotavljati informacije in nuditi upravne storitve držav članic v razumljivem jeziku in ob polni razpoložljivosti, usposobljeno osebje za pomoč uporabnikom pa bi moralo zagotavljati učinkovito in uporabniku prijazno podporo;

47.

države članice poziva, naj se intenzivno zavzamejo za digitalizacijo javnih storitev in izvajajo vse komponente sistema za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti, da bi okrepile sodelovanje med državami članicami in nosilci socialne varnosti ter olajšale prosto in pošteno mobilnost delavcev v EU; poziva države članice, naj izboljšajo sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s sistemi socialne varnosti;

48.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo digitalnih orodij in inšpektoratom za delo zagotovijo zadostna sredstva, da bodo lahko ukrepali proti vsem oblikam kršitev; poziva Komisijo, naj pripravi pobudo za evropsko številko socialnega zavarovanja, da se delavcem in podjetjem zagotovi pravna varnost, hkrati pa vzpostavi tudi učinkovit nadzor nad praksami oddajanja naročil podizvajalcem in preprečijo goljufije na področju socialne varnosti, kot so navidezna samozaposlitev, navidezna napotitev in navidezne družbe; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo pregledi, ki se izvajajo, sorazmerni, upravičeni in nediskriminatorni; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo Evropski organ za delo čim prej začel polno delovati, da bo zagotovljeno boljše usklajevanje med nacionalnimi inšpektorati za delo in boj proti čezmejnemu socialnemu dampingu;

49.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse nove direktive, uredbe ali priporočila v zvezi z enotnim trgom storitev vključevale zahtevo po okrepitvi nalog enotnih kontaktnih točk in namenile ustrezna sredstva za izpolnjevanje morebitnih dodatnih nalog v okviru direktive o storitvah, brez poseganja v razdelitev nalog in pristojnosti med organi v nacionalnih sistemih;

Ocenjevanje: pregled enotnega trga in kazalniki restriktivnosti za enotni trg

50.

podpira začetno pobudo Komisije, da bi se pregled enotnega trga posodobil z novim sklopom kazalnikov, s katerimi bi lahko ocenili, kako države članice izvajajo ustrezno zakonodajo o enotnem trgu; spodbuja Komisijo, naj objavljene podatke dopolni z ustreznimi podatki iz informacijskega sistema za notranji trg (IMI), mreže SOLVIT, centralnega registra za pritožbe CHAP in drugih ustreznih virov; poudarja, da se je treba osredotočiti na kakovost izvajanja;

51.

priporoča, da se v okviru posodobljenega pregleda enotnega trga poudari sporočanje vprašanj, ki so pomembna z vidika končnega uporabnika, in pri tem oceni, ali so pomisleki in pritožbe rešeni, na primer v okviru mreže SOLVIT ali evropske mreže potrošniških centrov; nadalje obžaluje, da se orodje SOLVIT v številnih državah članicah komajda uporablja in pogosto nima na voljo najnovejših digitalnih zmogljivosti; poudarja, da je potrebna večja preglednost glede kršitev svobode opravljanja storitev; meni, da bi moral pregled enotnega trga vključevati ustrezne informacije, med drugim število pritožb, število začetih primerov, področje, na katerem je prišlo do kršitve, število zaključenih primerov in rezultat ali razlog za zaključek primera;

52.

poziva Komisijo, naj ob vključitvi vseh zadevnih deležnikov sprejme metodologijo za kvantitativno in kvalitativno ocenjevanje, ki bo zajemala zlasti cilje v splošnem interesu in kakovost opravljenih storitev; poudarja, da bi morala biti metoda kvalitativnih kazalnikov pregledna in namenjena ocenjevanju razlik v predhodni in naknadni ureditvi; ugotavlja, da je pomembno oceniti, ali se ustrezne direktive EU izvajajo pravočasno in tako, kot sta predvidela zakonodajalca EU;

53.

priporoča, da se posodobljeni pregled enotnega trga poveže s kakovostjo izvajanja z obstoječimi kazalniki restriktivnosti ter z njim opredelijo omejitve na novih in obstoječih področjih politike ter razlike pri izvajanju in izvrševanju zakonodaje EU v storitvenem sektorju; nadalje priporoča, da se evropski semester uporabi tudi za krepitev enotnega trga, saj je odpravljanje najbolj problematičnih regulativnih in upravnih bremen še vedno pomembno vprašanje; spodbuja Komisijo, naj v priporočila za posamezne države vključi srednjeročne dejavnosti držav članic, katerih cilj je nadaljnje odpravljanje preostalih upravnih in regulativnih ovir na enotnem trgu storitev;

54.

meni, da bi morala Komisija pri ocenjevanju napredka držav članic glede izvajanja strukturnih reform analizirati njihove dosežke v zvezi z izkoriščanjem potenciala enotnega trga in prizadevanji za bolj trajnostno gospodarstvo;

55.

poziva Komisijo, naj obstoječe kazalnike restriktivnosti posodobi in uvede nove, da bi državam članicam pomagala ugotoviti, kje lahko sprejmejo ukrepe za izboljšanje rezultatov svojih politik, in naj spremlja njihova prizadevanja za zmanjšanje omejitev;

56.

poziva države članice, naj določijo letne nacionalne cilje za odprtje trgovine s storitvami in v zvezi s tem izvedejo ocenjevanje; priporoča, da Komisija uporabi pregled enotnega trga, da pokaže odprtost trgovine s storitvami v državah članicah, kot je prikazano v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov, saj bi to državam članicam omogočilo, da sprejmejo verodostojne, konkretne in merljive zaveze za izboljšanje svojega izvajanja in uspešnosti izvrševanja na področju trgovine s storitvami znotraj EU;

o o

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(2) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(3) UL L 159, 28.5.2014, str. 11.

(4) UL L 173, 9.7.2018, str. 16.

(5) UL L 173, 9.7.2018, str. 25.

(6) UL L 295, 21.11.2018, str. 1.

(7) UL L 88, 4.4.2011, str. 45.

(8) UL C 388, 13.11.2020, str. 39.

(9) UL C 444, 10.12.2018, str. 1.

(10) Eurostat, The European economy since the start of the millennium (Evropsko gospodarstvo od začetka tisočletja), Evropska unija, Bruselj, 2018.

(11) Rytter Synesen, E., Hvidt Thelle, E., Making EU Trade in Services Work for All (Da bo trgovina s storitvami v EU služila vsem), Copenhagen Economics, København, 2018.

(12) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(13) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(14) Sporočilo Komisije o prepoznavanju in odpravi ovir za enotni trg (COM(2020)0093).

(15) Sodišče Evropske unije, Letno poročilo 2019.