EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.12.2021
COM(2021) 799 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Tretje poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU za varnostno unijo
I.Uvod
Cilj varnostne unije je zagotoviti, da ima EU celovito vlogo pri zagotavljanju varnosti državljanov, ob hkratnem spoštovanju vrednot, ki opredeljujejo evropski način življenja. Izvajanje napreduje v zvezi z vsemi štirimi strateškimi prednostnimi nalogami, določenimi v strategiji EU za varnostno unijo: (i) varnostno okolje, primerno za prihodnost; (ii) obravnavanje spreminjajočih se groženj; (iii) zaščita Evropejcev in Evropejk pred terorizmom in organiziranim kriminalom; ter (iv) trden evropski varnostni ekosistem.
Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne ranljivosti, grožnje in izzivi za evropsko varnost pa se še naprej razvijajo v odziv na spreminjajoče se tehnologije in mednarodni razvoj dogodkov. V drugem poročilu o varnostni uniji so poudarjeni posebni izzivi za varnost, ki jih pomeni pandemija COVID-19.
To tretje poročilo se osredotoča na razvojne dogodke v zadnjih šestih mesecih, povezane z najpomembnejšimi nastajajočimi grožnjami v tem obdobju. Zlasti poudarja potrebo po okrepitvi sodelovanja ne le znotraj EU, ampak tudi mednarodno, s široko paleto deležnikov in partnerjev.
Strategija za varnostno unijo se krepi v okviru groženj, ki so čedalje bolj čezmejne in medsektorske. Digitalni svet se še naprej zlorablja v zlonamerne namene. Kibernetski napadi, ki izvirajo iz Evrope ali zunaj nje, vključno z izsiljevalskim programjem, so vse pogostejši in prizadenejo ključne državne funkcije, kot so zdravstvo in ključna infrastruktura, industrije in javni organi ter posamezniki. Vse več je tujih kampanj manipuliranja z informacijami in vmešavanja, ki so bile v nekaterih primerih izvedene tudi s kibernetskimi dejavnostmi, zlasti operacijami vdorov in namernega razkrivanja informacij. Organizirani kriminal vseh vrst je še naprej čezmejen, učinkovit odziv pa temelji na partnerstvih, ki presegajo meje EU. Zaradi potencialne radikalizacije in terorizma ter hibridnih napadov, v tem poročevalskem obdobju tudi na zunanjih mejah EU, mednarodni razvojni dogodki terjajo pazljivost.
EU za obravnavo teh čedalje bolj izpopolnjenih globalnih in čezmejnih groženj krepi ne le lasten odziv, ampak tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji. To je ključna tema tega poročila.
Hkrati se krepijo prizadevanja za krepitev varnosti v schengenskem območju. Tesno sodelovanje med državami članicami je ključno za splošno varnost schengenskega območja. Komisija je za zagotovitev dodatnega izboljšanja v zvezi s tem pripravila obsežen nov sveženj, ki vključuje tudi ukrepe za krepitev policijskega sodelovanja in varnosti schengenskega območja.
Agencije EU so z operativnimi dejavnostmi v podporo nacionalnim organom držav članic ter zagotavljanjem strokovnega znanja, informacij in situacijskega zavedanja glede najbolj perečih groženj v celoti vključene v ta prizadevanja.
Nadaljnje podrobnosti in posodobljene informacije o vseh pobudah v okviru varnostne unije so predstavljene v prilogi k temu sporočilu.
II.Varnostno okolje, primerno za prihodnost
Digitalne infrastrukture, tehnologije in spletni sistemi nam omogočajo, da ustvarjamo podjetja, nakupujemo in uporabljamo storitve. Vendar smo zaradi vse večje digitalizacije okolja tudi bolj ranljivi za napade. Po navedbah Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala, objavljene novembra 2021, in letnega poročila Agencije EU za kibernetsko varnost (ENISA) o grožnjah iz oktobra 2021 so obseg, pogostost in dovršenost kibernetske kriminalitete in kibernetskih napadov vse večji. V preteklem letu so vlade v Evropi doživele najmanj 198 kibernetskih incidentov, pri čemer je bila javna uprava med sektorji najpogostejša tarča. Visoko usposobljeni in dobro opremljeni zlonamerni akterji prihajajo iz EU in tudi zunaj nje ter izkoriščajo brezmejno naravo globalnega, odprtega interneta in vrzeli v pristojnosti veljavnih okvirov. Kibernetski napadi in kibernetska kriminaliteta so pogosto medsebojno povezani, kot to dokazujejo številni incidenti, ko storilci kaznivih dejanj ranljivosti izkoriščajo z namenom izsiljevanja za denar, in so stalna, nenehno razvijajoča se grožnja. Storilce kibernetskih kaznivih dejanj morda motivira le vse več priložnosti za monetizacijo njihovih dejavnosti, motivi za druga zlonamerna državna bodisi nedržavna ravnanja pa so poleg finančnih koristi bolj kompleksni geopolitični in ideološki vidiki. Podatki, ki jih je zbrala ENISA, so pokazali, da so hekerji, ki jih podpirajo države, z napadi na dobavne verige javnega in zasebnega sektorja dosegli tudi „nove ravni izpopolnjenosti in učinka“.
Zato je zlasti pomembno ohraniti visoko raven ambicij za ukrepanje EU, tako z vidika ravni varnosti, ki jo želimo doseči, kot tudi z vidika želenega tempa uresničevanja. Evropski svet je oktobra 2021 navedel opazno povečanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti. Znova je potrdil zavezanost EU odprtemu, svobodnemu, stabilnemu in varnemu kibernetskemu prostoru ter poudaril, da sta pri spoprijemanju z vse večjimi grožnjami kibernetski varnosti potrebna učinkovito usklajevanje in pripravljenost. Poudaril je tudi, da je treba okrepiti ukrepanje v boju proti kibernetski kriminaliteti, zlasti napadom z izsiljevalskim programjem, in poglobiti sodelovanje s partnerskimi državami, med drugim v okviru večstranskih forumov.
|
Nekaj primerov nedavnih kibernetskih incidentov/incidentov z izsiljevalskim programjem v poročevalskem obdobju
—Julij: Na Švedskem so morali zaradi zelo agresivnega kibernetskega napada, ki je prizadel organizacije po vsem svetu, zapreti približno 500 supermarketov.
—Julij: Iz Estonije so poročali, da je heker iz Talina iz vladnih podatkovnih zbirk prenesel 286 438 fotografij za osebne dokumente in tako razgalil ranljivost platforme, ki jo upravlja njihov organ za informacijski sistem.
—Avgust: Italijanska dežela Lacij je bila tarča napada z izsiljevalskim programjem, ki je onemogočil upravne sisteme IT, vključno z registracijskim portalom za cepljenje proti COVID-19. Po napadu se več dni ni bilo mogoče naročiti na nove termine za cepljenje.
—September: V Nemčiji so potrdili kibernetski napad, pri katerem je hekerjem uspelo vdreti v strežnik in datotečne sisteme nemškega zveznega statističnega urada, ki ga vodi komisar za nacionalne volitve.
—September: Na Nizozemskem je kibernetski napad oviral začetek izdaje potrdila COVID.
—Oktober: Bolnišnica v Belgiji je morala zaradi napada z izsiljevalskim programjem odpovedati vse naročene preglede.
—November: Med kibernetskim napadom na evropsko podružnico podjetja Mediamarkt so hekerji zahtevali odkupnino v višini 50 milijonov USD v bitcoinih.
|
Notranja obravnava odpornosti EU
Ključno komponento za povečanje zmožnosti EU za hitro odzivanje in okrevanje je zagotovilo priporočilo Komisije o vzpostavitvi skupne kibernetske enote. Skupna kibernetska enota bi združila države članice in ustrezne institucije, agencije in organe EU ter zagotovila strukturo za usklajeno operativno sodelovanje. Pomagala bi povezati različne akterje, odgovorne za operacije za kibernetsko varnosti v skupnostih za kibernetsko varnost v EU (odpornost, kazenski pregon, kibernetska diplomacija in kibernetska obramba). Svet se je 19. oktobra strinjal, da bo preučil potencial pobude za skupno kibernetsko enoto, ki dopolnjuje priporočilo Komisije o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize. Začel se je pripravljalni postopek in ENISA je organizirala več delavnic za razpravo o dosežkih in naslednjih korakih, kot je opredeljeno v priporočilu Komisije in ob upoštevanju dokumenta slovenskega predsedstva o nadaljnjih korakih za skupno kibernetsko enoto.
