EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.12.2021
COM(2021) 809 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Končna ocena Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES
{SWD(2021) 386 final}
1.Uvod
Goljufije in povezane nezakonite dejavnosti, kot so korupcija, pranje denarja in nedovoljena trgovina, lahko pomenijo resno težavo za Evropsko unijo (EU) in države članice ter lahko ogrozijo finance EU in nacionalne finance. To je še toliko bolj pereče v trenutku, ko skupna poraba EU, delno kot odziv na pandemijo, v večletnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 znaša približno 1,8 bilijona EUR, kar je znesek brez primere. Učinkovita in ustrezna poraba proračuna EU, tudi v državah članicah, je ključnega pomena za ohranjanje zaupanja javnosti (in davkoplačevalcev) ter povečanje trdnosti in dodane vrednosti evropskega povezovanja. Nasprotno pa lahko velika razširjenost goljufij zaduši gospodarsko rast in ogrozi širše gospodarsko okrevanje. Krepitev naše skupne obrambe pred notranjimi in zunanjimi goljufijami je zato sestavni del krepitve odpornosti EU.
V skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je skupna obveznost držav članic in EU, da zaščitijo finančne interese EU. Na ravni EU so se razmere na področju boja proti goljufijam nedavno močno spremenile, ko je junija 2021 začelo delovati novo Evropsko javno tožilstvo (EJT), nedavno pa je bila revidirana tudi uredba o uradu OLAF 1 , ki je okrepila učinkovitost upravnih preiskav, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Okvir kazenskega materialnega prava EU je bil okrepljen tudi z direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava 2 .
Na splošno se priznava, da bi morala EU hkrati podpirati tudi države članice pri njihovih prizadevanjih za zaščito svojih finančnih interesov. Ne nazadnje se večina primerov goljufij in nepravilnosti odkrije, preiskuje in preganja na nacionalni ravni.
V zadnjem proračunskem obdobju EU 2014–2020 je bil namenski instrument EU za zagotavljanje take podpore program Herkul III. Program, ki ga je v okviru Komisije upravljal urad OLAF, je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 250/2014 3 (v nadaljnjem besedilu: Uredba). Splošni cilj programa je bil zaščititi finančne interese EU ter tako povečati konkurenčnost gospodarstva in zaščititi davkoplačevalski denar. Specifični cilj je bil preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU, ter boj proti njim. Ukrepi za zaščito finančnih interesov so zajemali celotno stran odhodkov proračuna EU. Na strani prihodkov so bili ukrepi osredotočeni na tradicionalna lastna sredstva.
V skladu s členom 13(2), točka (b), Uredbe mora Komisija izvesti vrednotenje programa. Spremni delovni dokument služb Komisije vsebuje podrobne ugotovitve vrednotenja programa Herkul III in na podlagi te analize vsebuje več priporočil.
2.Program Herkul III
Program Herkul III je ciljno usmerjen program in glavni program EU za zaščito finančnih interesov EU.
Med pripravami na zadnji večletni proračun so nepravilnosti in primeri domnevnih goljufij, ki so bili odkriti med izvrševanjem proračuna in o katerih so poročale države članice 4 v skladu s členom 325 PDEU, pokazali, da so škodljivi finančni učinki skozi leta ostali na ravneh, zaradi katerih mora EU še naprej izpolnjevati svojo obveznost zaščite proračuna EU s programom, kot je Herkul. Za dosego tega cilja je proračun za program Herkul III v obdobju 2014–2020 znašal 104,9 milijona EUR. Upravičenci programa so bile nacionalne ali regionalne uprave držav članic in raziskovalni organi ter izobraževalni inštituti in nepridobitni subjekti, ustanovljeni in delujoči v državi članici najmanj eno leto.
