EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.12.2021
COM(2021) 829 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Vzorčni sporazum o statusu iz Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624
1.Uvod
Dejavno sodelovanje s tretjimi državami je ključni element evropskega integriranega upravljanja meja 1 . Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), splošno znana kot Frontex, je od sprejetja zdaj že razveljavljene uredbe o evropski mejni in obalni straži iz leta 2016 2 pooblaščena za napotitev skupin z izvršilnimi pooblastili v tretje države, ki mejijo na Evropsko unijo, in sicer na podlagi sklenitve sporazuma o statusu – mednarodnega sporazuma med Evropsko unijo in tretjo državo, ki ga na podlagi pogajanj podpiše in sklene v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija je leta 2016 na podlagi Uredbe (EU) 2016/1624 sprejela vzorec sporazuma o statusu 3 , ki je bil podlaga za pogajanja z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Trenutno so sklenjeni sporazumi o statusu s Srbijo, Albanijo in Črno goro 4 , v vseh treh državah pa so se že uspešno začele skupne operacije. Postopek sklenitve sporazumov o statusu s Severno Makedonijo ter Bosno in Hercegovino se je začel, vendar še ni dokončan.
Leta 2019 so bila pooblastila Agencije nadalje razširjena z Uredbo (EU) 2019/1896 o evropski mejni in obalni straži 5 (v nadaljnjem besedilu: uredba). Z uredbo so bili razširjeni naloge Agencije in število potencialnih partnerjev za sklenitev sporazumov o statusu. Natančneje, Agencija lahko zdaj napoti člane skupin z izvršilnimi pooblastili v katero koli tretjo državo, če napotitev prispeva k učinkovitemu izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja – napotitev torej ni več omejena na tretje države, ki mejijo na Evropsko unijo. Tako kot prej pa je treba skleniti sporazum o statusu, če se predvideva napotitev članov skupin z izvršilnimi pooblastili v tretjo državo 6 .
To sporočilo vsebuje vzorčni sporazum o statusu, kot ga določa člen 76(1) Uredbe (EU) 2019/1896. Gre za posodobitev vzorca iz leta 2016, pri čemer so upoštevane novosti iz Uredbe (EU) 2019/1896, zlasti okrepitev varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov, upoštevane pa so tudi izkušnje, pridobljene v pogajanjih o že sklenjenih sporazumih o statusu.
2.Sodelovanje s tretjimi državami v okviru uredbe o evropski mejni in obalni straži
Evropski svet je v svojih sklepih z dne 28. junija 2018 pozval, naj se podporna vloga Agencije pri zagotavljanju učinkovitega nadzora zunanjih meja Unije, tudi v sodelovanju s tretjimi državami, še okrepi z dodelitvijo več sredstev in večjimi pristojnostmi 7 .
Dobro strukturirano in stalno sodelovanje s tretjimi državami je ključni dejavnik za doseganje ciljev evropskega integriranega upravljanja meja. V uredbi je „sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki jih zajema ta uredba, osredotočeno zlasti na sosednje tretje države in na tiste tretje države, za katere je bilo na podlagi analize tveganja ugotovljeno, da so države izvora ali tranzita za nezakonito priseljevanje,“ navedeno kot element evropskega integriranega upravljanja meja 8 . Tako sodelovanje bi moralo biti namenjeno spodbujanju standardov upravljanja evropskih meja in vračanja, izmenjavi informacij in analiz tveganja ter lažjemu izvajanju vračanj z namenom povečanja njegove učinkovitosti in podpori tretjim državam na področju upravljanja meja in migracij, vključno z napotitvijo stalne enote, kadar je taka podpora potrebna za varovanje zunanjih meja in učinkovito upravljanje migracijske politike Unije 9 .
Agencija mora v zadevah s področja uredbe sodelovati s tretjimi državami, jim pomagati v okviru tehničnega in operativnega sodelovanja med njimi v nekaterih zadevah, pri usposabljanju organov za upravljanje meja ter pri podpori operacijam iskanja in reševanja v primeru oseb v nevarnosti na morju 10 . Uredba omogoča napotitev članov stalne enote Agencije na skupne operacije, hitro posredovanje na mejah, posredovanje za vračanje ali druge zadevne dejavnosti v tretjih državah (z dovoljenjem zadevne tretje države) 11 . Uredba Agenciji izrecno dovoljuje sodelovanje z organi za upravljanje meja tretjih držav 12 , in sicer „v obsegu, potrebnem za izvajanje njenih nalog“ 13 .
Agencija mora Evropski parlament, Svet in Komisijo obveščati o vseh dejavnostih, ki jih izvaja v sodelovanju z organi tretjih držav, ter zagotavljati podrobne informacije o skladnosti teh dejavnosti s temeljnimi pravicami 14 . Prav tako mora v svoja letna poročila vključiti oceno svojega sodelovanja s tretjimi državami ter javno objaviti svoje sporazume, delovne dogovore, pilotne projekte in projekte tehnične pomoči s tretjimi državami 15 .
Kadar je v okviru sodelovanja med Agencijo in tretjo državo potrebna napotitev skupin za upravljanje meja v tretjo državo, da bi tam izvajale izvršilna pooblastila, se z uredbo zahteva sklenitev sporazuma o statusu med Unijo in zadevno tretjo državo 16 . Skupine za upravljanje meja sestavljajo člani stalne enote evropske mejne in obalne straže 17 , ki so lahko napoteni v države članice, na zunanje meje in na ozemlje tretje države v času skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah (v vzorčnem sporazumu o statusu skupno imenovane „operativne dejavnosti“) 18 . Vsak sporazum o statusu se lahko uporablja kot krovni sporazum, v okviru katerega se lahko izvaja več operativnih dejavnosti.
Kadar Komisija priporoči Svetu, naj jo pooblasti za pogajanja o sporazumu o statusu s tretjo državo, mora oceniti razmere na področju temeljnih pravic v tretji državi, ki so pomembne za področja, zajeta v sporazumu, in o tem obvestiti Evropski parlament 19 .
Agencija lahko deluje tudi v okviru delovnega dogovora, sklenjenega z organi zadevne tretje države glede zadev, povezanih z upravljanjem operativnega sodelovanja 20 .
Vsaka operacija Agencije na ozemlju tretje države mora biti vključena v letni delovni program, ki ga sprejme upravni odbor Agencije, izvaja pa se na podlagi operativnega načrta, o katerem se dogorijo Agencija in zadevni organi tretje države, ob posvetovanju s sodelujočimi državami članicami 21 . Kadar ena ali več držav članic meji na tretjo državo ali operativno območje tretje države, je za operativni načrt in vse morebitne spremembe tega načrta potrebno soglasje te oziroma teh držav članic 22 .
Glede vračanja uredba Agenciji omogoča (i) zagotavljanje pomoči v vseh fazah procesa vračanja (brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi, ki ostanejo v izključni pristojnosti držav članic); (ii) pomoč pri usklajevanju in organizaciji operacij vračanja; (iii) zagotavljanje tehnične in operativne podpore za izvajanje obveznosti vrnitve oseb v postopku vrnitve (iv) ter zagotavljanje tehnične in operativne podpore pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje 23 . Uredba omogoča operativno napotitev v tretjo državo le za skupine za upravljanje meja 24 in ne predvideva izvajanja izvršilnih pooblastil članov stalne enote v tretji državi v okviru vračanja. Sporazum o statusu torej ni ustrezen instrument za organizacijo operacij vračanja 25 .
3.Vzorčni sporazum o statusu
V skladu z uredbo Komisija po posvetovanju z državami članicami, Agencijo, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov pripravi vzorčni sporazum o statusu za ukrepe, ki se bodo izvajali na ozemlju tretjih držav 26 . Tak vzorčni sporazum mora zlasti določati obseg operativnih dejavnosti, določbe o civilni in kazenski odgovornosti, naloge in pooblastila članov skupin, ukrepe za ustanovitev lokalnega urada ter praktične ukrepe v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic 27 .