Poleg teh krovnih predlogov ta prizadevanja dopolnjuje sektorska zakonodaja, pri čemer se upoštevajo posebne ranljivosti, v poročevalskem obdobju pa je mogoče opaziti napredek v finančnem, zdravstvenem, pomorskem in energetskem sektorju ter na področju varstva potrošnikov.
Napredujejo pogajanja o zakonu o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor, katerega namen je okrepiti splošno digitalno operativno odpornost finančnih institucij. Svet je splošni pristop sprejel 24. novembra, Evropski parlament pa namerava svoj pogajalski mandat sprejeti še pred koncem tega leta. Ko bodo ti ukrepi sprejeti, bodo EU in njenim državam članicam zagotovili trden in na prihodnost odporen zakonodajni okvir za učinkovitejšo obravnavo teh izzivov, pod pogojem, da se bo potrebna raven ambicij odražala v končnem izidu pogajanj.
Pandemija je izpostavila bistveno vlogo zdravstvenega sektorja ter potrebo po trdnem okviru zdravstvene varnosti. Cilj predlogov za evropsko zdravstveno unijo je izboljšati zaščito, preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na ravni EU v zvezi z nevarnostmi za zdravje ljudi ter izkazati ambicijo in odločnost EU, da bo zaščitila ta bistveni sektor. Soglasje glede posodobitve pristojnosti ključnih agencij je že bilo doseženo, kmalu pa bi moralo slediti soglasje glede čezmejnih nevarnosti za zdravje. Ustanovitev organa EU za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) septembra 2021 je dodala novo razsežnost tem prizadevanjem ter bo podprta z novim okvirom nujnih, časovno omejenih ukrepov, ki bodo sproženi po potrebi.
Kibernetske in hibridne grožnje na področju pomorstva, usmerjene v kritično pomorsko infrastrukturo, kot so pristanišča, podvodni kabli in cevovodi, energetske ploščadi in pomorske prometne strateško pomembne ožine, lahko pomenijo zelo velike motnje. Strategija EU za pomorsko varnost in njen akcijski načrt sta zdaj v postopku ocenjevanja zaradi morebitne posodobitve, s katero bi bilo mogoče nastajajoče kibernetske in hibridne grožnje obravnavati učinkoviteje.
Komisija je v nedavnem sporočilu z naslovom Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo napovedala, da namerava do konca leta 2022 sprejeti ukrepe za prilagoditev odpornosti energetskega sistema novim grožnjam, kot so kibernetske grožnje ali ekstremni vremenski pojavi. Ti bi vključevali nova pravila o kibernetski varnosti električne energije, priporočilo o vidikih odpornosti čiste energije in evropsko stalno skupino operaterjev in organov za odpornost energetske infrastrukture.
Varnostne ranljivosti so prisotne tudi v številnih pametnih izdelkih in brezžičnih napravah. Zlasti otroci so lahko zaradi ranljivosti elektronskih izdelkov, kot so povezane igrače in pametne ure, izpostavljeni varnostnim tveganjem. Za obravnavo tega vprašanja je Komisija oktobra 2021 sprejela delegirani akt v okviru direktive o radijski opremi za varovanje zasebnosti, zaščito omrežij in zaščito pred goljufijami v povezanih elektronskih izdelkih. To bi proizvajalcem naložilo zahteve, ki bi povečale raven kibernetske varnosti izdelkov, danih na trg EU, in državam članicam omogočilo sprejetje korektivnih ukrepov, če se na trgu pojavijo nevarni izdelki.
Obravnava odpornosti EU z mednarodnim sodelovanjem
Varnostne grožnje so globalne narave, zato je oblikovanje trdnih mednarodnih partnerstev bistveno za njihovo učinkovito obravnavo. EU in njene države članice zato krepijo ukrepanje za preprečevanje delovanja in odvračanje državnih in nedržavnih akterjev groženj ter odzivanje nanje, vključno s prizadevanji za jasnejše pripisovanje odgovornosti. Julija 2021 so EU, Združene države Amerike, NATO in druge svetovne sile objavile izjave, v katerih so odločno obsodile zlonamerne kibernetske dejavnosti in vdor v strežnik Microsoft Exchange na začetku leta 2021 pripisale ozemlju Kitajske. Ta zlonamerna kibernetska dejavnost je kompromitirala več kot 100 000 strežnikov po vsem svetu. Visoki predstavnik je 24. septembra 2021 sprejel izjavo v imenu EU o spoštovanju demokratičnih procesov EU, v kateri je obsodil več zlonamernih kibernetskih dejavnosti, Rusko federacijo pozval, naj spoštuje norme za odgovorno ravnanje držav v kibernetskem prostoru, in vse vpletene pozval, naj takoj opustijo take dejavnosti.
Razprave o globalnih varnostnih izzivih dobivajo zagon na večstranski ravni. Ministri za notranje zadeve in varnost skupine G7 so na srečanju septembra 2021 razpravljali o vrsti vprašanj, od gradiva o spolni zlorabi otrok na spletu do izsiljevalskega programja, boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter korupciji. Partnerji G7 so izmenjali stališča, o katerih so se strinjali, in se zavezali, da bodo okrepili izmenjavo informacij (vključno z biometričnimi in biografskimi), ob zagotavljanju varstva osebnih podatkov in temeljnih pravic.
EU je sodelovala tudi na srečanju ministrov za digitalno politiko skupine G20, ki je potekalo avgusta pod italijanskim predsedstvom. Ministri so izdali izjavo in poudarili, da je treba zagotoviti varnost podatkov za širšo javnost in podjetja ter zagotavljati varnost digitalnega okolja za vse. Dogovorili so se tudi o sklopu načel skupine G20 za varno in koristno digitalno okolje za otroke.
EU močno podpira sodelovanje več deležnikov, saj verjame, da je bistveno za odprt, stabilen in varen kibernetski prostor. Predsednica Ursula von der Leyen je novembra 2021 v okviru pariškega mirovnega foruma 2021 naznanila odločitev o podpori pariškemu pozivu k zaupanju in varnosti v kibernetskem prostoru ter se tako pridružila več kot 80 državam, 700 podjetjem in 350 organizacijam civilne družbe, ki so se zavezali sodelovanju za obvladovanje izzivov in tudi v zvezi s priložnostmi, ki jih prinaša kibernetski prostor.
EU tudi dvostransko sodeluje s številnimi tretjimi državami, vključno z rednimi dialogi o varnosti in kibernetskih vprašanjih. Sodelovanje med EU in ZDA v zvezi z varnostnimi vprašanji je v zadnjih mesecih dobilo zagon in je ključen primer sodelovanja s podobno mislečimi državami za napredek varnostne agende.
Sodelovanje med EU in ZDA v zvezi z varnostnimi vprašanji
Na vrhu EU-ZDA, ki je potekal 15. junija 2021, je bila poudarjena obnovljena odločenost v zvezi s skupnim obravnavanjem skupnih izzivov na področju varnosti. Sledile so številne pobude:
—
Svet za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA se je prvič sestal 29. septembra 2021. V povezani Pittsburški izjavi je bil poudarjen pomen pregleda naložb za obravnavo tveganj za nacionalno varnost, sodelovanja na področjih, povezanih z nadzorom izvoza za trgovino z blagom z dvojno rabo, razširitve odpornih in trajnostnih dobavnih verig ter boja proti tujim kampanjam manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Svet za trgovino in tehnologijo vključuje delovno skupino, namenjeno informacijski in komunikacijski tehnologiji ter storitvam, varnosti in konkurenčnosti, ki se bo ukvarjala z vprašanji, kot so varnost, raznolikost, interoperabilnost in odpornost v celotni verigi IKT, vključno z občutljivimi in kritičnimi področji, kot so 5G, podvodni kabli, podatkovni centri in infrastruktura v oblaku.
—
Dialog o kibernetskih vprašanjih med EU in ZDA je potekal 21. septembra 2021. Doseženo je bilo soglasje, da je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje v zvezi z razpravami ZN glede
kibernetskih vprašanj, preprečevati in odvračati zlonamerne kibernetske dejavnosti in se odzivati nanje ter učinkovito sodelovati z drugimi državami, zlasti na področju izboljšanja globalne odpornosti.
