Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Družbeni in ekološki učinek ekosistema 5G

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 105/06)

Poročevalec:

Dumitru FORNEA

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7. 10. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20. 10. 2021
Plenarno zasedanje št.	564
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	210/2/19

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da imata hitra digitalizacija in razvoj elektronskih komunikacij velik učinek na gospodarstvo in družbo na splošno. Človeštvo ima zgodovinsko priložnost, da z odgovorno uporabo teh tehnologij ustvari boljšo družbo. Vendar se bodo naše skupnosti brez potrebne skrbnosti in demokratičnega nadzora v prihodnosti morda soočale z resnimi izzivi pri upravljanju teh tehnoloških sistemov.

1.2

EESO priznava, da lahko infrastruktura za elektronsko komuniciranje bistveno izboljša kakovost življenja državljanov in neposredno vpliva na boj proti revščini. Tehnologija 5G je ogromna priložnost za izboljšanje zdravstvenih storitev z razvojem telemedicine in boljšim dostopom do zdravstvene oskrbe; družba priznava pomen, ki ga je imela telemedicina med pandemijo.

1.3

EESO ugotavlja, da je razprava o uvajanju omrežij 5G postala polemična in politična, vendar je treba vseeno razjasniti socialna, zdravstvena in okoljska vprašanja ter vanjo vključiti državljane in vse ustrezne akterje.

1.4

EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj naredi korak naprej v postopku ocenjevanja večsektorskega učinka novih tehnologij 5G in 6G, saj so za obravnavo tveganj in ranljivosti potrebni orodja in ukrepi. Zato priporoča, da se evropska in nacionalna sredstva namenijo za bolj poglobljene večdisciplinarne raziskave in študije vpliva, osredotočene na ljudi in okolje, pa tudi za razširjanje teh rezultatov, da bi služili izobraževanju javnosti in nosilcev odločanja.

1.5

EESO predlaga, naj se Evropska komisija posvetuje z državljani in organizacijami civilne družbe ter z vključevanjem vseh ustreznih javnih institucij prispeva k postopku odločanja z vidika družbenega in okoljskega učinka mobilnih elektronskih komunikacij.

1.6

EESO meni, da EU potrebuje neodvisen evropski organ z najsodobnejšimi metodologijami v skladu z najnovejšim tehnološkim okvirom in večdisciplinarnim pristopom, ki bi pripravil smernice za zaščito splošne javnosti in delavcev v primeru izpostavljenosti radiofrekvenčnemu elektromagnetnemu sevanju.

1.7

EESO priporoča popis vseh radiofrekvenčnih oddajnih postaj in frekvenčnih pasov, v katerih te delujejo, ter objavo teh informacij za boljše lokalno upravljanje in zaščito interesov državljanov, zlasti ranljivih skupin (otrok, nosečnic, kroničnih bolnikov, starejših in ljudi s preobčutljivostjo na elektromagnetna sevanja). Pri tem je treba upoštevati tudi zdravje in varnost delavcev.

1.8

EESO podpira zamisel, da mora biti oprema za omrežja 5G tovarniško zasnovana tako, da lahko v realnem času zagotavlja javne informacije o moči in drugih tehničnih parametrih, ki so pomembni za organizacije potrošnikov in v javnem interesu. Pristojni organi morajo te podatke centralizirano zbirati, upravljati in razkrivati.

1.9

EESO meni, da je treba elektromagnetno onesnaževanje spremljati in nadzirati na podlagi strogega medinstitucionalnega in interdisciplinarnega znanstvenega pristopa s sodobno opremo za merjenje parametrov elektronskih komunikacijskih omrežij, tako da se ustrezno poudarijo in ocenijo kumulativni učinki v daljših obdobjih.

1.10

Čeprav ni priznanih znanstvenih podatkov o negativnem vplivu tehnologije 5G na zdravje ljudi, EESO meni, da je treba v skladu s previdnostnim načelom nenehno spremljati socialne, zdravstvene in okoljske vidike te tehnologije. Zaveda se zaskrbljenosti zaradi posledic za zdravje, tako termičnih kot atermičnih, ter zaradi intenzivnosti izpostavljenosti in njenih dolgoročnih posledic. V nekaterih regijah/na nekaterih območjih bo izpostavljenost večja kot drugod. V takih primerih bi bilo treba razmisliti o posebnih ukrepih, vključno s priporočilom o razširitvi uporabe načela „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“, da bi omejili vplive elektromagnetnega sevanja omrežij 5G.

