—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete, prejete 13. januarja 2020, ki jo je posredoval predsednik španskega vrhovnega sodišča (Tribunal Supremo), vložil pa predsednik drugega senata španskega vrhovnega sodišča 10. januarja 2020 v zvezi s posebnim postopkom št. 3/20907/2017; ob upoštevanju tega, da je bila ta zahteva za odvzem imunitete razglašena na plenarnem zasedanju 16. januarja 2020,

—

po zagovoru Carlesa Puigdemonta i Casamajója v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

—

ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami,

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011, 17. januarja 2013 in 19. decembra 2019 (1),

—

ob upoštevanju sklepa španske državne volilne komisije (Junta Electoral Central) z dne 13. junija 2019 (2),

—

ob upoštevanju dejstva, da je bilo na plenarnem zasedanju 13. januarja 2020 razglašeno, da se je Parlament po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 19. decembra 2019 seznanil z izvolitvijo Carlesa Puigdemonta i Casamajója za poslanca Evropskega parlamenta z učinkom od 2. julija 2019,

—

ob upoštevanju člena 71(1) in (2) španske ustave,

—

ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A9-0020/2021),

A.

ker je predsednik drugega senata španskega vrhovnega sodišča zahteval, naj se poslancu Evropskega parlamenta Carlesu Puigdemontu i Casamajóju odvzame imuniteta, ki jo ima na podlagi točke (b) prvega odstavka člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, v povezavi s posebnim postopkom št. 3/20907/2017, ki je kazenski postopek zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja upora iz členov 544 in 545 španskega kazenskega zakonika ter kaznivega dejanja zlorabe javnih sredstev iz člena 432 v povezavi s členom 252 španskega kazenskega zakonika;

B.

ker so bila dejanja, ki so predmet kazenskega pregona, domnevno storjena leta 2017; ker je bila odredba o pregonu v tej zadevi izdana 21. marca 2018 in potrjena s poznejšimi odredbami o zavrnitvi pritožb; ker je bila preiskava zaključena z odredbo z dne 9. julija 2018 in potrjena kot končana 25. oktobra 2018; ker je bilo z odredbo z dne 9. julija 2018 razglašeno, da so Carles Puigdemont i Casamajó in drugi razžalili sodišče, pri čemer je bil sprejet sklep, da se odločanje v zvezi z njim in drugimi prekine, dokler se jih ne najde;

C.

ker se je Parlament po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 19. decembra 2019 seznanil z izvolitvijo Carlesa Puigdemonta i Casamajója za poslanca Evropskega parlamenta z učinkom od 2. julija 2019;

D.

ker je Carles Puigdemont i Casamajó pridobil status poslanca Evropskega parlamenta z učinkom od 13. junija 2019; ker se zahteva za odvzem imunitete torej nanaša na dejstva in pregon, do katerih je prišlo pred datumom pridobitve statusa poslanca Evropskega parlamenta in s tem tudi imunitete;

E.

ker se je Odbor za pravne zadeve seznanil z dokumenti, ki jih je članom odbora predložil Carles Puigdemont i Casamajó v skladu s členom 9(6) Poslovnika in so po njegovem mnenju pomembni za postopek;

F.

ker o ustreznosti sodnih postopkov odločajo organi držav članic;

G.

ker ni naloga Evropskega parlamenta, da bi dvomil o uspešnosti državnih pravnih in pravosodnih sistemov;

H.

ker Evropski parlament nima nikakršnih pristojnosti, da bi ocenjeval ali preučeval pristojnost državnih pravosodnih organov, ki vodijo obravnavani kazenski postopek;

I.

ker je v skladu s špansko zakonodajo, kot jo razlagajo nacionalna sodišča in kot jo je Parlamentu sporočila dotična država članica, drugi kazenski senat španskega vrhovnega sodišča organ, pristojen za vložitev zahteve za odvzem imunitete poslancem Evropskega parlamenta;

J.

ker se postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.

ker točka (a) prvega odstavka člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

L.

ker je v členu 71(1) in (2) španske ustave določeno, da:

M.