—
EU je oktobra 2021 sodelovala v pobudi za boj proti izsiljevalskemu programju Bele hiše, skupaj z višjimi strokovnjaki in predstavniki vlad iz 30 držav. Razprave so vključevale odpornost omrežij, zlorabo virtualnih valut za pranje plačil odkupnine, izmenjavo informacij v podporo preiskovanju in pregonu nadnacionalnih storilcev kaznivih dejanj, ki uporabljajo izsiljevalsko programje, ter diplomatska prizadevanja za podporo skupnim ciljem
boja proti izsiljevalskemu programju. Delovna skupina EU-ZDA za izsiljevalsko programje, ki se osredotoča na
operativno sodelovanje med organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, se je prvič sestala 25. oktobra 2021.
—
EU je ob robu srečanja skupine G20 oktobra 2021 z ZDA in drugimi udeleženci razpravljala o kratkoročnih motnjah v dobavnih verigah in možnostih dolgoročne odpornosti, da bi se izognili pomanjkanju in ohranili odprte trge.
Za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti po vsem svetu, na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni EU potekajo prizadevanja za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov za kazenske preiskave. Združljiva pravila na mednarodni ravni so še posebej pomembna za preprečevanje kolizije zakonov pri zahtevah za čezmejni dostop do elektronskih dokazov.
Velik napredek v zvezi s tem je bil dosežen s formalnim zaključkom pogajanj o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (Budimpeška konvencija), ko je Odbor ministrov Sveta Evrope 17. novembra 2021 sprejel besedilo. Komisija je sprejela predloga o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije hitro podpišejo in ratificirajo Protokol, zdaj pa tesno sodeluje z Evropskim parlamentom in Svetom, da bi državam članicam čim prej omogočila podpis in ratifikacijo. Protokol zagotavlja orodja za strokovne delavce iz vsega sveta za okrepitev sodelovanja na področju kibernetske kriminalitete in elektronskih dokazov ter priznava, da ima učinkovito čezmejno sodelovanje za namene kazenskega pravosodja koristi od močnih zaščitnih ukrepov za varstvo temeljnih pravic. Protokol vključuje tudi zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov.
Hkrati je v pripravi nova konvencija Združenih narodov o kibernetski kriminaliteti, ki bi morala biti zakonsko skladna z obstoječimi instrumenti, zlasti z Budimpeško konvencijo. Komisija bo zagotovila učinkovito udeležbo Evropske unije v pogajanjih, ki se bodo začela januarja 2022.
III.Obravnavanje spreminjajočih se groženj
Najpomembnejše spreminjajoče se grožnje, zaznane v poročevalskem obdobju, se nanašajo na hibridne grožnje in nenehen napredek v tehnološkem razvoju. Obseg, spreminjajoča se narava in način delovanja varnostnih in hibridnih groženj danes so stalen izziv, pri čemer so orodja, ki jih uporabljajo zlonamerni akterji, vse bolj raznolika. Varnostni izzivi vse pogosteje izhajajo tudi iz napredka v tehnološkem razvoju, ki družbi sicer prinaša nove priložnosti, vendar ga pogosto izkoriščajo tudi zlonamerni akterji in storilci kaznivih dejanj.
Predsednica Ursula von der Leyen je za učinkovit boj proti spreminjajočim se grožnjam poudarila potrebo po celovitem pristopu na podlagi skupne ocene ogroženosti. Strateški kompas, ki ga je visoki predstavnik predstavil novembra 2021, države članice pa naj bi ga sprejele marca 2022, bo vodilni dokument za varnostno in obrambno politiko EU. Strateški kompas na podlagi – zlasti prve celovite analize ogroženosti EU, ki je bila izvedena leta 2020, določa nadaljnje korake za izboljšanje strateške avtonomije EU in za okrepitev EU kot globalnega partnerja. Opredeljuje konkretne cilje in dosežke za naslednjih pet do deset let v zvezi s tem, kako se v izrednih razmerah hitro odzvati, kako državljane zavarovati pred hitro spreminjajočimi se grožnjami ter kako vlagati v potrebne zmogljivosti in se partnersko povezati z drugimi za doseganje skupnih ciljev.
Izkušnje s pandemijo COVID-19 so pokazale, da so tuje kampanje manipuliranja z informacijami in vmešavanja resna in vse večja grožnja varnosti. Ogrozijo lahko vrednote, zapisane v Pogodbah EU, zlasti demokratične institucije in procese, ter spodkopavajo temeljne pravice in svoboščine. EU je dejavna pri odkrivanju, analiziranju in razkrivanju tujih kampanj manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter tesno sodeluje s tretjimi državami in mednarodnimi partnerji (zlasti s skupino G7 in zvezo NATO) pri izgradnji zmogljivosti. Na podlagi akcijskega načrta za evropsko demokracijo Evropska služba za zunanje delovanje trenutno razvija nabor orodij za boj proti tujim kampanjam manipuliranja z informacijami in vmešavanja, v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo. Komisija je 25. novembra predstavila več pobud za okrepitev demokracije in integriteto volitev. Te vključujejo predlog uredbe o preglednosti političnega oglaševanja in dva predloga za posodobitev direktiv o volilnih pravicah „mobilnih državljanov EU“.
Osupljiv razvoj dogodkov v zvezi s hibridnimi napadi na EU poleti 2021 je bil poskus destabilizacije EU z instrumentalizacijo migrantov na zunanji meji EU.
Beloruski hibridni napad na EU
—Poleti 2021 so Belorusijo doletele sankcije, potem ko je maja 2021 potniško letalo prisilila k pristanku. Režim se je odzval z omogočanjem prihodov migrantov brez urejenega statusa na meje Litve, Latvije in Poljske, kar je dejanje, ki dokazuje odločen poskus ustvarjanja dolgotrajne krize v okviru širših usklajenih prizadevanj za destabilizacijo EU.
—Poleg tega, da je Belorusija tako migrante izpostavila veliki osebni nevarnosti, je bil pomemben element njenih dejanj za instrumentalizacijo migrantov tudi manipuliranje z informacijami. EU spremlja, analizira in razkriva tuje kampanje manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter izmenjuje ugotovitve z državami članicami in mednarodnima partnerjema (NATO in skupina G7) prek sistema hitrega obveščanja.
—V skupnem sporočilu z dne 23. novembra 2021 o odzivu na državno podprto instrumentalizacijo migrantov na zunanji meji EU je določen trden in raznolik odziv EU na te dogodke.
—To vključuje vrsto ukrepov, vključno s: finančno podporo EU; operativno pomočjo agencij EU Frontex in EASO prizadetim državam članicam; diplomatskimi stiki z državami izvora in tranzita, da se njihovi državljani ne bi znašli v pasti; sprejetjem sankcij za tiste, ki omogočajo nezakonit prehod zunanjih meja Unije. Predlagan je bil osnutek uredbe za omejitev dejavnosti prevoznikov, ki omogočajo trgovino z ljudmi ali tihotapljenje ljudi v EU. Predlagani so bili izredni ukrepi za azil in vračanje, da bi se prizadetim državam članicam pomagalo pri odzivanju na sedanjo krizo, ob popolnem spoštovanju vrednot in standardov EU. Predlagana revizija zakonika o schengenskih mejah bo prav tako dopolnila ta nabor orodij z opredelitvijo instrumentalizacije v pravnem okviru EU.
Nadaljuje se izvajanje skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016 in skupnega sporočila o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj iz leta 2018, kot je opisano v petem letnem poročilu. Premisleki v zvezi s hibridnimi grožnjami se vključujejo v oblikovanje politike, kot del ocene učinka prihodnjih pobud politike EU, v okviru zbirke orodij za boljše pravno urejanje. Mreža hibridnih kontaktnih točk, ki zdaj vključuje tudi uradnike za politiko iz služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske obrambne agencije, je bila okrepljena.