1.11

EESO ugotavlja, da je izpostavljenost prebivalstva različnim elektromagnetnim poljem skoraj nemogoče preprečiti. Socialni partnerji bi morali biti že od začetka vključeni v pregled mejnih vrednosti izpostavljenosti iz evropske direktive o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (1). Posebno pozornost bi bilo treba nameniti atermičnim vplivom.

1.12

Ukrepe za zaščito zdravja in varnost je treba okrepiti in utrditi z doslednim spremljanjem ravni sevanja ter strogim spoštovanjem varnostnih standardov ljudi, ki delajo v bližini virov elektromagnetnega sedanja.

1.13

EESO ugotavlja, da je treba posodobiti institucionalne mehanizme, katerih namen je spoštovanje vseh človekovih pravic v novem okviru hiperdigitalizacije, hiperavtomatizacije in hiperpovezljivosti, ki jih omogoča uvajanje tehnologije 5G, ob tem pa upoštevati, da morajo biti te univerzalne vrednote vključene v vsakršen tehnološki razvoj, saj so pomembna in potrebna razsežnost ocene za poročilo o stroških in koristih.

1.14

EESO razume zaskrbljenost državljanov v zvezi s spoštovanjem njihovih lastninskih pravic pri razporejanju anten in pravice do nedotakljivosti lastnega telesa, glede na to, da se bodo omrežja 5G razširjala povsod, od njihovih domov do satelitov v orbiti. Lastninsko pravico in izbiro ljudi je treba spoštovati. Opredeliti bi bilo treba pojem informirane privolitve, da bi imeli državljani resnično pravico do svobodne in veljavne privolitve po predhodni seznanitvi.

1.15

EESO podpira povečanje evropskih zmogljivosti za preprečevanje kibernetskih tveganj ter kibernetsko izobraževanje in zaščito, tako s krepitvijo ustreznih institucij, kot je Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), kot tudi z vzpostavljanjem tehnoloških, institucionalnih in pravnih instrumentov, s katerimi se bo zagotavljalo spoštovanje pravic državljanov. Za odpravo nekaterih varnostnih groženj bi morala EU več vlagati v izgradnjo lastnih tehnologij ter podporo tehnološki industriji in razvijalcem. Najpomembneje pa je te ukrepe prilagoditi tako, da bi evropska MSP spodbudili k razvoju varne in zanesljive infrastrukture 5G.

2.   Uvod

2.1

5G sama po sebi ni nova tehnologija, ampak naslednji korak v razvoju obstoječih tehnologij (od 1G do 4G), ki se bodo še naprej uporabljale. Zato bo nastalo mešano omrežje omrežij, kar pomeni večje število različnejših radiofrekvenčnih pasov, različne naprave, ki si izmenjujejo podatke, in številne interakcije z uporabniki. Nekatera nova oprema in nove tehnologije imajo lahko drugačne učinke kot prejšnje generacije.

2.2

Tehnologija 5G bi morala omogočati brezžično hiperpovezljivost, sposobnost pokrivanja in povezovanja izredno velikega števila naprav ter veliko večje hitrosti prenosa, ki se merijo v Gb/s. To bo doseženo z oblikovanjem snopa pri agregaciji spektra in več vzporednimi povezavami tako z antenami Massive MIMO (operaterjeva bazna postaja s faznimi nizi) kot običajnimi antenami MIMO (uporabnikova naprava) ter nizko latenco (nekaj milisekund za operaterjevo infrastrukturo, ne pa tudi s preostalim internetom).

2.3

Študija združenja GSMA iz leta 2019 je pokazala, da so nove zmogljivosti omrežja 5G potrebne za avtonomno vožnjo, virtualno resničnost, razširjeno resničnost in tipni internet; za druge načine uporabe zadošča sedanja tehnologija (4G LTE in optična vlakna). Tehnologija 5G bo tudi pospešila prehod na industrijo 4.0 in olajšala razvoj aplikacij na podlagi umetne inteligence, zato velja za ključen in nujen element za razvoj sodobnega, vse bolj avtomatiziranega in digitaliziranega gospodarstva.