Zato vzorec vsebuje naslednje posebne določbe:
—člen 1 določa področje uporabe sporazuma o statusu, kar vključuje vse zadeve, potrebne za napotitev skupin za upravljanje meja z izvršilnimi pooblastili iz stalne enote na ozemlje zadevne tretje države,
—člen 2 vsebuje opredelitve ključnih pojmov iz vzorca (opozoriti je treba, da čeprav se opredelitve pojmov v vzorcu sklicujejo na zadevne določbe zakonodaje Unije, v skladu z uveljavljeno prakso sporazumi o statusu s tretjimi državami vsebujejo besedilo teh določb in ne samo sklice nanje),
—člen 3 opisuje, kako je mogoče začeti operativno dejavnost (tj. skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah) (opozoriti je treba, da sporazum o statusu ureja le medsebojne obveznosti pogodbenic, ne sme pa se razlagati, kot da vpliva na njihove obveznosti na podlagi zadevne zakonodaje, zlasti uredbe o evropski mejni in obalni straži 28 ),
—člen 4 določa, da bi bilo treba za vsako operativno dejavnost sprejeti operativni načrt ter opredeliti njene organizacijske in procesne vidike,
—člen 5 določa, da morajo pogodbenice vzpostaviti mehanizem za poročanje o vseh primerih nezakonitega priseljevanja, čezmejnega kriminala ali ogrožanja življenj migrantov na ali ob zunanjih mejah Evropske unije ali zadevne tretje države ali v njihovi bližini,
—člen 6 Agenciji omogoča vzpostavitev lokalnih uradov v zadevni tretji državi, in sicer v dogovoru s tretjo državo,
—člen 7 opisuje vlogo uradnika za usklajevanje,
—člen 8 zagotavlja, da se pri uporabi sporazuma o statusu ves čas v celoti upoštevajo temeljne pravice, in zahteva vzpostavitev pritožbenega mehanizma, ki omogoča poročanje o domnevnih kršitvah temeljnih pravic in njihovo obravnavo,
—člen 9 opisuje vlogo opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic,
—člen 10 določa naloge in pooblastila članov skupine, med drugim, da lahko opravljajo le naloge in izvajajo le pooblastila, opisana v operativnem načrtu,
—člen 11 določa nedotakljivost premoženja, sredstev in operacij Agencije v zadevni tretji državi,
—člen 12 navaja privilegije in imunitete članov skupin, vključno s civilno in kazensko odgovornostjo,
—člen 13 vsebuje določbe o ranjenih ali umrlih članih skupin,
—člen 14 vsebuje podrobne določbe o akreditacijskih listinah, ki morajo biti izdane vsakemu članu skupine,
—člen 15 določa uporabo členov 12 do 14 za vse uslužbence Agencije, napotene v zadevno tretjo državo,
—člen 16 vsebuje pravila o obdelavi in varstvu osebnih podatkov,
—člen 17 določa temeljne pogoje za izmenjavo tajnih in občutljivih netajnih podatkov med Agencijo in zadevno tretjo državo,
—člen 18 vsebuje pravila o umiku financiranja operativne dejavnosti ali o odlogu oziroma prekinitvi operativne dejavnosti,
—člen 19 določa, da mora zadevna tretja država proaktivno obvestiti zadevne organe Unije, če izve za domnevno goljufijo, korupcijo ali drugo nezakonito dejavnost, ki bi lahko vplivala na interese Evropske unije,
—člen 20 navaja subjekte, ki so odgovorni za izvajanje sporazuma o statusu,
—člen 21 ureja reševanje sporov v zvezi z razlago sporazuma,
—člen 22 opisuje postopek za začetek veljavnosti, spremembo, trajanje, začasno zadržanje izvajanja in odpoved sporazuma.
4. Sklepne ugotovitve
Razširjene pristojnosti Agencije za izvajanje operativnih dejavnosti na ozemljih tretjih držav, kadar taka napotitev prispeva k učinkovitemu izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja, bodo pomembno prispevale k izboljšanju varnosti meja Unije. S priloženim vzorčnim sporazumom o statusu se vzpostavlja okvir za sodelovanje med Agencijo in njenimi skupinami na eni strani ter zadevnimi organi tretje države na drugi. Čeprav bo Komisija ta vzorec uporabila kot izhodišče pri vsakih pogajanjih o sporazumu o statusu s tretjo državo v imenu Evropske unije, pa bo končno besedilo takega sporazuma nujno sprejeto v skladu s posebnimi okoliščinami posameznega pogajalskega partnerja in različnimi cilji Unije v zvezi z navedenimi partnerji. Kljub temu si bo Komisija med takimi pogajanji prizadevala ohraniti bistvo vzorčnega sporazuma o statusu.
Evropsko integrirano upravljanje meja, ki temelji na štiristopenjskem modelu varovanja dostopa, zajema ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi v okviru skupne vizumske politike, ukrepe s sosednjimi tretjimi državami, ukrepe za nadzor meja na zunanjih mejah, analizo tveganja in ukrepe znotraj schengenskega območja ter vračanje. Z novo uredbo o evropski mejni in obalni straži se sodelovanje s tretjimi državami priznava kot pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja (uvodna izjava 87).
Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Vzorec sporazuma o statusu, kakor je naveden v členu 54(5) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (COM(2016) 747 final).
Sklep Sveta (EU) 2020/865, Sklep Sveta (EU) 2018/1031 oziroma Sklep Sveta (EU) 2020/729.
Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
Člen 73(3).
https://www.consilium.europa.eu/media/35956/28-euco-final-conclusions-sl.pdf
Člen 3(1), točka (g).
Uvodna izjava 87.
Člen 10.
Člen 54.
„[O]rgani tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, ki jih zajema ta uredba“.
Člen 73(1).
Člen 73(7).
Člen 73(7) in (8).
Člen 73(3).
Stalno enoto sestavljajo naslednje štiri kategorije operativnih uslužbencev: (i) statutarni uslužbenci Agencije; (ii) uslužbenci, ki jih države članice Agenciji dodelijo dolgoročno; (iii) uslužbenci, ki so pripravljeni, da se pod okriljem Agencije kratkoročno napotijo in (iv) uslužbenci iz držav članic, ki so pripravljeni za napotitev za namene hitrega posredovanja na mejah (člen 54(1) Uredbe). [Opomba: za namene vzorčnega sporazuma o statusu se uslužbenci, ki spadajo v prvo kategorijo, navajajo kot „člani skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije“, uslužbenci, ki spadajo v preostale tri kategorije, pa kot „člani skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije“.]
Člen 2, točka 18.
Uvodna izjava 88.
Člen 73(4).
Člen 74(3).
Člen 74(3).
Člen 10(1), točka (n).
Člen 10(1), točka (u).
V uredbi pa sta „povezovanje s tretjimi državami z namenom identifikacije in pridobitve potnih listin za osebe v postopku vrnitve“ in „spremljanje državljanov tretjih držav, ki so v postopku prisilnega vračanja“ opredeljena kot dovoljeni nalogi, za kateri so potrebna izvršilna pooblastila – vendar pa se nobena od teh nalog ne izvaja na ozemlju tretje države.
Člen 76.
Člen 73(3).