Program se je izvajal na podlagi letnih ciklov izvajanja delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija. Program Herkul III je zagotovil finančno podporo za:
I.tehnično pomoč (najmanj 70 % proračuna programa) za ukrepe, kot so nakup tehnične opreme in orodij informacijske tehnologije, podpora čezmejnemu sodelovanju in skupnim operacijam, izmenjava osebja ter razvoj in zagotavljanje dostopa do zbirk podatkov za države članice in urad OLAF;
II.usposabljanje (največ 25 % proračuna programa) za ukrepe, kot so konference in seminarji, ki omogočajo čezmejno izmenjavo izkušenj in dobrih praks, digitalno forenzično usposabljanje ter razvoj visokokakovostnih raziskovalnih dejavnosti in študij, in
III.kateri koli drugi ukrep, ki spada v pristojnost programov (največ 5 % proračuna).
Program je zagotovil finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev, pogodb o javnih naročilih in povračil stroškov, ki so jih imeli udeleženci v dejavnostih programa. Velika sprememba v programu Herkul III v primerjavi s programom Herkul II je bila povečanje stopnje sofinanciranja v okviru tehnične pomoči s 50 % (Herkul II) na 80 % (Herkul III) upravičenih stroškov tehnične pomoči.
Urad OLAF je novembra 2021 od skupno 336 prošenj (83,3 %) zabeležil 280 zaključenih projektov. Da bi se projekt lahko štel za zaključen, je treba predložiti tehnična in finančna poročila ter izvesti končno plačilo.
3.Končna ocena
V skladu s členom 13 Uredbe in smernicami Komisije za boljše pravno urejanje je bil program ocenjen na podlagi petih meril:
·pomen vseh ciljev programa;
·notranja in zunanja skladnost programa z drugimi področji ukrepanja EU;
·učinkovitost pri doseganju ciljev in pričakovanih rezultatov programa, vključno s trajnostostjo;
·učinkovitost porabe sredstev in
·dodana vrednost programa za EU.
Časovno obdobje, ki ga zajema ocena, je sedemletno programsko obdobje za program Herkul III, ki traja od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.
Metodologija ocenjevanja
Komisija se je pri končni oceni oprla predvsem na študijo, ki jo je pripravil zunanji izvajalec 5 . Oprla se je tudi na oceno učinka, opravljeno med pripravo zakonodajnega predloga programa, vmesno oceno Komisije 6 , letne delovne programe programa Herkul III in letne preglede izvajanja programa, ki jih je pripravila Komisija in so priloženi letnemu poročilu Komisije o zaščiti finančnih interesov EU (v nadaljnjem besedilu: poročila PIF). Za podporo postopku ocenjevanja je bila ustanovljena medresorska usmerjevalna skupina ustreznih služb Komisije. Pregledala je časovni načrt, formalne pogoje za zunanje pogodbe ter začetna in končna poročila.
Obseg končne ocene zajema vse ukrepe, ki jih financira program Herkul III, ter pripravljalne in izvedbene dejavnosti, ki jih deležniki izvajajo v teh ukrepih. Prav tako zajema prošnje za nepovratna sredstva, ki so jih predložili potencialni upravičenci, vendar so bile zavrnjene.
Zunanja študija je temeljila predvsem na osnovnih virih podatkov v obliki odgovorov na vprašanja za ocenjevanje, zbranih na (i) razgovorih z javnimi uslužbenci EU in nacionalnimi javnimi uslužbenci ter upravičenci do ukrepov, financiranih v okviru programa, in prek (ii) spletnih anket upravičencev, neuspešnih prosilcev, udeležencev dogodkov, financiranih v okviru programa, ter uporabnikov storitev, naročenih v okviru programa. Ta raziskava je vključevala 16 študij primerov v osmih državah članicah. Uporabljeni so bili tudi sekundarni podatki, kot so javno dostopni viri (npr. letni delovni programi Herkul III), prošnje za nepovratna sredstva in dodeljena naročila ter končna poročila, ki so jih predložili upravičenci.