Krepitev situacijskega zavedanja in odpornosti je ključna za boj proti hibridnim grožnjam. Hibridna fuzijska celica v okviru Obveščevalnega in situacijskega centra EU (EU INTCEN), ki deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje, je pripravila več kot 100 pisnih poročil o hibridnih grožnjah, vključno s šestimi analizami hibridnih trendov. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje so za razvoj orodij za oceno ravni pripravljenosti v sektorjih, ki so ranljivi za vmešavanje s hibridnimi grožnjami, izvedle prvo opredelitev sektorskih izhodišč, kar je prvi korak k sledenju napredka pri zaščiti držav članic in institucij EU pred hibridnimi grožnjami.
Hibridne grožnje so tudi v jedru sodelovanja med EU in zvezo NATO na podlagi skupnih izjav iz Varšave in Bruslja iz let 2016 in 2018, ki se je med pandemijo COVID-19 še okrepilo. Zaradi nenehno spreminjajočih se groženj, s katerimi se spopadajo države članice EU in zaveznice zveze NATO, potekajo pogajanja za tretjo skupno izjavo EU in zveze NATO.
Kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja
Grožnje biološkega, kemičnega ali neznanega izvora lahko pomenijo čezmejne grožnje za zdravje in jih je mogoče uporabiti kot hibridne grožnje ali za teroristične namene. To bo del mandata organa HERA, s stalnimi ocenami ogroženosti ter spodbujanjem javnega naročanja in proizvodnje ustreznih zdravstvenih protiukrepov. EU financira (5 milijonov EUR iz programa za zdravje) tudi skupni ukrep, posebej zasnovan za okrepitev pripravljenosti in odzivanja na biološke in kemične teroristične napade.
Tehnološki izzivi
Zlonamerni akterji in storilci kaznivih dejanj lahko izkoriščajo tehnologije, kot je šifriranje in umetna inteligenca. V zvezi s tem je izziv za oblikovalce politike v Evropi in širše najti pravo ravnovesje med varstvom pravic in svoboščin posameznikov, zagotavljanjem kibernetske varnosti in zagotavljanjem, da lahko organi kazenskega pregona opravijo svoje delo.
Kot je poudarjeno v tretjem poročilu opazovalne funkcije za šifriranje, se organi kazenskega pregona in pravosodni organi pri zakonitem prestrezanju komunikacij in zbiranju dokazov za kazenske preiskave soočajo z veliko izzivi. Komisija je v letošnji strategiji za boj proti organiziranemu kriminalu navedla, da namerava v letu 2022 predlagati nadaljnje ukrepe za obravnavo vprašanja zakonitega in ciljno usmerjenega dostopa do šifriranih informacij za kazenske preiskave in pregon. Komisija izvaja pregled obstoječe zakonodaje, sodne prakse, operativnih praks in potreb v državah članicah, da bi pridobila temeljitejše razumevanje pravnih okvirov, veljavnih praks ter potreb organov kazenskega pregona, pravosodja in skupnosti za kibernetsko varnost.
V Svetu za pravosodje in notranje zadeve ter Svetu za telekomunikacije potekajo razprave o predlogu Komisije za akt o umetni inteligenci. Slovensko predsedstvo je organiziralo delavnice, vključno z namenskimi delavnicami o kazenskem pregonu, da bi se razjasnila najbolj kompleksna vprašanja. Evropski odbor za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sta junija 2021 objavila skupno mnenje o predlogu Komisije ter pozvala k splošni prepovedi vsake uporabe umetne inteligence za sisteme za biometrično identifikacijo na daljavo v javnih prostorih. Evropski parlament je 6. oktobra 2021 sprejel resolucijo ter opozoril na tveganje sistemov za biometrično identifikacijo na daljavo v realnem času in pristranskost algoritmov v aplikacijah UI in poudaril, da so potrebni človeški nadzor in trdna zakonska pooblastila, zlasti na področju kazenskega pregona ali prečkanja meja.
IV.Zaščita Evropejk in Evropejcev pred terorizmom in organiziranim kriminalom
Terorizem
V poročilu o stanju in trendih na področju terorizma, ki ga je Europol objavil junija 2021, je navedeno, da po mnenju držav članic džihadistični terorizem ostaja največja teroristična grožnja v EU. Poročilo potrjuje, da so najpogostejše vrste džihadističnih napadov v EU, Švici in Združenem kraljestvu napadi v javnih prostorih, katerih tarče so civilisti. Vse izvedene džihadistične napade v letu 2020 so zakrivili posamezniki, ki so delovali sami. V poročilu je navedeno tudi, da je imelo več osumljencev, aretiranih leta 2020, na spletu stike s privrženci terorističnih skupin zunaj EU. Samozvana teroristična skupina Islamska država in mreža Al Kaida sta še naprej spodbujali napade posameznikov v zahodnih državah, kar dokazuje, kako zelo tesno sta medsebojno povezani zunanja in notranja varnost. Avgusta je Svet za pravosodje in notranje zadeve navedel, da „bodo EU in njene države članice storile vse, da razmere v Afganistanu ne bi privedle do novih varnostnih groženj za državljane EU“. Sprejeti so bili ukrepi za zagotovitev, da se bodo v odziv na morebitne grožnje uporabila vsa razpoložljiva orodja.
Glede na razvoj dogodkov v Afganistanu je koordinator EU za boj proti terorizmu ob usklajevanju s Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, predsedstvom in ključnimi agencijami EU pripravil akcijski načrt za boj proti terorizmu v Afganistanu. Akcijski načrt določa 23 priporočil na štirih področjih: varnostna preverjanja – preprečevanje infiltracije; preprečevanje, da bi Afganistan postal varno zatočišče terorističnih skupin; spremljanje propagande in mobilizacije ter boj proti njima (npr. vloga mreže za ozaveščanje o radikalizaciji) in boj proti organiziranemu kriminalu kot viru financiranja terorizma. Države članice so akcijski načrt podprle v Svetu za pravosodje in notranje zadeve 8. oktobra 2021. Prvi dosežek je bil prostovoljni postopek za okrepljeno varnostno preverjanje oseb, ki prihajajo iz Afganistana, ki ga je stalni odbor EU za notranjo varnost podprl 22. novembra 2021. EU je na tehničnem sestanku, ki je potekal 28. novembra 2021 v Dohi s člani začasne afganistanske vlade, ki so jo razglasili talibani, Afganistan pozvala, naj sprejme odločne ukrepe za boj proti vsem oblikam terorizma.
Komisija si še naprej prizadeva za izvajanje agende za boj proti terorizmu. Ocena direktive o boju proti terorizmu je bila sprejeta 18. novembra 2021 in je bila na splošno pozitivna. Vendar obstajajo težave, ki omejujejo delovanje, na primer težave pri dokazovanju terorističnega namena ali v nekaterih državah članicah izzivi v zvezi z opredelitvijo nasilnih skrajno desničarskih dejanj kot terorističnih dejanj.
Ne nazadnje, v zvezi z zaščito in pomočjo za žrtve terorizma ostajajo ovire za učinkovito sodelovanje in usklajevanje med državami članicami. Komisija zdaj nadalje ocenjuje prenos Direktive v nacionalno zakonodajo in je od julija 2021 začela postopke za ugotavljanje kršitev zoper 24 držav članic, ker Direktive niso ustrezno prenesle. Pilotni projekt Strokovnega središča EU za žrtve terorizma
je državam članicam in nacionalnim organizacijam za podporo žrtvam pomagal pri praktični uporabi pravil EU o žrtvah terorizma. Rezultati tega pilotnega projekta vključujejo Priročnik EU o žrtvah terorizma, nacionalne priročnike in več kot 750 udeležencev, ki so se udeležili nacionalnih dejavnosti usposabljanja.
Komisija stalno podpira prizadevanja držav članic za boljše varovanje javnih prostorov. Potekala je druga digitalna jesenska šola EU za varovanje javnih prostorov, deležniki pa so obveščeni o dobrih praksah.
Za boljše preprečevanje terorizma je treba nadaljevati boj proti radikalizaciji, na spletu in zunaj njega. Oktobra 2021 je mreža za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) obeležila 10. leto preprečevanja radikalizacije s konferenco, posvečeno spreminjajoči se naravi izzivov na tem področju. V zvezi z bojem proti radikalizaciji na spletu je Europol 5. novembra 2021 v sodelovanju s Komisijo organiziral simulacijsko vajo za preskušanje izvajanja kriznega protokola EU. Vaja je potekala v okviru internetnega foruma EU, z njo pa je bilo preizkušeno sodelovanje med vladnimi organi in tehnološko industrijo za zajezitev viralnega širjenja terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin po spletu.