Uredba (EU) 2019/1896.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.12.2021
COM(2021) 829 final
PRILOGA
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Vzorčni sporazum o statusu iz Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624
Vzorčni sporazum o statusu med Evropsko unijo in [tretjo državo] o operativnih dejavnostih, ki jih Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvaja v [tretji državi]
Evropska unija
in [tretja država],
(v nadaljnjem besedilu posamično oziroma skupaj: pogodbenica oziroma pogodbenici) sta se –
OB UPOŠTEVANJU, da se lahko pojavijo primeri, v katerih Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) usklajuje operativno sodelovanje med državami članicami Evropske unije in [tretjo državo], med drugim na ozemlju [tretje države],
OB UPOŠTEVANJU, da je treba za primere, v katerih bodo imeli člani skupine, ki jih napoti Agencija, izvršilna pooblastila na ozemlju [tretje države], vzpostaviti pravni okvir v obliki sporazuma o statusu,
OB UPOŠTEVANJU, da lahko sporazum o statusu določa, da Agencija vzpostavi lokalne urade na ozemlju [tretje države] za olajšanje in izboljšanje usklajevanja operativnih dejavnosti ter zagotovitev učinkovitega upravljanja človeških in tehničnih virov Agencije,
OB UPOŠTEVANJU visoke ravni varstva osebnih podatkov v [tretji državi] in Evropski uniji ter
če je ustrezno [OB UPOŠTEVANJU, da je [tretja država] ratificirala [zadevni instrument mednarodnega prava na področju varstva osebnih podatkov, ki ga je sklenila tretja država in iz katerega izhaja zadostna raven varstva, npr. Konvencija Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in njeni dodatni protokoli],
OB UPOŠTEVANJU, da sta spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel temeljni načeli, ki urejata sodelovanje med pogodbenicama,
OB UPOŠTEVANJU, da je [tretja država] ratificirala [zadevni instrument mednarodnega prava na področju varstva temeljnih pravic, ki ga je sklenila tretja država in iz katerega izhaja zadostna raven varstva, npr. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z dne 4. novembra 1950, ki so izražene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah],
OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba pri vseh operativnih dejavnostih Agencije na ozemlju [tretje države] v celoti spoštovati temeljne pravice in mednarodne sporazume, katerih pogodbenice so Evropska unija, njene države članice in/ali [tretja država],
OB UPOŠTEVANJU, da morajo vse osebe, ki sodelujejo pri operativni dejavnosti, ohranjati najvišje standarde integritete, etičnega ravnanja, strokovnosti in spoštovanja temeljnih pravic ter izpolnjevati obveznosti, ki so jim naložene z določbami operativnega načrta ter kodeksom ravnanja Agencije –
odločili skleniti naslednji sporazum:
Člen 1
Področje uporabe
1.Ta sporazum ureja vse zadeve, potrebne za napotitev skupin za upravljanje meja iz stalne enote evropske mejne in obalne straže v [tretjo državo], kjer lahko člani skupine izvajajo izvršilna pooblastila.
2.Operativne dejavnosti iz odstavka 1 se lahko izvajajo na ozemlju [tretje države], tudi na njenih [kopenskih], [morskih] in [zračnih] mejah z [drugo državo/drugimi državami].
[V primeru obalnih/otoških tretjih držav] V skladu z obveznostmi pogodbenic na podlagi prava morja, zlasti Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, se lahko operativne dejavnosti izvajajo tudi v zunanjem morskem pasu [tretje države]. Operativne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi tega sporazuma, ne vplivajo na obveznosti iskanja in reševanja, ki izhajajo iz prava morja, zlasti iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju ter Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
—„operativna dejavnost“ pomeni skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah,
—„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/1896 1 o evropski mejni in obalni straži ali njenimi morebitnimi spremembami,
—„nadzor meje“ pomeni nadzor meje, kot je opredeljen v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2016/399 2 ,
—„skupine za upravljanje meja“ pomeni skupine, ki se oblikujejo iz stalne enote evropske mejne in obalne straže, za napotitev v okviru skupnih operacij in hitrega posredovanja na mejah na zunanjih mejah držav članic in v tretjih državah,
—„posvetovalni forum“ pomeni svetovalno telo, ki ga Agencija ustanovi na podlagi člena 108 Uredbe (EU) 2019/1896,
—„stalna enota evropske mejne in obalne straže“ pomeni stalno enoto evropske mejne in obalne straže iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/1896,
—„EUROSUR“ pomeni EUROSUR, kot je opredeljen v členu 2, točka 9, Uredbe (EU) 2019/1896,
—„opazovalec spoštovanja temeljnih pravic“ pomeni opazovalca spoštovanja temeljnih pravic, kot je določen v členu 110 Uredbe (EU) 2019/1896,
—„matična država članica“ pomeni matično državo članico, kot je opredeljena v členu 2, točka 21, Uredbe (EU) 2019/1896,
—„incident“ pomeni dogodek v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, čezmejnim kriminalom ali ogrožanjem življenj migrantov na ali ob zunanjih mejah Evropske unije ali [tretje države] ali v njihovi bližini,
—„skupna operacija“ pomeni ukrep, ki ga Agencija usklajuje ali organizira v podporo nacionalnim organom [tretje države], odgovornim za nadzor meje, njen cilj pa je obravnavanje izzivov, kot so nezakonito priseljevanje, sedanje ali prihodnje grožnje na mejah [tretje države] ali čezmejni kriminal, pa tudi zagotavljanje povečane tehnične in operativne pomoči pri nadzoru teh meja,
—„član skupine“ pomeni člana stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki je prek skupine za upravljanje meja napoten za sodelovanje pri operativni dejavnosti,
—„država članica“ pomeni državo članico Evropske unije,
—„operativno območje“ pomeni geografsko območje, na katerem naj bi se izvajala operativna dejavnost,
—„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, kot je opredeljena v členu 2, točka 22, Uredbe (EU) 2019/1896,
—„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679 3 ,
—„hitro posredovanje na mejah“ pomeni ukrep, namenjen odzivanju na poseben in nesorazmeren izziv na mejah [tretje države], tako da se skupine za upravljanje meja za omejeno obdobje napotijo na ozemlje [tretje države], da bi nadzorovale mejo skupaj z nacionalnimi organi [tretje države], odgovornimi za nadzor meje,
—„statutarni uslužbenci“ pomeni statutarne uslužbence, kot so opredeljeni v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2019/1896.
Člen 3
Začetek operativnih dejavnosti
1.Operativna dejavnost na podlagi tega sporazuma se začne s pisnim sklepom izvršnega direktorja Agencije na podlagi pisne zahteve pristojnih organov [tretje države]. Taka zahteva vključuje opis razmer, možne cilje in predvidene potrebe ter potrebne profile osebja, po potrebi vključno z osebjem, ki ima izvršilna pooblastila.
2.Če izvršni direktor Agencije meni, da bi zahtevana operativna dejavnost verjetno povzročila resne in/ali stalne kršitve temeljnih pravic ali obveznosti mednarodne zaščite, operativne dejavnosti ne začne.
3.Če po prejemu zahteve iz odstavka 1 izvršni direktor Agencije meni, da so potrebne nadaljnje informacije za odločitev o začetku operativne dejavnosti, lahko zahteva nadaljnje informacije ali pooblasti strokovnjake Agencije, da odpotujejo v [tretjo državo] in tam ocenijo razmere. [Tretja država] olajša tako potovanje.
4.Izvršni direktor Agencije odloči, da se operativna dejavnost ne začne, če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za njen odlog ali prekinitev na podlagi zadevnih določb člena 18.
Člen 4
Operativni načrt
1.Za vsako operativno dejavnost se Agencija in [tretja država] dogovorita o operativnem načrtu v skladu s členoma 38 in 74 Uredbe (EU) 2019/1896. Operativni načrt je zavezujoč za Agencijo, [tretjo državo] in sodelujoče države članice.
2.[Če država članica meji na tretjo državo ali na operativno območje] Operativni načrt in njegove morebitne spremembe mora odobriti vsaka država članica, ki meji na [tretjo državo] in/ali na operativno območje.