4.Glavne ugotovitve končne ocene
Na splošno je bilo v oceni na podlagi zbranih dokazov ugotovljeno, da je program Herkul III uspešno izpolnil svoje splošne, posebne in operativne cilje. Ob upoštevanju stališč številnih upravičencev je bilo v oceni ugotovljeno tudi, da je treba ohraniti program financiranja, ki jih podpira pri njihovem delu za zaščito finančnih interesov EU, kar prispeva tudi k zaščiti nacionalnih finančnih interesov. Upravičenci so menili, da so bili doseženi rezultati in splošna uspešnost programa večinoma večji od količine časa, prizadevanj in stroškov za sodelovanje, ki jih je bilo treba vložiti. Udeleženci so tudi menili, da sta priznanje in ugled, povezana z njihovim sodelovanjem v programu, dragocena prednost.
4.1.Pomen
Program se je štel za zelo pomemben pri reševanju glavnih težav, s katerimi se spopadajo deležniki pri zaščiti finančnih interesov EU, kar je potrdila velika večina (80 %) prosilcev, ki so izpolnili anketo. Po njihovem mnenju je program pomemben, ker dopolnjuje delo, ki se izvaja na ravni držav članic. V oceni je bilo potrjeno, da so dejavniki, na katerih temelji predlog Komisije za uredbo (2011) o vzpostavitvi programa Herkul III, in ugotovitve vmesne ocene (2018) še vedno prisotni, zlasti goljufije, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.
Dokazi iz razgovorov z deležniki in 16 študij primerov so pokazali, da ima večina držav članic sicer svoje nacionalne strategije za boj proti goljufijam, vendar je program zagotovil dodatno podporo, ki jo je bilo mogoče hitro pridobiti, s čimer se je lahko nacionalnim organom omogočilo hitrejše doseganje njihovih nacionalnih ciljev. Ta ugotovitev se je potrdila tudi v razgovorih s predstavniki institucij EU, ki so dodali, da je podpora še pomembnejša za tiste države članice, ki so nedavno zmanjšale razpoložljiva sredstva za nacionalne agencije.
Med ocenjevanjem so deležniki predložili predloge za nadaljnje izboljšanje programa. Menili so, da bi se lahko v bolj osredotočil na goljufije pri odhodkih in se močneje odzval na nastajajoča področja groženj, kot so goljufije s hrano, zloraba dronov in kibernetska kriminaliteta. Nekateri deležniki so poudarili, da je za ustreznost podpore tudi v prihodnjih letih pomembno, da se usmerjenost programa stalno prilagaja nenehno spreminjajočemu se okolju goljufij, zlasti novim grožnjam in novim tehnologijam.
4.2.Učinkovitost
V oceni je bilo ugotovljeno, da je bil program učinkovit pri zagotavljanju tehnične pomoči in usposabljanja, saj je prispeval k doseganju zastavljenih ciljev. Deležniki so na primer poudarili, da so financirane dejavnosti zmanjšale tveganje na ključnih področjih tihotapljenja in ponarejanja cigaret, izboljšale preprečevanje in preiskovanje primerov goljufij, olajšale usklajevanje dejavnosti na področju boja proti goljufijam ter izmenjavo informacij, znanja, izkušenj in dobrih praks, pa tudi razvoj visokokakovostnih raziskovalnih dejavnosti, izboljšale sodelovanje med strokovnimi delavci in akademiki ter povečale ozaveščenost sodnikov in pravnikov na področju kazenskega prava s konferencami.
Različni deležniki so se na splošno strinjali, da so ukrepi tehnične pomoči (kot je financiranje nakupa skenerjev za odkrivanje tihotapljenega blaga ali financiranje usposabljanja na področju digitalne forenzike) organom kazenskega pregona v državah članicah zagotovili podporo pri njihovem delu v boju proti nezakonitim čezmejnim dejavnostim.
Nakup sodobne opreme je imel tudi številne pozitivne učinke, ki niso med glavnimi cilji programa, vendar kljub temu koristijo nacionalnim organom kazenskega pregona. Oprema, kupljena za izvajanje mejnih kontrol, se je na primer izkazala za koristno pri odkrivanju prepovedanih drog ali orožja. To se je izkazalo za koristno tudi pri zasegu nezakonitih snovi ali artefaktov, ki v prvi vrsti ne ogrožajo finančnih interesov EU, ampak predstavljajo splošnejšo varnostno grožnjo za države članice. Nakup sodobne tehnične opreme je prav tako povečal zdravje in varnost carinskih in policijskih uradnikov, saj je zmanjšal tveganje izpostavljenosti sevanju. Poleg tega je sodobna komunikacijska in nadzorna oprema pomagala spremljati kriminalne dejavnosti, pri tem pa ostala neodkrita.