Ker je varnost naših partnerjev in sosed bistvena za zagotavljanje lastne notranje varnosti Evrope, Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija z rednimi dialogi za boj proti terorizmu tesno sodelujeta s ključnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, da bi okrepili sodelovanje na področju vprašanj varnosti in boja proti terorizmu. Hkrati je sklenjenih več sporazumov za olajšanje izmenjave informacij in osebnih podatkov, kar pa omogoča bolj operativno sodelovanje prek Europola.
|
Dialogi za boj proti terorizmu s tretjimi državami/mednarodnimi organizacijami med julijem in decembrom 2021
Politični in varnostni dialog na visoki ravni s Srednjo Azijo (julij 2021)
—Skupni odbor za sodelovanje z Novo Zelandijo, strateški dialog med EU in NZ (julij 2021)
—Srečanje z višjimi uradniki Maldivov, oddelek za boj proti terorizmu (september 2021)
—Dialog za boj proti terorizmu z Bosno in Hercegovino (oktober 2021)
—Dialog za boj proti terorizmu s Turčijo (25. november 2021)
—Dialog za boj proti terorizmu med EU in zvezo NATO (15. november 2021)
Europolovi sporazumi s tretjimi državami o izmenjavi osebnih podatkov
—Europolov sporazum z Novo Zelandijo je bil sklenjen 28. septembra 2021
—Prvi krog pogajanj z Izraelom je potekal 22. novembra 2021
Europolovi sporazumi o strateškem sodelovanju
—Europol je sporazum o strateškem sodelovanju z Armenijo podpisal 16. septembra 2021
|
Posebej tesno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in preprečevanja radikalizacije poteka z Zahodnim Balkanom v okviru skupnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan iz leta 2018. Delo na področju izvajanja šestih dogovorov o izvajanju z vsako partnersko državo Zahodnega Balkana se vztrajno nadaljuje. Na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je oktobra 2021 potekal v Sloveniji, je bil poudarjen pomen sprejetja odločnih ukrepov za obravnavo terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, zlasti trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov, pranja denarja, pridelave in preprodaje drog ter korupcije, nezakonite trgovine s strelnim orožjem ter kibernetskih in hibridnih groženj.
Komisija je 20. julija 2021 predstavila ambiciozen sveženj zakonodajnih predlogov za okrepitev
pravil EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
, vključno z ukrepi v zvezi s kriptosredstvi za uskladitev z najnovejšimi mednarodnimi standardi, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF). Na primer, vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bodo uvrščeni na področje uporabe zakonodaje EU za preprečevanje pranja denarja in bodo morali poročati o vseh sumljivih transakcijah, ki jih izvršijo njihove stranke. Komisija predlaga tudi prepoved, da bi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotavljali anonimne kriptodenarnice. Sveženj je del zaveze Komisije v zvezi z zaščito posameznikov v EU in finančnega sistema EU pred financiranjem terorizma. Cilj je izboljšati odkrivanje sumljivih transakcij in dejavnosti ter odpraviti vrzeli, ki jih storilci kaznivih dejanj uporabljajo za pranje nezakonitih prihodkov ali financiranje terorističnih dejavnosti prek finančnega sistema.
Novi nedavni uredbi o carinski kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo in iznaša iz nje, ter o uvozu predmetov kulturne dediščine se zdaj izvajata (slednja se izvaja delno do razvoja povezanega centraliziranega informacijskega sistema). Ti uredbi bosta prispevali k boju proti pranju denarja in k varstvu kulturne dediščine, obenem pa bosta imeli vlogo pri okrepitvi boja proti financiranju terorizma.
Organizirani kriminal
Trendi kaznivih dejanj, ki jih je zaznal Europol med pandemijo COVID-19, kažejo, da so se huda kazniva dejanja in organizirani kriminal kljub splošni karanteni in omejitvam še naprej izvajali, prilagajali in izkoriščali vse okoliščine za ustvarjanje dobička. Zakonita gospodarstva so se oslabila, kriminalna ekonomija pa se je krepila. Mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona vsak dan dokazuje globalni obseg mrež organiziranega kriminala in stopnjo povezanosti med storilci kaznivih dejanj. Za obravnavanje tega čezmejnega izziva je potrebno mednarodno delovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu, vključno z nadaljnjimi ukrepi za razvoj partnerstva in sodelovanja z državami v neposrednem sosedstvu in drugod.
Trgovina s prepovedanimi drogami ostaja največji hudodelski trg v EU. Akcijski načrt EU na področju drog za obdobje 2021–2025 je bil sprejet na začetku julija, na podlagi strategije, objavljene decembra 2020. Nacionalni koordinatorji na področju drog EU so se sestali 22. septembra in razpravljali o preprečevanju. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je junija v Evropskem poročilu o drogah 2021 predstavil najnovejšo analizo stanja na področju drog v Evropi in septembra objavil poročilo, v katerem je izpostavil vse večjo proizvodnjo metamfetamina v Afganistanu. Europol poglablja sodelovanje z iranskimi in turškimi organi za okrepitev obveščevalnih podatkov o trgovini z mamili. Po navedbah Europola glavna pot trgovanja s heroinom znotraj EU še vedno poteka čez Balkan, trgovanje s kokainom pa se najpogosteje izvaja prek kontejnerskih pristanišč, kot sta Antwerpen ali Rotterdam. Europol gradi novo platformo o drogah za tedensko obveščanje držav članic EU o poteku dogodkov.
Sodelovanje z mednarodnimi partnerji je ključno v boju proti drogam. Nedavni stiki so vključevali dialog med EU in ZDA septembra 2021, dialog o drogah med EU in Zahodnim Balkanom oktobra ter mehanizem EU-CELAC za usklajevanje in sodelovanje na področju boja proti drogam junija. Dialog o drogah med EU in Iranom ter med EU in Kolumbijo bosta še vzpostavljena.
Akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 jasno navaja, da je polno izvajanje direktive o strelnem orožju najpomembnejša prednostna naloga. Poročilo Komisije iz oktobra 2021 ocenjuje uporabo direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja ter navaja, da so v direktivi o strelnem orožju izboljšani razredi strelnega orožja, njegova sledljivost, izmenjava informacij in upravni postopki. Vendar je do zdaj Direktivo v celoti preneslo le deset držav članic. Poročilo poudarja, da je mogoče doseči nadaljnji napredek v zvezi s pravnim nadzorom nabave, posedovanja in pretoka civilnega orožja. Komisija bo zato izvedla oceno učinka o možnih spremembah direktive o strelnem orožju. V EU je približno 35 milijonov kosov nezakonitega strelnega orožja, veliko orožja pa se pretihotapi čez naše meje. Sodelovanje z Zahodnim Balkanom je ključno. Septembra 2021 je potekala ministrska konferenca EU-Zahodni Balkan o strelnem orožju, na kateri je bilo poudarjeno tesno sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom na področju boja proti trgovini s strelnim orožjem, v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala: (EMPACT). Od sprejetja regionalnega časovnega načrta za celovit nadzor nad osebnim in lahkim orožjem leta 2018 partnerji z Zahodnega Balkana stalno napredujejo pri harmonizaciji pravnih okvirov s pravili EU in ZN o strelnem orožju, povečujeta pa se tudi operativno sodelovanje in izmenjava informacij z EU in njenimi agencijami.
Nedovoljena trgovina z odpadki je ena najresnejših oblik okoljske kriminalitete. Do 30 % pošiljk odpadkov je nezakonitih, letno dosežejo vrednost 9,5 milijarde EUR. Komisija je 17. novembra 2021 sprejela
revidirano Uredbo o pošiljkah odpadkov
, ki bo dodatno z oblikovanjem skupine EU za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov, s pooblastilom za Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF za podporo nadnacionalnih preiskav držav članic v zvezi nedovoljeno trgovino z odpadki ter z zagotavljanjem trdnejših pravil o upravnih kaznih okrepila ukrepe proti nedovoljeni trgovini z odpadki.