3. V operativnem načrtu so podrobno opredeljeni organizacijski in procesni vidiki operativne dejavnosti, vključno z:
(a)opisom razmer z načinom delovanja in cilji napotitve, vključno z operativnim ciljem;
(b)predvidenim časom trajanja operativne dejavnosti, da se dosežejo njeni cilji;
(c)operativnim območjem;
(d)opisom nalog, vključno s tistimi, za katere so potrebna izvršilna pooblastila, odgovornostmi, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic in zahtev glede varstva podatkov, in posebnimi navodili za skupine, tudi v zvezi z dovoljenim vpogledom v zbirke podatkov in dovoljenim službenim orožjem, strelivom in opremo v [tretji državi];
(e)sestavo skupine za upravljanje meja in napotitvijo drugega zadevnega osebja/prisotnostjo drugih statutarnih uslužbencev Agencije, vključno z opazovalci spoštovanja temeljnih pravic;
(f)določbami o vodenju in nadzoru, vključno z imeni in čini mejnih policistov ali drugega zadevnega osebja [tretje države], pristojnega za sodelovanje s člani skupine in Agencijo, zlasti imeni in čini tistih mejnih policistov ali drugega zadevnega osebja, ki opravlja naloge vodenja med obdobjem napotitve, in položajem članov skupin v liniji vodenja;
(g)tehnično opremo, ki se napoti med operativno dejavnostjo, vključno s posebnimi zahtevami, kot so pogoji uporabe, zahtevano osebje, prevoz in druga logistika, in finančnimi določbami;
(h)podrobnimi določbami o takojšnem poročanju o incidentih s strani Agencije upravnemu odboru in zadevnim organom sodelujočih držav članic in [tretje države] o kakršnem koli incidentu, do katerega pride med operativno dejavnostjo, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma;
(i)shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje referenčna merila za poročilo o oceni, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic, in končni datum predložitve končnega poročila o oceni;
(j)[če je ustrezno] v zvezi z operacijami na morju posebnimi podatki o uporabi ustrezne pristojnosti in prava, ki se uporablja na operativnem območju, vključno s sklici na nacionalno in mednarodno pravo ter pravo Unije glede prestrezanja, reševanja na morju in izkrcanja;
(k)pogoji sodelovanja z organi, uradi in agencijami Unije, razen Agencije, drugimi tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami;
(l)splošnimi navodili, kako zagotoviti zaščito temeljnih pravic med operativno dejavnostjo, vključno z varstvom osebnih podatkov in obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki se uporabljajo;
(m)postopki, na podlagi katerih se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, žrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva in druge osebe v ranljivem položaju napotijo na pristojne nacionalne organe, ki jim zagotovijo ustrezno pomoč;
(n)postopki, ki določajo mehanizem, na podlagi katerega Agencija in [tretja država] sprejemata pritožbe oziroma se jima te posredujejo (tudi pritožbe, vložene na podlagi člena 8(5) tega sporazuma), in sicer pritožbe zoper vsako osebo, ki sodeluje pri operativni dejavnosti, vključno z mejnimi policisti ali drugim zadevnim osebjem [tretje države] in člani skupin, v katerih so navedene trditve o kršitvah temeljnih pravic v okviru njihovega sodelovanja pri operativni dejavnosti Agencije;
(o)logistično ureditvijo, vključno z informacijami o delovnih pogojih in okolju na območjih, na katerih naj bi se izvajala operativna dejavnost.
(p)[Če je ustrezno] določbe o lokalnem uradu, vzpostavljenem v skladu s členom 6.
4.Za vse spremembe ali prilagoditve operativnega načrta je potrebno soglasje Agencije in [tretje države] po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami.
5.Izmenjava informacij in operativno sodelovanje za namene sistema EUROSUR potekata v skladu s pravili o oblikovanju in izmenjavi specifičnih slik razmer, ki se opredelijo v operativnem načrtu za zadevno operativno dejavnost.
6.Oceno operativne dejavnosti v skladu z odstavkom 3(i) tega člena skupaj opravita [tretja država] in Agencija.
7.Pogoji sodelovanja z organi, uradi in agencijami Unije v skladu z odstavkom 3(k) tega člena se določijo glede na njihova pooblastila in v okviru razpoložljivih virov.
Člen 5
Poročanje o incidentih
Agencija in [zadevni organ tretje države] vzpostavita lasten mehanizem za poročanje o incidentih, ki bo omogočal pravočasno poročanje o vseh incidentih, do katerih pride med izvajanjem operativne dejavnosti na podlagi tega sporazuma.
Agencija in [tretja država] druga drugi pomagata pri izvajanju vseh potrebnih poizvedb in preiskav o vsakem incidentu, sporočenem prek takega mehanizma, kot so identifikacija prič ter zbiranje in predložitev dokazov, vključno z zahtevami za pridobitev in, če je ustrezno, izročitev predmetov, povezanih s sporočenim incidentom. Izročitev takih predmetov se lahko pogojuje z njihovo vrnitvijo pod pogoji, ki jih določi pristojni organ, ki take predmete izroči.
Člen 6
Lokalni uradi
1.Agencija lahko na ozemlju [tretje države] vzpostavi lokalne urade za lajšanje in izboljšanje usklajevanja operativnih dejavnosti ter za zagotovitev učinkovitega upravljanja človeških in tehničnih virov Agencije. Lokacijo lokalnega urada določi Agencija.
2.Lokalni uradi se vzpostavijo v skladu z operativnimi potrebami in za obdobje, ki ga Agencija potrebuje za izvedbo operativnih dejavnosti v [tretji državi] in sosednji regiji. Agencija lahko ob soglasju [tretje države] tako obdobje podaljša.
3.Vsak lokalni urad vodi predstavnik Agencije, ki ga za vodjo lokalnega urada imenuje izvršni direktor in ki nadzoruje splošno delovanje urada.
4.Če je ustrezno, lokalni uradi:
(a)nudijo operativno in logistično podporo ter zagotavljajo usklajevanje dejavnosti Agencije na zadevnih operativnih območjih;
(b)zagotavljajo operativno podporo [tretji državi] na zadevnih operativnih območjih;
(c)spremljajo dejavnosti skupin in redno poročajo glavnemu sedežu Agencije;
(d)sodelujejo s [tretjo državo] glede vseh vprašanj, povezanih s praktičnim izvajanjem operativnih dejavnosti, ki jih organizira Agencija v [tretji državi], vključno z vsemi dodatnimi vprašanji, ki bi se lahko pojavila med temi dejavnostmi;
(e)podpirajo uradnika za usklajevanje v okviru njegovega sodelovanja s [tretjo državo] pri vseh vprašanjih, povezanih z njihovim prispevkom za operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija, ter se po potrebi povezujejo z glavnim sedežem Agencije;
(f)podpirajo uradnika za usklajevanje in opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, določene za spremljanje operativnih dejavnosti, pri omogočanju lažjega usklajevanja in komunikacije med skupinami Agencije in ustreznimi organi [tretje države] ter lažjega izvajanja vseh ustreznih nalog, kadar je potrebno;
(g)organizirajo logistično podporo v zvezi z napotitvijo članov skupin ter napotitvijo in uporabo tehnične opreme;
(h)zagotavljajo vso drugo logistično podporo glede operativnega območja, za katero je odgovoren določen lokalni urad, da bi prispevali k nemotenemu delovanju operativnih dejavnosti, ki jih organizira Agencija;
(i)zagotovijo učinkovito upravljanje lastne opreme Agencije na območjih, ki jih zajemajo njene dejavnosti, vključno z morebitno registracijo in dolgoročnim vzdrževanjem te opreme ter vso potrebno logistično podporo;
(j)podpirajo drugo osebje in/ali dejavnosti Agencije v [tretji državi] v skladu z dogovorom med Agencijo in [tretjo državo].