Ocena je pokazala, da so ukrepi, financirani iz programa, trajnostni, kar pomeni, da so njihovi učinki trajali tudi po zaključku programa. Trajnostnost tehnične pomoči je odvisna od narave in stroškov kupljene opreme. Če se oprema uporablja za boj proti goljufijam, ima lahko dolgotrajne učinke. Nekatere trajnostne učinke so imeli tudi usposabljanje in konference, zlasti kadar so si udeleženci po dogodku izmenjali znanje in izkušnje s svojih delovnih mest.
V oceni so bili navedeni tudi vidiki, ki bi lahko ovirali učinkovitost programa. Zaradi pomanjkanja sredstev v upravah držav članic in posledične nezmožnosti izpolnjevanja upravnih zahtev programa se lahko število prošenj zmanjša. Za odpravo te težave bi lahko bilo ključno, da se prosilcem zagotovi več smernic.
4.3.Uspešnost
Na splošno je ocena pokazala, da je program uspešen, kar zadeva usposabljanje in tehnično pomoč. Glede stroškov in koristi programa je večina deležnikov menila, da koristi odtehtajo stroške (92 % odgovorov prosilcev v anketi).
Nekateri prosilci so predlagali olajšanje dela pri postopku obravnave prošenj in postopku poročanja, na primer z zmanjšanjem količine odvečnih podatkov in ponavljanj v obrazcu prošnje ali zmanjšanjem količine zahtevanih informacij. Predlagali so tudi, da bi bilo koristno zagotoviti nadaljnje smernice in podporo za boljše razumevanje meril za dodelitev in dobrih praks. S tem bi se izognili pogostim napakam in skrajšali čas, potreben za pripravo prošenj.
4.4.Skladnost
Ocena je pokazala, da je notranja in zunanja skladnost programa zadovoljiva. V posvetovalni študiji zlasti v zvezi z notranjo skladnostjo niso bila ugotovljena prekrivanja med dejavnostmi, financiranimi iz programa Herkul III. Nekatere dejavnosti, ki se financirajo v okviru tehnične pomoči in usposabljanja, se morda zdijo podobne, vendar so namenjene različnim ciljnim skupinam in imajo različne cilje. Usposabljanje v okviru stebra tehnične pomoči je bilo na primer osredotočeno na zagotavljanje informacij o uporabi kupljene tehnične opreme, medtem ko je bilo usposabljanje v okviru stebra usposabljanja osredotočeno zlasti na ozaveščanje in izmenjavo dobrih praks. Dejavnosti, upravičene do financiranja v okviru programa, so se tako močno dopolnjevale.
Komisija je uporabila svoje notranje posvetovalne postopke, da bi zagotovila zunanjo skladnost med programom in drugimi programi porabe Komisije, zlasti v fazah priprave letnih delovnih programov in izbire prošenj za nepovratna sredstva. Preprečila je prekrivanja med programi Herkul III, Fiscalis 2020 in Carina 2020 ter programom za pravosodje, saj je zagotovila, da so programi sledili ločenim ciljem, kot je določeno v zakonodaji. Morebitna preostala prekrivanja so se preprečila z zagotovitvijo podrobnih podatkov v posameznem letnem delovnem programu, vključno z letnimi cilji, vrsto dejavnosti, udeleženci in upravičenci, da bi se tako preprečila podvajanja.
V oceni je bila ugotovljena tudi visoka stopnja dopolnjevanja med programom in informacijskim sistemom za boj proti goljufijam (AFIS). V pričakovanju te ugotovitve se je Komisija odločila, da bo sistem AFIS vključila v program EU za boj proti goljufijam, ki bo v naslednjem proračunskem obdobju (2021–2027) nasledil program Herkul III. Program državam članicam tudi omogoča, da svoje zahteve usmerijo na področja, poudarjena v številnih akcijskih načrtih, ki jih je EU sprejela na področju boja proti goljufijam, notranjih zadev in carine. To ustvarja dodatne sinergije in spodbuja skladnost z drugimi področji ukrepanja EU.