Boj proti korupciji je ključen za zagotavljanje močne pravne države in ohranjanje zaupanja državljanov v javne institucije. Glavni izzivi so močna povezava med organiziranim kriminalom in korupcijo ter tveganje vdora v zakonito gospodarstvo in javne institucije. V drugem poročilu o stanju pravne države, objavljenem 20. julija 2021, je poudarjeno, da so države članice EU sicer še vedno med najuspešnejšimi na svetu na področju boja proti korupciji, vendar se nekatere države članice še naprej srečujejo z izzivi, zlasti v zvezi s kazenskimi preiskavami, pregonom in naložitvijo sankcij za korupcijo. Številne države članice so sprejele ukrepe za okrepitev okvirov za preprečevanje korupcije in integriteto, vključno s pravili o navzkrižju interesov, preglednosti lobiranja in vrtljivih vratih, a v nekaterih državah članicah so sredstva, namenjena boju proti korupciji, pomanjkljiva. V nekaterih državah članicah še vedno obstajajo dvomi o uspešnosti preiskav, pregona in razsojanja v primerih korupcije na visoki ravni.
Bistveno je preprečiti goljufije v škodo proračuna EU. Evropski parlament je 26. oktobra izdal dve poročili in z zaskrbljenostjo navedel, da je pandemija COVID-19 ustvarila nove priložnosti za goljufe in organizirani kriminal, ter opozoril na to, kako pomembni so preventivni ukrepi pri predvidevanju in učinkovitem odzivanju na tveganja korupcije v kriznih razmerah, in na to, da je treba povečati preglednost v finančnem okolju Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je septembra 2021, manj kot štiri mesece po začetku delovanja, že doseglo izjemne rezultate, saj je začelo preiskave primerov domnevne goljufije v ocenjeni skupni višini približno 4,5 milijarde EUR
. Europol je 15. oktobra 2021 vzpostavil Operacijo Sentinel, novo vseevropsko operacijo, ki se bo osredotočala na goljufije v zvezi s sredstvi, zagotovljenimi v okviru pobude NextGenerationEU. Vključuje EJT, Eurojust, OLAF in 23 držav članic. Dejavnosti bodo potekale najmanj eno leto in bodo osredotočene na proaktivno izmenjavo obveščevalnih podatkov, izmenjavo informacij in podporo usklajevanju operacij za boj proti goljufijam, zlasti v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost.
Tihotapljenje migrantov je kriminalna dejavnost, ki išče ranljive ljudi. 50 % tihotapcev ljudi se ukvarja tudi z drugimi oblikami kriminalne dejavnosti. Preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu je ključen cilj
strategije EU za varnostno unijo
, strategije EU za boj proti organiziranemu kriminalu, strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025) in
novega pakta o migracijah in azilu
, ki zahteva stalno mednarodno sodelovanje in usklajevanje. Na podlagi napredka, doseženega s prvim
akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020)
, je Komisija v sodelovanju z visokim predstavnikom sprejela prenovljen akcijski načrt EU za obdobje 2021–2025.
Ključne teme akcijskega načrta EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2021–2025)
—Razvoj operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju s konkretnimi orodji v okviru celovitih, uravnoteženih, prilagojenih in vzajemno koristnih partnerstev na področju migracij, ki bodo nadgrajevala vzajemno zaupanje in sodelovanje.
—Izboljšano izvajanje pravnih okvirov za sankcioniranje tihotapcev in za zaščito pred izkoriščanjem.
—Krepitev pravosodnega sodelovanja v boju proti tihotapljenju migrantov s pozivom državam članicam EU, naj se v večji meri oprejo na Eurojust, podpirajo čezmejne preiskave s skupnimi preiskovalnimi skupinami in čim bolj izkoristijo fokusno skupino tožilcev za tihotapljenje migrantov.
—Odzivanje na razvijajoče se spletne prakse in orodja, ki olajšujejo tihotapljenje, in sicer prek okrepljenega operativnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi organi in agencijami EU.
—Okrepitev raziskav in zbiranja podatkov za boljše razumevanje migracijskih trendov, narave in obsega kriminalnih mrež, učinka politik za boj proti tihotapljenju in načina delovanja kriminalnih mrež.
4. in 5. novembra 2021 je potekalo Eurojustovo letno srečanje na temo tihotapljenja migrantov, ki je pomenilo tudi priložnost za okrepitev sodelovanja na tem področju z Zahodnim Balkanom in južnimi partnerskimi državami z območja Sredozemlja, ki sodelujejo v programu EuroMed Justice. V zadnjih šestih mesecih leta 2021 je Eurojust podprl tudi več obsežnih operacij proti tihotapljenju migrantov
.
Komisija na podlagi strategije za boj proti trgovini z ljudmi izvaja oceno direktive o boju proti trgovini z ljudmi, vključno z razmislekom o vzpostavitvi minimalnih pravil EU, ki bi inkriminirala uporabo storitev, pri katerih se izkoriščajo žrtve trgovine z ljudmi. 18. oktobra 2021 je potekal 15. dan boja proti trgovini z ljudmi v EU za ozaveščanje o tej kriminaliteti. Na isti dan je mreža agencij za pravosodje in notranje zadeve objavila skupno poročilo o identifikaciji in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi. Novembra 2021 sta Europol in Frontex usklajevala in podpirala obsežen mednarodni ukrep proti trgovini z ljudmi. 29 držav se je pod vodstvom Avstrije in Romunije udeležilo dnevov ukrepanja, pri čemer je več kot 14 000 uslužbencev organov kazenskega pregona spremljalo poti trgovine z ljudmi na cestah in letališčih, kar je privedlo do 212 aretacij in do identifikacije nadaljnjih 89 osumljencev za trgovino z ljudmi.
Spolna zloraba otrok na spletu in zunaj njega je eno najhujših kaznivih dejanj, boj proti njej pa stalna prednostna naloga EU in njenih držav članic. Ministri za notranje zadeve so 12. novembra 2021 razpravljali o politikah in praksah, namenjenih ozaveščanju o tem kaznivem dejanju in njegovemu preprečevanju, o orodjih, potrebnih za uspešno preiskovanje tega kaznivega dejanja ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic vseh zadevnih uporabnikov, in o načinih zagotavljanja zaščite žrtev, z močnim poudarkom na pravicah otrok. Začasna zakonodaja za zagotovitev, da lahko ponudniki spletnih storitev še naprej prostovoljno odkrivajo in naznanjajo spolne zlorabe otrok na spletu ter umikajo posnetke spolnih zlorab otrok iz svojih sistemov, je začela veljati 3. avgusta 2021. Komisija si nadalje prizadeva za izvajanje pobud, napovedanih v strategiji EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok in v celoviti strategiji EU o otrokovih pravicah, ter pripravlja tudi dolgoročnejšo zakonodajo za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok na spletu.
V.Trden evropski varnostni ekosistem
Okrepljeno policijsko sodelovanje po vsej EU in trdne zunanje meje sta bistvena elementa EU brez nadzora na notranjih mejah. Države članice se morajo zaradi čezmejne narave boja proti kriminalu in krepitve varnosti vse bolj zanašati druga na drugo. Vendar pa ostajajo ovire za izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona v različnih državah članicah EU, zaradi katerih prihaja do pomanjkljivosti, ki jih lahko izkoristijo storilci kaznivih dejanj in teroristi, dejavni v več kot eni državi članici. Komisija za boljšo podporo državam članicam predstavlja sveženj ukrepov za policijsko sodelovanje.
Sveženj o policijskem sodelovanju vključuje:
—Predlog direktive o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic: cilji so (i) organom kazenskega pregona olajšati enak dostop do informacij, ki so na voljo v drugi državi članici, (ii) zagotoviti, da imajo vse države učinkovito delujočo enotno kontaktno točko, (iii) vzpostaviti Europolovo mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij (SIENA) kot privzeti komunikacijski kanal za izmenjave informacij s področja kazenskega pregona med državami članicami.
—Predlog priporočila Sveta o operativnem policijskem sodelovanju: cilji so okrepiti operativno čezmejno policijsko sodelovanje s sprejetjem skupnih minimalnih standardov EU za orodja za sodelovanje na področjih, kot so čezmejno zasledovanje, skupne patrulje in skupne operacije.
—Predlog uredbe o okviru Prüm II: cilj je revidirati veljavni okvir Prüm o avtomatizirani izmenjavi podatkov, vključno z (i) dodajanjem kategorij policijskih evidenc in podob obraza, (ii) zagotavljanjem tehnične rešitve (osrednji usmerjevalnik) za učinkovitejšo avtomatizirano izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona, ter (iii) zagotavljanjem, da so ustrezni podatki iz podatkovne zbirke Europola na voljo organom kazenskega pregona držav članic.