2.4

Znanstvene skupnosti po celem svetu so predstavile dokaze (2) o utemeljenem razlogu za skrb zaradi dolgotrajne, vseprisotne izpostavljenosti človeškega telesa in drugih bioloških organizmov razponu mikrovalovnih frekvenc, ki jih uporabljajo omrežja 5G, ter območjem in frekvencam radijskih valov z 10, 20, 30 ali več GHz, ki so značilni za tehnologije 5G. Skrb vzbujajo tudi možni škodljivi vplivi na zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost in okolje. Toda pristojni organi EU in nacionalni javni organi so doslej sporočali, da ni znanstvenih dokazov o negativnem učinku tehnologije 5G na zdravje ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da z izpostavljenostjo brezžičnim tehnologijam po številnih raziskavah doslej ni bil vzročno povezan noben škodljiv vpliv na zdravje.

2.5

Tehnologija 5G skupaj z nastajajočimi tehnologijami, ki jih omogoča, prinaša negotovost in nekatere vplive, ki tako kot pri vsaki novi tehnologiji morda še niso vidni. Za ustrezno obravnavo vprašanj o učinku tehnologije 5G na javno zdravje in za to, da na javno mnenje ne bi vplivale dezinformacije, je po mnenju civilne družbe potrebno ustrezno upravljanje, ki bi temeljilo na predvidevanju, v evropskem zakonodajnem postopku za ureditev te nove tehnološke generacije elektronskih komunikacij pa je treba uporabiti previdnostno načelo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Mednarodne institucije, korporacije in nacionalni organi na splošno ne skrivajo navdušenja nad prednostmi, ki jih bo prinesla tehnologija 5G. Vendar je treba preučiti, če se bodo med razvojem ekosistema 5G pojavili kaki negativi vplivi, implicitno pa je treba preučiti tudi pogoje, ki so potrebni za družbeno sprejemanje teh infrastruktur in storitev, ki bodo imele znaten učinek na družbo.

3.2

Zaradi hitrega razvoja tehnologij za elektronske komunikacije in internetne infrastrukture se v splošni javnosti in organizirani civilni družbi v razvitih državah vse več razpravlja o potrebi po eksponentni pospešitvi razvoja omrežij IKT in njenih koristih. Javni organi morajo priznati izzive, povezane s potencialnimi učinki teh tehnoloških sistemov na okolje, žive organizme in državljanske pravice ljudi.

3.3

Na evropski ravni so pomisleki o morebitnih posledicah elektromagnetnega onesnaževanja za zdravje navedeni v uvodni izjavi 31 Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3): „Usklajen pristop pri odobritvah spektra v Uniji bi moral v celoti upoštevati zaščito javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji, ki je ključna za dobro počutje državljanov. Ob upoštevanju Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz) je bistveno zagotoviti stalno spremljanje ionizirajočih in neionizirajočih vplivov uporabe spektra na zdravje, vključno s kumulativnimi učinki uporabe spektra v realnem življenju na različnih frekvencah, ki jih povzroča vedno večje število vrst opreme.“

4.   Posebne ugotovitve

Tehnologija 5G in posledice za državljanske pravice

4.1

V zadnjih letih je več organizacij civilne družbe v EU in drugih državah opozorilo na škodljive vplive in kompleksne, resne krize, ki bi jih lahko povzročili pomanjkanje demokratičnega nadzora in preglednosti ter varnostne grožnje, ki so posledica odvisnosti od tehnologij, ki jih nudijo akterji iz tretjih držav.

4.2

Industrija elektronskih komunikacij in prelomne aplikacije tipa 5G, ki jih ponuja, temeljijo na izkoriščanju dveh zelo pomembnih virov. Prvi je uporaba radiofrekvenčnega spektra. To je omejen naravni vir, ki pripada ljudem, v njihovem imenu pa ga upravljajo nacionalne vlade prek nacionalnih agencij ali drugih javnih organov, ki te vire dajejo v najem operaterjem elektronskih komunikacij.

4.3

Drugi pomemben vir je dostop do podatkov in metapodatkov potrošnikov in posameznikov. Zaradi razvoja trga digitalnih storitev so ti podatki izredno dragoceni, podjetjem, ki jih uporabljajo, pa prinašajo zelo velike koristi. Nekatere izzive v zvezi s tem je EESO izpostavil v mnenju o evropski strategiji za podatke (4).