4.5.Dodana vrednost EU
Ocena je pokazala, da ima program dodano vrednost EU. Deležniki so skoraj soglasno menili, da imajo ukrepi, sprejeti v okviru programa, pomembno dodano vrednost v primerjavi s tem, kar bi bilo mogoče doseči na nacionalni in regionalni ravni brez programa. Anketiranci so zlasti menili, da program zagotavlja dodatno vrednost na dveh področjih. Prvič, deloval je kot gonilna sila in omogočitveno orodje za preprečevanje in zmanjševanje tveganja goljufij za finance EU. To velja zlasti za ukrepe tehnične pomoči, saj po mnenju upravičencev omejitve, določene v nacionalnih proračunih, ne bi omogočile velikih naložb v tehnično opremo. V zvezi s tem je več upravičencev in neuspešnih prosilcev navedlo, da sodelovanje v programu zagotavlja višjo stopnjo legitimnosti njihovega dela na nacionalni ravni.
Drugič, anketiranci so menili, da je program dejavnik, ki olajšuje sodelovanje med državami članicami prek konferenc, usposabljanja in orodij za zbirke podatkov. Tako čezmejno sodelovanje bi bilo na nacionalni ravni veliko težje doseči.
5.Ugotovitve in priporočila
V oceni je bilo ugotovljeno, da program ostaja pomemben. Je skladen, učinkovit in uspešen ter zagotavlja dodano vrednost EU. Vendar so bili opredeljeni tudi številni aktualni in predvidljivi izzivi, ki jih bo treba obravnavati v okviru novega programa EU za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: program Unije Boj proti goljufijam), ki je naslednik programa Herkul III.
Tako kot program Herkul III bi se moral tudi program Unije Boj proti goljufijam nenehno prilagajati novim razmeram na področju goljufij, kot so tehnološki razvoj in vse večja zapletenost kriminalnih dejavnosti, zlasti čezmejnega kriminala. Enako velja za goljufije na strani odhodkov in prihodkov v proračunu, pri katerih so poskusi izogibanja davkom in carinam resen izziv za boj proti goljufijam. Komisija bi se morala pri pripravi novih delovnih programov v okviru programa Unije Boj proti goljufijam še naprej posvetovati z državami članicami, da bi zagotovila čim večjo ustreznost ponujene podpore.
Koristi programa so vsekakor prevladale nad stroški, ki so jih imeli upravičenci. Vendar so razlike v upravnih zmogljivostih uprav držav članic izziv, ki bi ga bilo mogoče premagati z zagotavljanjem več smernic za prosilce in, kjer je mogoče, s poenostavitvijo postopkov.
Izkazalo se je, da je program notranje in zunanje skladen, vendar je treba ohraniti notranje postopke posvetovanja in usklajevanja, da se prepreči kakršno koli prekrivanje. Prvi izvedbeni sklep Komisije 7 v okviru programa Unije Boj proti goljufijam na primer že izrecno obravnava morebitno prekrivanje med ukrepi v okviru programa Unije Boj proti goljufijam in novovzpostavljenim instrumentom za finančno podporo za opremo za carinske kontrole 8 .
Program je jasno pokazal, da ima dodano vrednost EU. Vendar kljub dobro pripravljenim dokazom, ki so na voljo zunanjemu svetovalcu, ostaja izziv oceniti učinek programa, zlasti v količinskem smislu, v okviru spremljanja in ocenjevanja, ki se uporablja za program Herkul III. Komisija v okviru novega večletnega proračuna razvija medsektorski okvir za ocenjevanje in spremljanje, ki se uporablja za vse programe porabe. Poleg tega bi lahko program Unije Boj proti goljufijam izboljšal sedanji okvir z oblikovanjem ustreznega števila kazalnikov, specifičnih za upravičene projekte. Prav tako bi bilo koristno vzpostaviti centralizirano zbirko podatkov o izvedenih projektih. To bi pomagalo pri zbiranju in shranjevanju podatkov o izvajanju programa Unije Boj proti goljufijam ter pri poznejši fazi ocenjevanja.