ker je v zahtevi za odvzem imunitete v zvezi z uporabo člena 71 španske ustave in zlasti v zvezi s fazo postopka, od katere ni treba zaprositi za dovoljenje parlamenta za izvedbo kazenskega postopka proti obtožencu, ki pridobi status poslanca, navedeno, da zahteva za odvzem imunitete ni potrebna, kadar je status poslanca pridobljen med že začetim sodnim postopkom ali kadar poslanec nastopi funkcijo po tem, ko je že začet uradni pregon; ker zato ni treba zahtevati odvzema imunitete v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, da bi se izvedli ukrepi na ozemlju Španije;

N.

ker Evropski parlament ni pristojen za razlago nacionalnih pravil o privilegijih in imunitetah poslancev;

O.

ker točka (b) prvega odstavka člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju vseh drugih držav članic uživajo imuniteto pred priporom in sodnim postopkom;

P.

ker je drugi senat španskega vrhovnega sodišča 14. oktobra 2019 odredil izdajo „za začetek kazenskega postopka […], kot je glede na okoliščine ustrezno: nacionalnega naloga za prijetje, evropskega naloga za prijetje ali mednarodnega naloga za prijetje zaradi izročitve“ za Carlesa Puigdemonta i Casamajója, v zvezi s katerim je bilo potrjeno, da je razžalil sodišče; ker se je, kot je pojasnjeno v zahtevi za odvzem imunitete, 10. januarja 2020 pritožbo zoper to odredbo zavrnilo v delu, v katerem se je nanašala na preklic „zadevnih nacionalnih nalogov za preiskavo, prijetje in pridržanje ter mednarodnih in evropskih nalogov za prijetje“, in se ji ugodilo „v delu, v katerem se je nanašala na odredbo z dne 14. oktobra 2019 in sodbo z dne 18. oktobra 2018 […], v skladu z razlago Sodišča Evropske unije v sodbi z dne 19. decembra 2019, s čimer so bili pritožniku priznani privilegiji in imunitete iz člena 9 Protokola št. 7 k Pogodbi o delovanju Evropske unije v njegovi funkciji poslanca Evropskega parlamenta“, odločeno pa je bilo tudi, naj se pri Evropskem parlamentu vloži zahteva za odvzem imunitete Carlesu Puigdemontu i Casamajójujo, „da bi se lahko izvršil izdani evropski nalog za prijetje“, ter naj se o tem obvesti izvršitveni organ v Belgiji;

Q.

ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izrekati niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki se pripisujejo poslancu, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

R.

ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in neodvisnosti njegovih poslancev;

S.

ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki, povezanimi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

T.

ker obtožba očitno ni povezana s položajem Carlesa Puigdemonta i Casamajója kot poslanca Evropskega parlamenta, temveč z njegovim nekdanjim položajem predsednika katalonske regionalne vlade;

U.

ker je Carles Puigdemont i Casamajó ena iz skupine oseb v podobnem položaju, ki se jih preganja in obtožuje zadevnih kaznivih dejanj, pri čemer je edina razlika med njimi, da ima trenutno Carles Puigdemont i Casamajó imuniteto kot poslanec Evropskega parlamenta; ker je torej treba upoštevati, da Carles Puigdemont i Casamajó ni edina preganjana oseba v zadevnem primeru;

V.

ker so bila dejanja, ki so predmet kazenskega pregona, storjena leta 2017, zadevni kazenski postopek zoper Carlesa Puigdemonta i Casamajója pa je bil sprožen leta 2018; ker na tej podlagi ni mogoče trditi, da je bil sodni postopek sprožen z namenom oviranja prihodnje politične dejavnosti Carlesa Puigdemonta i Casamajója kot poslanca Evropskega parlamenta, saj je bil takrat njegov status poslanca Evropskega parlamenta še hipotetičen in v prihodnosti;

W.

ker v tem primeru Parlament torej ni našel dokaza o tem, da bi šlo za fumus persecutionis, tj. dejstva, ki kažejo, da bi lahko bil namen sodnega postopka škodovati politični dejavnosti poslanca in s tem tudi Evropskemu parlamentu;

1.

2.