4.4

Ob upoštevanju navedenega je treba poudariti, da sta kot številne druge tehnologije tudi 5G ter izmenjava in združevanje podatkov močno orodje za krepitev civilne družbe, povečanje učinkovitosti in zanesljivosti javnih storitev ter zmanjšanje neenakosti s spodbuditvijo gospodarske rasti. Zato bi morale EU in države članice tehnologijo 5G izkoristiti za izboljšanje dostopa do visokokakovostnih podatkov in razvoj boljše infrastrukture za digitalno upravo (e-uprava), s čimer bi javne in demokratične institucije približale državljanom.

4.5

Posledično naj bi odgovoren in trajnosten razvoj infrastrukture za elektronsko komuniciranje izboljšal kakovost življenja državljanov, zlasti v regijah in manj razvitih državah. Razvoj teh tehnologij tako neposredno vpliva na boj proti revščini.

4.6

Evropska unija je za čim hitrejšo uvedbo omrežij 5G z Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (členi 42, 43 in 44) vzpostavila regulativni okvir, ki operaterjem elektronskih komunikacij olajšuje dostop do zemljišč, kjer je treba namestiti opremo in infrastrukturne zmogljivosti, ki so ključne za razvoj teh omrežij. Civilna družba spremlja razlago te določbe, da prenos direktive ne bi vodil do neustavnih odstopanj od zagotavljanja lastninskih pravic državljanov.

Posledice ekosistema 5G na okolje

4.7

Nekatere organizacije civilne družbe so opozorile na morebitne okoljske posledice novih omrežij 5G. Nekatere njihove obtožbe so povezane s premajhnim upoštevanjem študij vplivov na okolje ali neprimernimi mehanizmi in ukrepi za zmanjšanje energijskega odtisa infrastrukture omrežij 5G ali za spodbujanje recikliranja elektronskih odpadkov (6).

4.8

Za ustrezno oceno učinka tehnologije 5G na okolje in podnebje morajo javni organi upoštevati vidike, kot so emisije toplogrednih plinov (7), razpoložljivost in poraba kritičnih surovin, količina (in viri) energije, ki jo uporabljajo vsi predmeti, ki so povezani v internet stvari in se v njem uporabljajo, pa tudi količina (in viri) energije, ki se uporablja za prenos brezžičnih podatkov ter vodenje centralizacije podatkov in tranzitnih točk.

4.9

Z uvedbo tehnologije 5G in interneta stvari bodo v kategorijo elektronskih odpadkov (e-odpadki) dodane milijarde novih elementov omrežja 5G in gospodinjskih izdelkov (elektronski izdelki, bela tehnika, naprave itd.) (8), kar je treba upoštevati v okviru koncepta krožnega gospodarstva in politik za „nič odpadkov“.

Pomisleki v zvezi s posledicami omrežij 5G za zdravje ljudi in žive organizme

4.10

Tehnologija 5G je izjemna priložnost za izboljšanje zdravja ljudi. Razvoj infrastrukture IKT in vključitev omrežja 5G bosta pospešila napredovanje telemedicine, med drugim prek koncepta interneta stvari. Tehnologija 5G bo omogočila izvajanje kompleksnih kirurških postopkov na daljavo, s čimer se bo znatno izboljšal dostop do visokokakovostne zdravstvene oskrbe, zlasti za tiste, ki si za zdravljenje, ki ga potrebujejo, ne morejo privoščiti potovanja v tujino.

4.11

Razvoj telemedicine je zlasti pomemben v času pandemije, ko je dostop do zdravstvene oskrbe zaradi omejitev gibanja močno zmanjšan. Poleg tega je tehnologija 4G omogočila razvoj teleradiologije. Infrastruktura IKT pacientom omogoča diagnosticiranje na daljavo (magnetna resonanca, računalniška tomografija) in kakovostne zdravstvene storitve ne glede na lokacijo. S tehnologijo 5G se bo ta proces še naprej razvijal, kar bo ljudem omogočilo boljši dostop do diagnostike in neposrednih zdravstvenih storitev, ki se izvajajo na daljavo.

4.12

Po drugi strani so se zaradi hitrega tehnološkega razvoja v zadnjih 20 letih povečala elektromagnetna polja, posredno pa tudi onesnaženost zaradi elektrosmoga. Učinek elektrosmoga je treba obravnavati s pristopom, ki temelji na dokazih, da se oceni dejansko tveganje.

4.13

Preobčutljivost na elektromagnetna sevanja ali elektromagnetna intoleranca je bolezen, ki so jo priznali Evropski parlament (9), EESO (10) in Svet Evrope (11). Zaradi nje trpi določeno število ljudi, pričakuje pa se, da bo z uvajanjem tehnologije 5G (za katero je potrebno veliko gostejše elektronsko omrežje) prizadetih še več.