Europol je ključen za policijsko sodelovanje na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Na podlagi hitrega dogovora o predlogu za spremembo uredbe o Europolu bi Europol lahko bolje podpiral države članice pri boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.
Mednarodno sodelovanje med organi kazenskega pregona je ključno za našo notranjo varnost. Svet je julija sprejel pogajalski mandat za sporazum med EU in Interpolom. Pogajanja naj bi se začela decembra 2021.
Da bi Komisija dodatno podprla preiskave držav članic v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter olajšala pravosodno sodelovanje, je 1. decembra 2021 sprejela sveženj za digitalizacijo pravosodja.
|
Sveženj za digitalizacijo pravosodja vključuje:
—Predlog o digitalni izmenjavi informacij o primerih čezmejnega terorizma: cilj je izboljšati delovanje protiteroristične evidence, ki je bila vzpostavljena oktobra 2019. Eurojust bo tako lahko izpolnil močnejšo, bolj proaktivno vlogo pri podpiranju usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi za preiskovanje in pregon v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji.
—Predlog za vzpostavitev platforme za sodelovanje za podporo delovanju skupnih preiskovalnih skupin: cilj je dodatno povečati učinkovitost in uspešnost skupnih preiskovalnih skupin. Platforma bo omogočila varno elektronsko komunikacijo ter izmenjavo informacij in dokazov med pristojnimi nacionalnimi organi ter organi, uradi in agencijami Unije, ki so udeleženi v zadevnih skupnih preiskovalnih skupinah.
—Predlog o digitalizaciji čezmejnega pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah: namen predloga je zagotoviti učinkovit dostop do sodnega varstva za fizične in pravne osebe ter olajšati pravosodno sodelovanje med državami članicami z zagotovitvijo pravne podlage za uporabo sodobnih digitalnih tehnologij za komunikacije v okviru čezmejnih sodnih postopkih v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.
|
Boljše sinergije med varnostjo in obrambo bodo okrepile učinkovitost našega ukrepanja za podporo državam članicam na tem področju. Komisija je začela izvajati akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo, ki je bil sprejet februarja 2021. Sodeluje z agencijami EU, vključno zlasti z Evropsko obrambno agencijo, v zvezi s spodbujanjem pristopov, ki so usmerjeni v zmogljivosti, v vseh varnostnih sektorjih ter spodbujanjem sinergij z izboljšanjem usklajevanja programov in instrumentov EU. Poleg tega bo Komisija objavila delovni dokument služb Komisije z naslovom „Enhancing security through research and innovation“ (Krepitev varnosti z raziskavami in inovacijami). Ta dokument na eni strani izpostavlja strateško vlogo raziskav na področju varnosti pri podpiranju doseganja različnih ciljev politike na področju civilne varnosti, na drugi strani pa ponazarja ukrepe, ki se vzpostavljajo, da se omogoči optimalni prenos inovacij iz raziskav v orodja in storitve, ki so na voljo evropskim in nacionalnim varnostnim organom.
Kar zadeva finančna sredstva EU za varnost, je bil 26. novembra 2021 sprejet delovni program Sklada za notranjo varnost za obdobje 2021–2022. To bo prispevalo k ukrepom na številnih področjih, kot so izmenjava informacij, čezmejno sodelovanje ter preprečevanje organiziranega kriminala, terorizma in radikalizacije na spletu in zunaj njega ter boj proti njim. Komisija je 10. novembra 2021 sprejela delovne programe za
program Digitalna Evropa
. Med temi bo Komisija delovni program za kibernetsko varnost, za katerega financiranje znaša 269 milijonov EUR, izvedla v imenu Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost z Mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov. Ta program vključuje naložbe v vzpostavljanje napredne opreme, orodij in podatkovnih infrastruktur za kibernetsko varnost. Financirala se bosta razvoj in najboljša uporaba znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter spodbujale najboljše prakse, poleg tega pa se bo zagotovilo široko uvajanje najsodobnejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem evropskem gospodarstvu.
Hitro in popolno izvajanje sprejete zakonodaje je ključno za učinkovitost varnostne unije. Evropska komisija si v svojih odločitvah o kršitvah prizadeva za pravni ukrep zoper države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz prava EU, vključno z zakonodajo v skladu z varnostno unijo. Komisija se je 2. decembra odločila, da bo začela postopke zoper različne države članice, ker niso prenesle ali izvedle določenih elementov pravil EU o boju proti terorizmu, boju proti rasizmu in ksenofobiji, evropskem nalogu za prijetje, izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc ter o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava.
Vloga agencij in organov EU
Agencije in organi EU so še naprej imeli ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja in izmenjave informacij v Uniji ter boju proti kriminalu. Med poročevalskim obdobjem je bilo veliko njihovih dejavnosti osredotočenih na hiter odziv na operativne potrebe zaradi krize v Afganistanu in tudi druge pereče varnostne izzive, kot so hibridne grožnje, izsiljevalsko programje in organizirani kriminal.
|
Primeri operativnih dejavnosti agencij EU
—Oktobra 2021 so bile dejavnosti sodelovanja, ki sta jih usklajevala Europol in Eurojust, ključne za obravnavo napadov z izsiljevalskim programjem zoper kritično infrastrukturo in identifikacijo številnih akterjev groženj, ki so prizadeli več kot 1 800 žrtev v 71 državah.
—Europol je julija 2021 obeležil peto obletnico pobude „No more ransom“ (Nič več odkupnin), ki je več kot šestim milijonom podjetjem in posameznikom pomagala brezplačno ponovno pridobiti datoteke in onemogočila plačila storilcem kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru v višini skoraj milijardo eurov.
—Vloga agencije ENISA na področju operativnega sodelovanja je bila okrepljena s ciljem omogočanja mreži skupin CSIRT, mreži CyCLONe in vsem akterjem v EU, da sodelujejo in se odzivajo na obsežne napade. Cilj agencije ENISA, ki usklajuje sekretariata mreže EU CyCLONe in mreže skupin CSIRT, je sinhronizirati tehnične in operativne ravni in vse akterje EU, udeležene v odzivu.
|
Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje med agencijami: na primer, s sporazumom, ki sta ga 22. novembra sklenila Frontex in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).
Večina agencij pripravlja zunanjo razsežnost svojih dejavnosti. Mednarodno sodelovanje in ta zunanja razsežnost sta ključna za obravnavo varnostnih izzivov, za katere so agencije pooblaščene. Izvajanje te zunanje razsežnosti poteka v tesnem posvetovanju z drugimi zunanjimi akterji in tesnem usklajevanju s programi, vključno z ukrepanjem na področju skupne varnosti in obrambe, da se prepreči podvajanje, omogoči sodelovanje in izboljša učinkovitost.
|
Vloga agencij EU pri odzivanju na razmere v Afganistanu in regiji
—Agencije EU stalno spremljajo razmere v Afganistanu in regiji ter prispevajo k situacijskem zavedanju in dinamični izmenjavi informacij o Afganistanu v okviru mreže EU za pripravljenost na migracije in krizno upravljanje.
—Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je 31. avgusta izdala poročilo o morebitnem učinku razvoja dogodkov v Afganistanu, ki bi lahko vplivali na notranjo varnost EU, na področjih terorizma, organiziranega kriminala in tihotapljenja migrantov. Europol je vzpostavil tudi notranjo delovno skupino strokovnjakov za spremljanje krize ter izmenjavo pomembnih in zanesljivih informacij.
—Evropski podporni azilni urad (EASO) je objavil posodobljeno poročilo o informacijah o državah izvora o varnostnih razmerah v Afganistanu ter sprožil podporne dejavnosti v zvezi z notranjo in zunanjo razsežnostjo krize.
—Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex-EBCG) je spremljala razmere in usklajevala skupne operacije držav članic s tretjimi državami, da bi okrepila varnost meja, operativno sodelovanje in izmenjavo informacij.
|
Agencije in organi EU so poleg operativnih ukrepov, opisanih v tem poročilu, od zadnjega poročila o napredku varnostne unije izdali veliko dragocenih poročil in smernic, ki so navedeni v prilogi.