5.Agencija in [tretja država] zagotovita najboljše možne pogoje za izpolnitev nalog, dodeljenih lokalnemu uradu.
6. [Tretja država] Agenciji pomaga pri zagotavljanju operativne zmogljivosti lokalnega urada.
Člen 7
Uradnik za usklajevanje
1.Brez poseganja v vlogo lokalnih uradov, kot je opisana v členu 6, izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov izmed statutarnih uslužbencev, ki se napotijo kot uradniki za usklajevanje za vsako operativno dejavnost. Izvršni direktor [tretjo državo] uradno obvesti o takem imenovanju.
2.Vloga uradnika za usklajevanje je:
(a)da deluje kot posrednik med Agencijo, [tretjo državo] in člani skupin ter v imenu Agencije zagotavlja pomoč pri vseh vprašanjih, povezanih s pogoji napotitve v skupine;
(b)spremlja pravilno izvajanje operativnega načrta, v sodelovanju z opazovalci spoštovanja temeljnih pravic vključno glede varstva temeljnih pravic, in o tem poroča izvršnemu direktorju;
(c)deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve skupin in o vseh teh vidikih poroča Agenciji;
(d)spodbuja sodelovanje in usklajevanje med [tretjo državo] in sodelujočimi državami članicami.
3.Izvršni direktor lahko v okviru operativnih dejavnosti pooblasti uradnika za usklajevanje, da pomaga pri reševanju kakršnih koli sporov o izvajanju operativnega načrta in napotitvi skupin.
4.[Tretja država] daje članom skupin le navodila, ki so skladna z operativnim načrtom. Če uradnik za usklajevanje meni, da navodila, dana članom skupin, niso skladna z operativnim načrtom ali pravnimi obveznostmi, ki se uporabljajo, to nemudoma sporoči uradnikom [tretje države], ki imajo usklajevalno vlogo, in izvršnemu direktorju. Izvršni direktor lahko sprejme ustrezne ukrepe, vključno z odlogom ali prekinitvijo operativne dejavnosti, v skladu s členom 18 tega sporazuma. [Tretja država] lahko člane skupine pooblasti, da delujejo v njenem imenu.
Člen 8
Temeljne pravice
1.Pogodbenici se zavezujeta, da bosta pri izvajanju svojih obveznosti na podlagi tega sporazuma ravnali v skladu z vsemi instrumenti s področja prava človekovih pravic, ki se uporabljajo, vključno z [vstavi/izbriši, kot je ustrezno, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic iz leta 1950, Konvencijo Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 in njenim protokolom iz leta 1967, Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencijo ZN proti mučenju iz leta 1984, Konvencijo ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, Konvencijo ZN o pravicah invalidov iz leta 2006 ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah] 4 .
2.Člani skupin pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v celoti spoštujejo temeljne pravice, vključno z dostopom do azilnih postopkov in človeškim dostojanstvom, ter posvečajo posebno pozornost ranljivim osebam. Vsi ukrepi, ki se izvajajo pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil, so sorazmerni s cilji, ki se s takimi ukrepi uresničujejo. Pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil ne smejo diskriminirati oseb na kateri koli podlagi, kot je spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetska značilnost, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, v skladu s členom 21 Listine.
Člani skupin lahko pri opravljanju svojih nalog in/ali pri izvajanju svojih pooblastil sprejmejo ukrepe, ki posegajo v temeljne pravice in svoboščine, le, če je to potrebno in sorazmerno s cilji takih ukrepov, pri tem pa morajo spoštovati bistvo teh temeljnih pravic in svoboščin v skladu z mednarodnim pravom, pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja.
Ta določba se smiselno uporablja za vse osebje [zadevnih nacionalnih organov tretje države], ki sodeluje pri operativni dejavnosti.
3.Uradnik Agencije, pristojen za temeljne pravice, spremlja skladnost vsake operativne dejavnosti s standardi temeljnih pravic, ki se uporabljajo. Uradnik za temeljne pravice ali njegov namestnik lahko izvaja obiske na terenu v tretji državi; prav tako predloži mnenja o operativnih načrtih in izvršnega direktorja Agencije obvešča o morebitnih kršitvah temeljnih pravic v zvezi z operativno dejavnostjo. [Tretja država] po potrebi podpre prizadevanja uradnika za temeljne pravice na področju spremljanja.
4.Pogodbenici se strinjata, da bosta zagotovili posvetovalni forum s pravočasnim in učinkovitim dostopom do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic v zvezi z vsako operativno dejavnostjo, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma, tudi z obiski na terenu na operativnem območju.
5.Vsaka od pogodbenic vzpostavi pritožbeni mehanizem za obravnavo domnevnih kršitev temeljnih pravic s strani svojega osebja pri opravljanju njegovih uradnih dolžnosti v okviru operativne dejavnosti, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma.
Člen 9
Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic
1.Uradnik Agencije za temeljne pravice za vsako operativno dejavnost imenuje vsaj enega opazovalca spoštovanja temeljnih pravic, ki med drugim pomaga in svetuje uradniku za usklajevanje.
2.Opazovalec spoštovanja temeljnih pravic spremlja skladnost s temeljnimi pravicami ter zagotavlja nasvete in pomoč glede temeljnih pravic pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju zadevne operativne dejavnosti. To vključuje zlasti:
(a)spremljanje priprave operativnih načrtov in poročanje uradniku za temeljne pravice, da ta lahko izpolni svoje naloge iz Uredbe (EU) 2019/1896;
(b)izvajanje obiskov, vključno z dolgoročnimi obiski, na kraju operativne dejavnosti;
(c)sodelovanje in povezovanje z uradnikom za usklajevanje ter zagotavljanje svetovanja in pomoči takemu uradniku;
(d)obveščanje uradnika za usklajevanje in poročanje uradniku za temeljne pravice o vseh pomislekih glede morebitnih kršitev temeljnih pravic pri operativni dejavnosti ter
(e)prispevanje k ocenjevanju operativne dejavnosti, kot je navedeno v členu 4(3), točka (i).
3.Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic imajo dostop do vseh območij, na katerih poteka operativna dejavnost, in do vseh dokumentov, pomembnih za izvajanje zadevne dejavnosti.
4.Ko so navzoči na operativnem območju, opazovalci spoštovanja temeljnih pravic nosijo oznake, s katerimi jih je mogoče jasno identificirati kot opazovalce spoštovanja temeljnih pravic.
Člen 10
Člani skupin
1.Člani skupin so pooblaščeni za opravljanje nalog, opisanih v operativnem načrtu.
2.Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil člani skupin upoštevajo pravo in predpise [tretje države] ter pravo Unije in mednarodno pravo, ki se uporabljajo.
3.Člani skupin lahko opravljajo naloge in izvajajo pooblastila na ozemlju [tretje države] samo v skladu z navodili organov [tretje države] za upravljanje meja ter samo v njihovi navzočnosti. [Tretja država] lahko člane skupine pooblasti za opravljanje določenih nalog in/ali izvajanje posebnih pooblastil na njenem ozemlju tudi brez navzočnosti njenih organov za upravljanje meja, in sicer ob soglasju Agencije ali matične države članice, kot je ustrezno.
4.Člani skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije, pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil nosijo uniformo stalne enote Evropske mejne in obalne straže, razen če je v operativnem načrtu določeno drugače.
Člani skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije, pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil nosijo svoje nacionalne uniforme, razen če je v operativnem načrtu določeno drugače.
Med delovnim časom vsi člani skupin na uniformi nosijo tudi vidno osebno identifikacijo ter na rokavu uniforme moder trak z oznakama Evropske unije in Agencije.