4.14

Po svetu so bile izvedene študije, katerih ugotovitve kažejo, da biološki vplivi elektromagnetnega sevanja niso nevarni za zdravje, če se upoštevajo nacionalni standardi ali standardi Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). Po drugi strani obstajajo tudi študije, ki segajo od sedemdesetih let dvajsetega stoletja do danes (12), njihovi rezultati pa so pokazali, da so s sevanjem povezane nevarnosti za zdravje ljudi (13).

4.15

V poročilih iz let 2019 in 2020 o pomislekih, povezanih z dolgotrajno izpostavljenostjo ljudi elektromagnetnim poljem, ki jih povzroča tehnologija 5G, Evropska komisija in ameriška zvezna komisija za telekomunikacije (14) trdita, da ni trdnih ali verodostojnih znanstvenih dokazov o zdravstvenih težavah, ki bi jih povzročila izpostavljenost radiofrekvenčni energiji, ki jo oddajajo mobilni telefoni.

4.16

Svetovna zdravstvena organizacija je elektromagnetna polja, ki jih proizvajajo radijske frekvence, pred leti uvrstila med morebitne rakotvorne dejavnike. Danes zavzema podobno stališče kot organi EU in ZDA, vendar je zaradi uvajanja omrežij 5G napovedala, da bo leta 2022 ponovno ocenila tveganja elektromagnetnih polj radiofrekvenčnega spektra (od 3 kHz do 3000 GHz) (15).

4.17

Svet Evrope v končni različici svoje resolucije 1815 z dne 27. maja 2011 o potencialnih nevarnostih elektromagnetnih sevanj in njihovem vplivu na okolje opozarja na učinek elektromagnetnega onesnaževanja na zdravje ljudi ter navaja sklop splošnih in posebnih priporočil za dosleden srednje- in dolgoročni pristop k izzivom, ki jih povzroča širjenje mobilne telefonije. V resoluciji poudarja, da je treba sprejeti vse razumne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti elektromagnetnim poljem v skladu z načelom „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“ (16), ki ga je treba uporabljati v primeru ionizirajočih sevanj.

4.18

Nekatere študije navajajo, da so vplivi sevanja, ki ga oddajajo mobilni telefoni in infrastruktura za brezžične komunikacije (tudi atermične emisije), nevarni za zdravje ljudi z nevronskega, reproduktivnega, onkološkega in genotoksičnega vidika (17). Vendar pristojne institucije na podlagi svojih ocen in metodologij menijo, da je sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni in infrastruktura za brezžične komunikacije, varno za ljudi.

4.19

Kot že omenjeno, so se z nekaterimi študijami preučevale posledice elektromagnetnega sevanja za zdravje ljudi in živali. V zvezi s kompleksnim učinkom, ki bi ga lahko imela izpostavljenost neionizirajočemu elektromagnetnemu sevanju kot atermični vpliv na živalske in rastlinske vrste, pa je bilo razjasnjeno zelo malo in objavljeno še manj. Najbolj znane študije obravnavajo znaten in takojšen učinek na opraševalce in ptice, znanstveniki pa so zelo zaskrbljeni zaradi dolgoročnega učinka elektromagnetnih emisij na žive ekosisteme.

Obtožbe v zvezi s smernicami ICNIRP (18)

4.20

Evropska komisija in velika večina nacionalnih vlad po svetu pri določanju mejnih vrednosti za izpostavljenost javnosti sevanju elektromagnetnih polj uporabljajo smernice ICNIRP. V smernicah, ki so bile posodobljene in objavljene leta 2020, so upoštevani tudi oblikovanje snopa in frekvence (parametri, ki so specifični za tehnologijo 5G), ne pa tudi združevanje frekvenc in povečana gostota povezav.

4.21

Čeprav si ICNIRP močno prizadeva za obveščanje o znanstvenih metodah, uporabljenih pri oblikovanju zaščitnih smernic, pa kot potencialno škodljive priznava le termične vplive elektromagnetnega sevanja.