6.Pot naprej
Spodbudno je, da so ugotovitve in priporočila, predstavljeni v tem poročilu in podrobneje v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, večinoma že upoštevani v program Unije Boj proti goljufijam. V tem smislu ta ocena dobro podpira sedanjo prakso Komisije.
Program Unije Boj proti goljufijam ima dva glavna cilja: prvič, zaščita finančnih interesov EU, in drugič, podpora za medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Ta ocena je pokazala, da ima zaščita finančnih interesov EU poleg navedenih ciljev pogosto pozitivne stranske učinke – za boj proti drogam, boj proti sivi ekonomiji in pranju denarja, za javno varnost ter celo za okolje in zdravje uradnikov, ki izvajajo kontrole.
Novi program združuje dejavnosti predhodnega programa Herkul III s financiranjem informacijskega sistema za boj proti goljufijam in sistema za upravljanje nepravilnosti. Pričakuje se, da bo taka združitev operativnih dejavnosti ustvarila sinergije in omogočila boljšo strateško uskladitev teh prej ločenih področij dela.
Program Unije Boj proti goljufijam se na današnje izzive splošneje odziva na več načinov:
Ker se v kibernetskem prostoru izvaja vse več kriminalnih dejavnosti, program podpira države članice pri krepitvi njihove digitalne zmogljivosti za odkrivanje in preiskovanje goljufij. V ta namen program Unije Boj proti goljufijam podpira nakup naprednih analitičnih orodij in podatkovnih zbirk ter zagotavlja strokovno usposabljanje o digitalni forenziki. Večji poudarek na podatkih in analizah je tudi v celoti usklajen z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam, ki spodbuja uporabo naprednih analitičnih orodij.
Zlasti ob upoštevanju povečanja odhodkov EU v okviru novega proračuna in instrumenta za okrevanje NextGenerationEU se s programom Unije Boj proti goljufijam večji del financiranja s strani prihodkov preusmeri v boj proti goljufijam pri odhodkih, tudi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. To spremembo paradigme dodatno krepi dejstvo, da je EU zdaj vzpostavila nov program za nakup, nadgradnjo in vzdrževanje opreme za carinske kontrole (CCE). S proračunom v višini približno 1 milijarde EUR za sedanje sedemletno obdobje bo ta novi instrument sprostil nekaj sredstev v okviru programa Unije Boj proti goljufijam, saj se je za opremo za carinske kontrole porabil znaten delež tehnične pomoči, zagotovljene v okviru programa Herkul III.
Glede na ugotovitve te ocene Komisija meni, da program Unije Boj proti goljufijam zagotavlja trdno podlago za podporo državam članicam in drugim upravičenim subjektom pri obravnavi nenehno razvijajočega se področja goljufij. Upošteva tudi novo institucionalno ureditev na evropski ravni z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva.
Na bolj operativni ravni pri povzemanju ključnih ugotovitev ocene v smislu priporočil za prihodnost izstopata dva vidika: prvič, želja, ki so jo izrazili deležniki, da bi pri pripravi prošnje od Komisije prejeli podrobnejše smernice. Ta predlog bo Komisija skupaj z uradom OLAF kot vodilno službo preučila pri objavi naslednjih razpisov za zbiranje predlogov leta 2022 in pozneje, pri čemer bo upoštevala, da je treba vsem prosilcem zagotoviti poštene in enake možnosti. Drugič, v ugotovitvah ocene je Komisija pozvana, naj ponovno razmisli o občutljivem ravnovesju med močno željo po zmanjšanju upravnega bremena za prosilce in potrebo po več informacijah, ki so na voljo za spremljanje in naknadne ocene. Tega ravnovesja ni lahko doseči, zato bo Komisija v ta namen preučila možnosti za nadaljnjo prilagoditev svojih orodij za poročanje.