5.[Tretja država] pooblasti zadevne člane skupin za opravljanje nalog med operativno dejavnostjo, ki zahtevajo uporabo sile, vključno z nošenjem in uporabo službenega orožja, streliva in druge opreme, v skladu z zadevnimi določbami operativnega načrta.
—Člani skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije, lahko nosijo opremo, službeno orožje, strelivo in druga prisilna sredstva ob soglasju Agencije.
—Člani skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije, lahko nosijo opremo, službeno orožje, strelivo in druga prisilna sredstva ob soglasju zadevne matične države članice.
6.Uporaba sile, vključno z nošnjo in uporabo službenega orožja, streliva in druge opreme, se izvaja v skladu z nacionalnim pravom [tretje države] in v navzočnosti njenih organov za upravljanje meja. [Tretja država] lahko člane skupin pooblasti za uporabo sile tudi brez navzočnosti svojih organov za upravljanje meja.
—V primeru članov skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije, je za tako pooblastilo za uporabo sile tudi brez navzočnosti organov [tretje države] za upravljanje meja potrebno soglasje Agencije.
—V primeru članov skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije, je za tako pooblastilo za uporabo sile tudi brez navzočnosti organov [tretje države] za upravljanje meja potrebno soglasje zadevne matične države članice.
Vsaka uporaba sile s strani članov skupin mora biti potrebna in sorazmerna ter v celoti skladna s pravom Unije, mednarodnim in nacionalnim pravom, ki se uporabljajo, tudi in še zlasti z zahtevami iz Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1896.
7.Agencija bo pred napotitvijo članov skupin [tretjo državo] obvestila o službenem orožju, strelivu in drugi opremi, ki jo člani skupine lahko nosijo na podlagi odstavka 5 tega člena. [Tretja država] lahko prepove nošenje določenega službenega orožja, streliva in druge opreme, če se enaka prepoved uporablja v njeni zakonodaji tudi za njene organe za upravljanje meja. Pred napotitvijo članov skupin [tretja država] obvesti Agencijo o dovoljenem službenem orožju, strelivu in opremi ter o pogojih za njihovo uporabo. Agencija da te informacije na voljo državam članicam.
[Tretja država] uredi vse potrebno za izdajo vseh potrebnih dovoljenj za orožje ter olajša uvoz, izvoz, prevoz in hrambo orožja, streliva in druge opreme, ki je na voljo članom skupin, v skladu z zahtevo Agencije.
8.Službeno orožje, strelivo in oprema se lahko uporabijo za zakonito samoobrambo in zakonito obrambo članov skupin ali drugih oseb v skladu z nacionalnim pravom [tretje države] ter ustreznimi načeli mednarodnega prava in prava Unije.
9.[Tretja država] lahko članom skupin dovoli vpogled v svoje nacionalne zbirke podatkov, če je to potrebno za izpolnjevanje operativnih ciljev, določenih v operativnem načrtu. [Tretja država] poskrbi za dejanski in učinkovit dostop do takih zbirk podatkov.
[Tretja država] pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o nacionalnih zbirkah podatkov, katerih uporaba je dovoljena.
Člani skupin imajo vpogled samo v podatke, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog in izvajanje njihovih pooblastil. Navedeni vpogled se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo [tretje države] o varstvu podatkov in tem sporazumom.
10.Za izvajanje operativnih dejavnosti [tretja država] napoti uslužbence [nacionalnih organov tretje države, ki so odgovorni za nadzor meje], ki znajo in so pripravljeni komunicirati v delovnem jeziku Agencije, za izvajanje usklajevalne vloge v imenu [tretje države].
Člen 11
Privilegiji in imunitete premoženja, sredstev
in operacij Agencije
1.Vsi prostori in stavbe Agencije v [tretji državi] so nedotakljivi. Izvzeti so iz preiskave, zasega, zaplembe ali razlastitve.
2.Premoženje in sredstva Agencije, vključno s prevoznimi sredstvi, komunikacijami, arhivi, vso korespondenco, listinami, identifikacijskimi listinami in finančnimi sredstvi, so nedotakljivi.
3.Sredstva Agencije so tudi sredstva v lasti, solastnini ali najemu države članice, ki jih ta ponudi Agenciji. Ob vkrcanju predstavnikov pristojnih nacionalnih organov se zanje šteje, da so sredstva v službi države in ustrezno odobrena.
4.Zoper Agencijo se ne smejo sprejeti nobeni izvršilni ukrepi. Premoženje in sredstva Agencije niso predmet nobenega upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa. Premoženja Agencije ni mogoče zaseči za izvršitev sodbe, odločbe ali odredbe.
5.[Tretja država] dovoli vnos in odstranitev predmetov in opreme, ki jo Agencija napoti v [tretjo državo] za operativne namene.
6.Agencija je oproščena vseh carin, prepovedi in omejitev pri uvozu in izvozu za predmete, namenjene njeni uradni uporabi.
Člen 12
Privilegiji in imunitete članov skupin
1.Članom skupin ni mogoče na noben način odvzeti prostosti ali jih pridržati v [tretji državi] ali s strani organov [tretje države].
2.Zoper člane skupin ni mogoče začeti nobene preiskave ali pravnih postopkov v [tretji državi] ali s strani organov [tretje države], razen v okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 tega člena.
3.Člani skupin v vseh okoliščinah uživajo imuniteto pred kazensko pristojnostjo [tretje države].
Izvršni direktor Agencije lahko članom skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije, odvzame imuniteto pred kazensko jurisdikcijo [tretje države].
Članom skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije, lahko imuniteto pred kazensko jurisdikcijo [tretje države] odvzamejo pristojni organi njihove matične države članice.
Tak odvzem imunitete mora biti izražen pisno.
4.Člani skupin uživajo imuniteto pred civilno in upravno jurisdikcijo [tretje države] za vsa dejanja, ki jih storijo pri izvajanju uradnih nalog.
Če se pred katerim koli sodiščem [tretje države] začne civilni ali upravni postopek zoper člana skupine, pristojni organi [tretje države] o tem takoj uradno obvestijo izvršnega direktorja Agencije.
Pred začetkom takega postopka pred sodiščem izvršni direktor Agencije sodišču potrdi, ali so člani skupine zadevno dejanje storili pri opravljanju uradnih nalog. Če je bilo dejanje storjeno pri opravljanju uradnih nalog, se postopek ne začne. Če dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju uradnih nalog, se postopek lahko nadaljuje. Potrditev izvršnega direktorja Agencije je za jurisdikcijo [tretje države] zavezujoča in je ta ne more izpodbijati.
Če postopek začnejo člani skupin, se ne morejo sklicevati na imuniteto pred jurisdikcijo glede katerega koli nasprotnega zahtevka, neposredno povezanega z glavnim zahtevkom.
5.Prostori, stanovanja, prevozna sredstva in komunikacije ter premoženje, vključno z vso korespondenco, listinami, identifikacijskimi listinami in premoženjem članov skupin, so nedotakljivi, razen v primeru izvršilnih ukrepov, kot je dovoljeno v skladu z odstavkom 9 tega člena.
6.[Tretja država] je odgovorna za vso škodo, ki jo člani skupin povzročijo tretjim osebam pri opravljanju uradnih nalog.
7.Če škodo iz hude malomarnosti ali z zavestno kršitvijo povzroči član skupine, ki je statutarni uslužbenec Agencije, ali če ta škode ne povzroči v okviru opravljanja uradnih nalog, lahko [tretja država] prek izvršnega direktorja Agencije zahteva, da Agencija plača odškodnino.
Če škodo iz hude malomarnosti ali z zavestno kršitvijo povzroči član skupine, ki ni statutarni uslužbenec Agencije, ali če ta škode ne povzroči v okviru opravljanja uradnih nalog, lahko [tretja država] prek izvršnega direktorja Agencije zahteva, da zadevna matična država članica plača odškodnino.