4.22

V študiji za presojo znanstvenih in tehnoloških možnosti, ki jo je pripravil Evropski parlament (19), se v skladu s priporočili iz Resolucije 1815 Sveta Evrope iz leta 2011 zagovarjajo upoštevanje previdnostnega načela, pregled pragov, ki jih je predlagala komisija ICNIRP, ter sprejetje tehničnih in upravnih ukrepov za zmanjšanje učinka elektromagnetnega onesnaževanja, ki ga povzročajo elektronske komunikacije.

4.23

Predlagani ukrepi so namenjeni zagotavljanju bolj odgovorne arhitekture komunikacijske infrastrukture (namestitev anten in druge posebne opreme), obveščenosti splošne javnosti o morebitnih vplivih elektromagnetnega onesnaževanja in o možnostih, ki jih imajo na voljo za zmanjšanje učinka izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju, razvoju zmogljivosti za spremljanje elektromagnetnih polj itd. Evropska in nacionalna sredstva bi bilo treba nameniti za bolj poglobljene večdisciplinarne raziskave in študije vpliva na ljudi in okolje, pa tudi za razširjanje teh rezultatov, da bi služili izobraževanju javnosti in nosilcev odločanja.

Kibernetska varnost 5G – orodja, ukrepi in njihova učinkovitost

4.24

EESO je na številne izzive, povezane s kibernetsko varnostjo, že opozoril v svojem mnenju o varni uvedbi tehnologije 5G v EU – izvajanju nabora orodij EU (20). Šibke točke, ki v tehnologiji 4G niso odpravljene, se bodo v 5G še povečale. Kot je opisala ENISA, te pomanjkljivosti obstajajo na tehnični ravni arhitekture, v topologiji in protokolu (21). V skladu s poročilom o varnosti omrežij in informacij (22) jih še ni mogoče obravnavati z učinkovitimi ukrepi.

4.25

Za odpravo nekaterih varnostnih groženj bi morala EU več vlagati v izgradnjo lastnih tehnologij ter v podporo tehnološki industriji in razvijalcem. Najpomembneje pa je te ukrepe prilagoditi tako, da bi evropska MSP spodbudili k razvoju varne in zanesljive infrastrukture 5G.

---

(1)  Direktiva 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES (UL L 179, 29.6.2013, str. 1).

(2)  https://ehtrust.org/environmental-health-trust-et-al-v-fcc-key-documents/

(3)  Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(4)  TEN/708 (UL C 429, 11.12.2020, str. 290).

(5)  Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(6)  https://www.greenpeace.org/static/planet4-eastasia-stateless/2021/05/a5886d59-china-5g-and-data-center-carbon-emissions-outlook-2035-english.pdf

(7)  https://www.hautconseilclimat.fr/wp-content/uploads/2020/12/rapport-5g_haut-conseil-pour-le-climat.pdf

(8)  https://www.itu.int/en/ITU-D/Climate-Change/Pages/Global-E-waste-Monitor-2017.aspx

(9)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji (2008/2211(INI)). https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-6-2009-0216_SL.html?redirect.

(10)  Mnenje EESO o varni uvedbi tehnologije 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU, TEN/704 (UL C 429, 11.12.2020, str. 281).

(11)  Resolucija št. 1815 (2011), končna različica, člen 8.1.4, http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML-en.asp?fileid=17994.

(12)  https://bioinitiative.org/updated-research-summaries/

(13)  Defence Intelligence Agency – Biological Effects of Electromagnetic Radiation (Radiowaves and Microwaves) (Biološki vplivi elektromagnetnega sevanja (radijski valovi in mikrovalovi)), marec 1976.

(14)  Stališče zvezne komisije za telekomunikacije so pred sodiščem izpodbijale organizacije civilne družbe v ZDA: https://ehtrust.org/eht-takes-the-fcc-to-court/.

(15)  V skladu s Pravilnikom o radijskih komunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze.

(16)  Načelo „tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov“ se uporablja pri vzpostavljanju programov za zaščito pred ionizirajočimi sevanji.

(17)  Na primer evropska študija REFLEX (2004), ki jo je v imenu EU izvedlo 12 akademskih ustanov s skupnim proračunom več kot 3 milijonov EUR, od tega prispevkom Evropske komisije v višini 2,059 milijona EUR.

(18)  Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji.

(19)  https://www.home-biology.com/images/emfsafetylimits/EuropeanParliamentSTOA.pdf

(20)  UL C 429, 11.12.2020, str. 281.

(21)  https://www.enisa.europa.eu/publications/enisa-threat-landscape-report-for-5g-networks

(22)  https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=64468