VI.Zaključek
EU še naprej dokazuje, da se je zmožna prilagoditi novim izzivom, kadar se ti pojavijo, in da se uspešno spoprijema z njimi, to pa je zelo očitno na področju varnosti. EU se za zaščito držav članic sproti seznanja z razvojem dogodkov, pa naj gre za podporo državam članicam, ki se spopadajo z novimi hibridnimi grožnjami na zunanjih mejah EU, ali za sodelovanje z mednarodnimi partnerji za usklajen odziv na nenehno spreminjajoče se grožnje, ki izhajajo iz novih tehnologij Hkrati se bolj konvencionalna varnostna tveganja še naprej obravnavajo z rešitvami in ukrepi za preprečevanje na ravni EU.
Zagotavljanje varnosti Evrope kot celote je skupna odgovornost in vsak akter mora izpolniti svojo vlogo, od tega, da Evropski parlament in Svet sprejemata nova učinkovita pravila, ki ustrezajo namenu, do tega, da države članice pravočasno izvajajo zakonodajo EU ter da različni organi, organizacije in deležniki na terenu opravljajo operativno delo. Varnostna unija bo v interesu državljanov EU še naprej usklajevala zelo raznoliko paleto orodij in akterjev.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.12.2021
COM(2021) 799 final
PRILOGA
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Tretje poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU za varnostno unijo
Poročila in smernice, ki so jih v zadnjih šestih mesecih pripravile agencije EU na področju varnosti
Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)
·Europol je 22. junija 2021 objavil svoje letno Poročilo o stanju in trendih na področju terorizma (Te-Sat), v katerem je podrobno opisano stanje na področju terorizma, vključno s podatki o terorističnih napadih in aretacijah v EU v letu 2020.
·Europol je 13. avgusta 2021 objavil tretjo izdajo svojega letnega poročila o spletni džihadistični propagandi (annual report on Online Jihadist Propaganda), ki zagotavlja celovito analizo glavnih trendov in razvojnih dogodkov v spletni propagandi najvidnejših džihadističnih organizacij za leto 2020.
·Europol in urad UNODC sta 7. septembra 2021 objavila Novo poročilo o stanju na področju kokaina (New Cocaine Insights Report), v katerem so opisane novo dinamiko na trgu s kokainom, ki predstavlja jasno grožnjo evropski in svetovni varnosti.
·Europol je 11. novembra 2021 objavil svojo letno oceno ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (IOCTA). V letošnjem poročilu ostaja viden vpliv pandemije COVID-19.
·Europol je 24. novembra 2021 v sodelovanju z Eurojustom objavil tretje letno poročilo o razmerah na področju digitalnih dokazov EU SIRIUS (third annual Sirius report on EU digital evidence situation). Poročilo odraža kompleksnost, ki izhaja iz nenehno spreminjajočega se digitalnega okolja in razdrobljenega pravnega okvira. Kaže tudi, kako so bili pravosodni organi in organi kazenskega pregona EU zaradi globalne pandemije COVID-19 prisiljeni razviti inovativne pristope in prilagoditi obstoječe postopke.
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)
·Eurojust je julija 2021 objavil Smernice o tem, kako kazensko preganjati naložbene goljufije (Guidelines on How to Prosecute Investment Fraud)
. Smernice vsebujejo pregled pravnih in operativnih težav, na katere lahko naletijo tožilci, in pojasnjujejo, kako lahko Eurojust in Europol pomagata uspešno zaključiti kazenski pregon naložbenih goljufij.
·Prav tako julija je Eurojust objavil Poročilo o Eurojustovi obravnavi primerov na področju evropskega naloga za prijetje (Report on Eurojust’s Casework in the Field of the European Arrest Warrant)
, v katerem so opredeljene največje težave, s katerimi se je Eurojust pri obravnavi primerov srečeval pri praktični uporabi evropskega naloga za prijetje, ter v katerem je, kjer je ustrezno, izpostavljena vloga, ki jo je Eurojust imel pri premagovanju takih težav.
·Eurojust je oktobra 2021 objavil Informativni pregled trgovine z ljudmi (Trafficking in Human Beings Factsheet)
, v katerem je podrobno opisano delo agencije na tem področju, da bi strokovne delavce ozaveščal o dodani vrednosti Eurojusta pri krepitvi pravosodnega sodelovanja v primerih trgovine z ljudmi.
·Eurojust je v poročilu, objavljenem 18. oktobra 2021, uskladil prvi popoln pregled ukrepov za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi (overview of actions to help victims of trafficking in human beings). To je skupno prizadevanje vseh agencij Evropske unije, ki so dejavne na področju pravosodja in notranjih zadev
.
·Eurojust je novembra 2021 objavil knjižico s smernicami za strokovne delavce v zvezi z uporabo in pravno naravo informacij, pridobljenih od izprašanih migrantov na zunanjih mejah EU, v sodnih postopkih.
·Prav tako novembra 2021 je Eurojust objavil poročilo o varstvu pravic žrtev v čezmejnih primerih, v katerem na podlagi svoje obravnave primerov analizira glavne izzive in najboljše prakse na tem področju.
·Tretje skupno poročilo Eurojusta in Europola o razmerah na področju digitalnih dokazov EU (3rd joint Eurojust-Europol EU Digital Evidence Situation Report) je bilo objavljeno novembra. Namen poročila je predstaviti podatke o uporabi elektronskih dokazov v kazenskih zadevah ter zbrati možnosti pravosodnih organov, organov kazenskega pregona in ponudnikov spletnih storitev v zvezi z načini pridobivanja podatkov za preiskave in pregon ter z njimi povezanimi izzivi.
Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA)
·Julija 2021 je agencija ENISA objavila oceno zakonodaje EU o varnosti telekomunikacij ter dve poročili v zvezi z vplivom kibernetskih incidentov na telekomunikacije, storitve zaupanja in dobavno verigo.
·Agencija ENISA je v posvetovanju z državami članicami zasnovala okvir za indeks kibernetske varnosti EU, skladno s predlagano direktivo NIS2. Namen indeksa kibernetske varnosti je zagotoviti pregled ravni zrelosti zmogljivosti za kibernetsko varnost v državah članicah. Agencija ENISA namerava indeks pilotno preizkusiti leta 2022.
·Agencija ENISA je skupaj z državami članicami in Komisijo letos pripravila tehnične smernice za varnostne ukrepe za državne vrhnje domene (technical guideline on security measures for country-code top level domains) (kot so npr. .nl, .eu), da bi nacionalnim organom pomagala pri nadzoru varnosti registrov vrhnjih domen v EU. Te smernice bodo sprejete kot smernice Skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex-EBCG)
·Frontex je 30. junija 2021 objavil svojo letno analizo tveganja, v kateri je navedeno, kako je pandemija COVID-19 učinkovala na zunanje meje.
·Avgusta 2021 je Frontex objavil svoje prvo poročilo urada za temeljne pravice (first fundamental rights office report), v katerem je izpostavil ukrepe, sprejete za uskladitev z novimi zahtevami uredbe o Frontex EBCG iz leta 2019.
Druge agencije in organi
·Agencija za temeljne pravice (FRA) je julija 2021 izdala poročilo o prijavljanju kaznivih dejanj iz sovraštva, v katerem ugotavlja, da žrtve pri dostopu do pravnega varstva naletijo na številne ovire. Agencija je septembra skupaj z osmimi mednarodnimi organizacijami vzpostavila portal za spodbujanje globalnega sodelovanja na področju umetne inteligence.
· Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) je poleti 2021 izvedla dve analizi potreb po operativnem usposabljanju v zvezi z bojem proti terorizmu in spolnim izkoriščanjem otrok.
·V Bukarešti se vzpostavljata evropska kompetenčna mreža in kompetenčni center za kibernetsko varnost, prvo srečanje upravnega odbora pa je potekalo 20. oktobra.
·Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je izdal prvi sveženj Evropskih smernic 2021 o zdravju in družbenih odzivih na težave, povezane z drogo (18. oktober 2021). Smernice strokovnim delavcem in oblikovalcem politike zagotavljajo podporo pri boju proti negativnim posledicam uporabe drog. Smernice so sestavljene iz štirih sklopov kratkih smernic – izdane bodo v štirih zaporednih svežnjih med oktobrom 2021 in začetkom leta 2022. Prvi sveženj obravnava vzorce uživanja drog.