8.Članom skupin ni treba pričati v sodnih postopkih v [tretji državi].
9.V zvezi s člani skupin ni mogoče izvesti nobenih izvršilnih ukrepov, razen če je proti njim začet civilni postopek, ki ni povezan z njihovimi uradnimi nalogami. Premoženja članov skupin, za katerega izvršni direktor Agencije potrdi, da je potrebno za opravljanje njihovih uradnih nalog, ni mogoče zaseči za izvršitev sodbe, odločbe ali odredbe. V civilnih postopkih za člane skupin ne veljajo nobene omejitve glede osebne svobode ali drugi prisilni ukrepi.
10.V zvezi z nalogami, opravljenimi za Agencijo, se za člane skupin ne uporabljajo določbe o socialni varnosti, ki morebiti veljajo v [tretji državi].
11.Plača in prejemki, ki jih od Agencije in/ali matične države članice prejemajo člani skupin, ter kakršni koli prihodki, ki jih člani skupin prejmejo zunaj [tretje države], v [tretji državi] na noben način niso obdavčeni.
12.[Tretja država] dovoli vnos predmetov za osebno uporabo članov skupine in zanje odobri oprostitev plačila vseh carinskih dajatev, davkov in podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje in prevoz takih predmetov ter podobne storitve, povezane z njimi. [Tretja država] prav tako dovoli izvoz takih predmetov.
13.Osebne prtljage članov skupine se ne pregleduje, razen v primeru upravičenega suma, da vsebuje predmete, ki ne spadajo med predmete za osebno uporabo članov skupine, ali predmete, katerih uvoz ali izvoz je prepovedan z zakonom [tretje države] ali za katere veljajo njeni predpisi o karanteni. Pregled take osebne prtljage se lahko opravi le v navzočnosti zadevnih članov skupine ali pooblaščenega predstavnika Agencije.
14.Agencija in [tretja država] imenujeta kontaktne točke, ki so ves čas na voljo ter so odgovorne za izmenjavo informacij in izvedbo takojšnjih ukrepov, če bi lahko dejanje člana skupine pomenilo kršitev kazenskega prava, pa tudi za izmenjavo informacij in operativne dejavnosti v zvezi s kakršnim koli civilnim in upravnim postopkom zoper člana skupine.
Dokler pristojni organi matične države članice ne ukrepajo, si Agencija in [tretja država] pomagata pri izvedbi vseh potrebnih poizvedb in preiskav katerega koli domnevnega kaznivega dejanja, v zvezi s katerim ima ena od njiju ali obe interes, pri identifikaciji prič ter zbiranju in predložitvi dokazov, vključno z zahtevo za pridobitev in, če je ustrezno, izročitev predmetov, povezanih z domnevnim kaznivim dejanjem. Izročitev takih predmetov se lahko pogojuje z njihovo vrnitvijo pod pogoji, ki jih določi pristojni organ, ki take predmete izroči.
Člen 13
Ranjeni ali umrli člani skupin
1.Brez poseganja v člen 12 ima izvršni direktor pravico, da poskrbi za vrnitev ranjenih ali umrlih članov skupin v domovino, vključno z njihovo osebno lastnino, in da uredi vse potrebno v zvezi s tem.
2.Na umrlem članu skupine se opravi obdukcija le ob izrecnem soglasju zadevne matične države članice in v navzočnosti predstavnika Agencije in/ali zadevne matične države članice.
3.[Tretja država] in Agencija v največji možni meri sodelujeta, da zagotovita čimprejšnjo vrnitev ranjenih ali umrlih članov skupin v domovino.
Člen 14
Akreditacijska listina
1.Agencija vsakemu članu skupine v [uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih tretje države] in v delovnem jeziku Agencije izda listino za namen identifikacije s strani nacionalnih organov [tretje države] ter kot dokazilo o pravicah imetnika, da opravlja naloge in izvaja pooblastila iz člena 10 tega sporazuma in iz operativnega načrta (v nadaljnjem besedilu: akreditacijska listina).
2.Akreditacijska listina vključuje naslednje informacije o članu osebja: ime in državljanstvo; položaj ali službeni naziv; novejšo digitalno fotografijo in naloge, ki jih lahko opravlja med napotitvijo.
3.Za namene identifikacije s strani nacionalnih organov [tretje države] morajo imeti člani skupin vedno pri sebi akreditacijsko listino.
4. [Tretja država] prizna akreditacijsko listino v kombinaciji z veljavno potno listino kot dokument, ki zadevnemu članu skupine dovoljuje vstop in bivanje v [tretji državi] brez vizuma, predhodne odobritve ali katere koli druge listine do dneva izteka njene veljavnosti.
5.Akreditacijska listina se ob koncu napotitve vrne Agenciji. O tem se obvesti pristojne organe [tretje države].
Člen 15
Uporaba za člane osebja Agencije, ki niso napoteni kot člani skupin
Členi 12, 13 in 14 se smiselno uporabljajo za vse člane osebja Agencije, ki so napoteni v [tretjo državo] in niso člani skupin, vključno z opazovalci spoštovanja temeljnih pravic in statutarnimi uslužbenci Agencije, napotenimi v lokalne urade.
Člen 16
Varstvo osebnih podatkov
1.Osebni podatki se sporočajo le, če je to potrebno, da lahko pristojni organi [tretje države] ali Agencija izvajajo ta sporazum. Organ v posameznem primeru obdeluje osebne podatke, vključno z njihovim prenosom drugi pogodbenici, v skladu s pravili o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za zadevni organ. Pogoj za kakršen koli prenos podatkov je, da pogodbenica zagotovi naslednje minimalne zaščitne ukrepe:
(a)osebni podatki se morajo obdelovati zakonito, pošteno in pregledno v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo;
(b)osebni podatki se morajo zbrati za določene, izrecne in upravičene namene izvajanja tega sporazuma, pri čemer jih niti organ pošiljatelj niti organ prejemnik ne smeta dodatno obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni;
(c)osebni podatki morajo biti ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namen, za katerega se zbirajo in/ali nadalje obdelujejo; zlasti velja, da se lahko osebni podatki, poslani v skladu s pravom organa pošiljatelja, ki se uporablja, nanašajo le na naslednje:
– [Seznam vrst podatkov, ki se lahko izmenjujejo, in namenov, za katere se lahko obdelujejo in prenašajo];
(d)osebni podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni;
(e)osebni podatki morajo biti shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se nadalje obdelujejo;
(f)osebni podatki se morajo obdelovati na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, ob upoštevanju specifičnega tveganja pri obdelavi, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo in pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo, z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi (v nadaljnjem besedilu: kršitev varstva podatkov); pogodbenica prejemnica sprejme ustrezne ukrepe za obravnavo vsake kršitve varstva podatkov ter o taki kršitvi brez odlašanja in v 72 urah uradno obvesti pogodbenico pošiljateljico;
(g)organ pošiljatelj in organ prejemnik sprejmeta vse razumne ukrepe, da se brez odlašanja zagotovi popravek ali izbris osebnih podatkov, kot je ustrezno, če njihova obdelava ni v skladu z določbami tega člena, zlasti če podatki niso primerni, ustrezni, točni ali če presegajo namen obdelave. To vključuje uradno obveščanje druge pogodbenice o vseh popravkih ali izbrisih;
(h)organ prejemnik na zahtevo obvesti organ pošiljatelj o uporabi sporočenih podatkov;
(i)osebni podatki se lahko sporočijo samo naslednjim pristojnim organom:
–[seznam organov in obseg njihovih pristojnosti]
Za nadaljnje sporočanje drugim organom je potrebno predhodno soglasje organa pošiljatelja;
(j)organ pošiljatelj in organ prejemnik morata voditi pisno evidenco o sporočanju in prejemanju osebnih podatkov;
(k)vzpostavi se neodvisni nadzor nad zagotavljanjem skladnosti s pravili o varstvu podatkov, vključno s preverjanjem takih evidenc; posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu in prejema odgovora brez odlašanja;
(l)posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do prejema informacij o obdelavi svojih osebnih podatkov, dostopa do takih podatkov in popravka ali izbrisa netočnih ali nezakonito obdelanih podatkov, ob upoštevanju potrebnih in sorazmernih omejitev zaradi pomembnih razlogov v javnem interesu;
(m) posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pravico do učinkovitega upravnega in sodnega varstva zaradi kršitev navedenih zaščitnih ukrepov.
2.Vsaka pogodbenica bo redno pregledovala svoje politike in postopke za izvajanje te določbe. Na zahtevo druge pogodbenice bo pogodbenica, ki prejme zahtevo, pregledala svoje politike in postopke glede obdelave osebnih podatkov, da bi preverila in potrdila, da se zaščitni ukrepi iz te določbe učinkovito izvajajo. Rezultati pregleda bodo v razumnem času sporočeni pogodbenici, ki ga je zahtevala.
3.Nadzor nad zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov iz tega sporazuma bosta izvajala evropski nadzornik za varstvo podatkov in [neodvisni javni organ ali drug pristojni nadzorni organ v tretji državi].
4.Pogodbenici bosta sodelovali z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov kot nadzornim organom Agencije.
5.Pogodbenici ob koncu vsake operativne dejavnosti pripravita skupno poročilo o uporabi tega člena. Tako poročilo se pošlje uradniku Agencije za temeljne pravice, pooblaščeni osebi za varstvo podatkov in [zadevnemu organu tretje države].
Člen 17
Izmenjava tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov
1.Vsaka izmenjava ali razširjanje tajnih podatkov v okviru tega sporazuma je predmet ločenega upravnega dogovora, ki ga skleneta Agencija in [tretja država], predhodno pa ga potrdi Evropska komisija.
2.Za vsako izmenjavo občutljivih netajnih podatkov v okviru tega sporazuma velja, da:
(a)jo Agencija obravnava v skladu s členom 9(5) Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443 5 ;
(b)pogodbenica prejemnica taki izmenjavi zagotovi tako raven varstva, kot jo glede zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti za enake podatke zagotavlja pogodbenica pošiljateljica;
(c)se opravi prek sistema za izmenjavo podatkov, ki izpolnjuje merila razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti občutljivih netajnih podatkov, kot je komunikacijsko omrežje iz člena 14 uredbe.
3.Pogodbenici bosta spoštovali pravice intelektualne lastnine v zvezi z vsemi podatki, ki se obdelujejo v okviru tega sporazuma.
Člen 18
Odločitev o odlogu, prekinitvi in/ali
umiku financiranja operativne dejavnosti
1.Če pogoji za izvajanje operativne dejavnosti niso več izpolnjeni, izvršni direktor Agencije tako operativno dejavnost prekine, potem ko o tem pisno obvesti [tretjo državo].
2.Če [tretja država] ne upošteva določb tega sporazuma ali operativnega načrta, lahko izvršni direktor Agencije umakne financiranje zadevne operativne dejavnosti in/ali dejavnost odloži ali prekine, potem ko o tem pisno obvesti [tretjo državo].
3.Če ni mogoče zagotoviti varnosti katerega koli udeleženca operativne dejavnosti, napotenega v [tretjo državo], lahko izvršni direktor Agencije odloži ali prekine zadevno operativno dejavnost ali njene vidike.
4.Če izvršni direktor Agencije meni, da so bile ali da bodo verjetno huje ali dlje časa kršene temeljne pravice ali obveznosti mednarodne zaščite v zvezi z operativno dejavnostjo, ki se izvaja na podlagi tega sporazuma, umakne financiranje zadevne operativne dejavnosti in/ali dejavnost odloži ali prekine, potem ko o tem obvesti [tretjo državo].
5.[Tretja država] lahko od izvršnega direktorja Agencije zahteva odlog ali prekinitev operativne dejavnosti, če član skupine ne upošteva določb tega sporazuma ali operativnega načrta. Taka zahteva mora biti pisna in obrazložena.
6.Odlog, prekinitev ali umik financiranja na podlagi tega člena začne veljati, ko je [tretja država] o tem uradno obveščena. To ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma ali operativnega načrta pred takim odlogom, prekinitvijo ali umikom financiranja.
Člen 19
Boj proti goljufijam
1.[Tretja država] takoj uradno obvesti Agencijo, Evropsko javno tožilstvo in/ali Evropski urad za boj proti goljufijam, če izve za verodostojne domneve o goljufiji, korupciji ali kakršni koli drugi nezakoniti dejavnosti, ki bi lahko vplivala na interese Evropske unije.
2.Če se take domneve nanašajo na finančna sredstva Evropske unije, izplačana v zvezi s tem sporazumom, [tretja država] zagotovi vso potrebno pomoč Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in/ali Evropskemu javnemu tožilstvu v zvezi s preiskovalnimi dejavnostmi na svojem ozemlju, vključno z omogočanjem razgovorov, pregledov na kraju samem in preiskav (vključno z dostopom do informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk v [tretji državi]) ter omogočanjem dostopa do vseh zadevnih podatkov o tehničnem in finančnem upravljanju zadev, ki jih delno ali v celoti financira Evropska unija.
Člen 20
Izvajanje tega sporazuma
1.V imenu [tretje države] ta sporazum izvaja […].
2.V imenu Evropske unije ta sporazum izvaja Agencija.
Člen 21
Reševanje sporov
1.Vse spore, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, skupaj obravnavajo predstavniki Agencije in pristojnih organov [tretje države].
2.Če ni predhodnega dogovora, se spori glede razlage ali uporabe tega sporazuma rešujejo izključno s pogajanji med pogodbenicama.
Člen 22
Začetek veljavnosti, spremembe, trajanje,
začasno zadržanje izvajanja in odpoved sporazuma
1.Pogodbenici ta sporazum ratificirata, sprejmeta ali odobrita v skladu s svojimi notranjimi pravnimi postopki. Pogodbenici se uradno obvestita o dokončanju za to potrebnih postopkov.
2.Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o dokončanju notranjih pravnih postopkov v skladu z odstavkom 1 tega člena.
3.Ta sporazum je mogoče spremeniti le pisno s soglasjem pogodbenic.
4.Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Sporazum se lahko odpove ali se njegovo izvajanje začasno zadrži s pisnim sporazumom med pogodbenicama ali enostransko s strani katere koli pogodbenice.
V primeru enostranske odpovedi ali začasnega zadržanja izvajanja, pogodbenica, ki želi sporazum odpovedati ali začasno zadržati njegovo izvajanje, o tem pisno uradno obvesti drugo pogodbenico. Enostranska odpoved tega sporazuma ali začasno zadržanje njegovega izvajanja začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo poslano uradno obvestilo.
5.Uradna obvestila v skladu s tem členom se za Evropsko unijo pošljejo Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije, za [tretjo državo] pa se pošljejo [se določi].
Sklenjeno v bolgarščini, hrvaščini, češčini, danščini, nizozemščini, angleščini, estonščini, finščini, francoščini, nemščini, grščini, madžarščini, italijanščini, latvijščini, litovščini, malteščini, poljščini, portugalščini, romunščini, slovaščini, slovenščini, španščini, švedščini in [uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih tretje države], pri čemer je vsako od navedenih besedil enako verodostojno.
Podpisa
Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Seznam instrumentov vključuje najpomembnejše konvencije ZN in EKČP, ki so jih podpisale vse države članice Evropske unije, in bi ga bilo treba prilagoditi glede na uporabo navedenih instrumentov v zadevni tretji državi.
Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).