EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.12.2021
COM(2021) 780 final
2021/0415(CNS)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o operativnem policijskem sodelovanju
{SWD(2021) 375 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Člen 3(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da EU svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.
Območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja se lahko med drugim zagotovi s tesnim policijskim in pravosodnim sodelovanjem med državami članicami. Policisti ene države članice bi torej morali učinkovito in sistematično sodelovati v vsej EU. Vendar je policijsko sodelovanje med državami članicami še vedno zelo različno. Brez zadostne ravni sodelovanja med policijskimi silami držav članic bodo storilci kaznivih dejanj še naprej nemoteno delovali po državah članicah in izkoriščali različne nacionalne jurisdikcije, nedovoljena gibanja migrantov brez urejenega statusa pa bodo še naprej pomenila izziv.
Ob nedavnih tragičnih dogodkih v Rokavskem prelivu je ponovno prišla do izraza potreba po tesnem policijskem sodelovanju, ki je izražena v sklepu Francije, Belgije, Nizozemske in Nemčije z dne 28. novembra 2021 o okrepitvi operativnega policijskega sodelovanja za boj proti tihotapljenju migrantov.
Čezmejni kriminal in z njim povezane varnostne grožnje so že po definiciji postavljeni v mednarodni okvir. Kot je navedeno v strategiji EU za varnostno unijo, se EU srečuje s spreminjajočimi se in vse bolj kompleksnimi varnostnimi grožnjami. Te grožnje se širijo prek meja ter se uresničujejo v dejanjih storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih združb, vpletenih v najrazličnejše kriminalne dejavnosti. Kot je poudarjeno v strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025, organizirani kriminal pomeni znatno grožnjo za Evropejce, podjetja in državne ustanove ter celotno gospodarstvo. Kriminalne združbe se z delovanjem v različnih jurisdikcijah izognejo odkritju in izkoriščajo razlike med nacionalnimi zakonodajami. Namen tega predloga in priloženega predloga direktive o izmenjavi informacij je vzpostaviti kodeks policijskega sodelovanja za racionalizacijo, okrepitev, razvoj, posodobitev in olajšanje sodelovanja na področju kazenskega pregona med zadevnimi nacionalnimi agencijami ter s tem za podporo državam članicam pri njihovem boju proti hudim kaznivim dejanjem, organiziranemu kriminalu in terorizmu.
V skladu z oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU (EU SOCTA) za leto 2021 so za organizirani kriminal značilne mreže, v katerih je sodelovanje med storilci kaznivih dejanj tekoče, sistematično in usmerjeno v dobiček. Skoraj 70 % kriminalnih mrež je dejavnih v več kot treh državah članicah. Približno 65 % kriminalnih mrež, dejavnih v EU, ima člane z več državljanstvi. Več kot 80 % kriminalnih mrež, o katerih se je poročalo, je vpletenih v glavne vrste čezmejnega kriminala, ki zajemajo trgovino z drogami, kazniva dejanja zoper premoženje, trgovino z ljudmi in tihotapljenje migrantov. V oceni EU SOCTA in evropskem poročilu EMCDDA o drogah za leto 2021 so opredeljena področja, na katerih se obseg hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala očitno povečuje. Ključne lokacije, kot so obmejne regije, letališča, avtoceste ali trajektne povezave v EU, privlačijo storilce kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi svoje geografske lege. Storilci kaznivih dejanj v obmejnih regijah izkoriščajo naravne razmejitve med posameznimi jurisdikcijami na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki ustvarjajo možnosti za izogibanje preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in zagotavljajo bližino več trgov. Zaradi mobilnosti storilcev kaznivih dejanj v EU nastajajo izzivi pri preprečevanju groženj kriminala in boju proti njim ter pri zagotavljanju javne varnosti.
Hkrati je ogroženost EU zaradi terorizma še vedno visoka, kot je navedeno v agendi EU za boj proti terorizmu iz decembra 2020. Storilci kaznivih dejanj in teroristi uporabljajo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za medsebojno komuniciranje ter za pripravo in izvajanje svojih kriminalnih dejavnosti.
Območje brez nadzora na notranjih mejah (v nadaljnjem besedilu: schengensko območje) je največje območje prostega gibanja na svetu. Več kot 420 milijonom ljudi omogoča, da se prosto gibajo, prav tako pa zagotavlja neoviran pretok blaga in storitev. Obmejna območja znotraj EU obsegajo približno 40 % ozemlja EU, leta 2017 pa je na njih živelo 30 % prebivalstva oziroma približno 150 milijonov ljudi. Leta 2017 se je skoraj 2 milijona ljudi dnevno vozilo čez mejo, vključno z 1,3 milijona čezmejnih delavcev. Leta 2018 so rezidenti EU opravili 1,1 milijarde potovanj iz službenih ali osebnih razlogov, kar v primerjavi z letom 2014 pomeni povečanje za 11 %. Zaradi pandemije COVID-19 se je mobilnost znotraj EU zmanjšala, in sicer zaradi karantenskih ukrepov ter omejitev potovanj, javnega življenja in gibanja. Vendar bo pretok ljudi v prihodnosti verjetno ponovno precejšen, zlasti ko se bodo razmere normalizirale. Schengensko območje je simbol medsebojne povezanosti EU in vezi med Evropejci. Prispeva tudi k učinkovitemu delovanju enotnega trga in s tem k rasti gospodarstva EU.
V zadnjih letih je vrsta kriz in izzivov schengensko območje postavila na preizkušnjo. Več držav članic je ponovno uvedlo kontrole na notranjih mejah, zlasti zaradi nedovoljenih gibanj migrantov brez urejenega statusa, za katere menijo, da pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. Nedovoljena gibanja znotraj schengenskega območja, ki niso povezana z veliko migracijsko krizo ali strukturnimi pomanjkljivostmi pri upravljanju zunanjih meja, se ne bi smela obravnavati s kontrolami na notranjih mejah, ki se lahko uporabljajo le kot skrajni ukrep za obravnavanje konkretnih groženj notranji varnosti ali javnemu redu. Te stalne kontrole na notranjih mejah so razkrile, da so mogoče izboljšave v zvezi z uporabo policijskih preverjanj in sodelovanjem, postopki, ki omogočajo poenostavljen ponovni sprejem med državami članicami, ter uporabo dvostranskih sporazumov in ureditev v tem okviru v skladu s členom 6(3) Direktive 2008/115/ES. Opozoriti je treba, da v skladu z uvodno izjavo 8 Priporočila Komisije (EU) 2017/432 učinkovita politika Unije na področju vračanja zahteva učinkovite in sorazmerne ukrepe za prijetje in identifikacijo migrantov brez urejenega statusa. S temi ukrepi je mogoče, če so združeni, doseči enake rezultate pri nadzorovanju nedovoljenih gibanj kot z začasnimi kontrolami na notranjih mejah, ti pa tudi manj posegajo v prosti pretok oseb, blaga in storitev.
Orodja za policijsko sodelovanje kot razvoj schengenskega pravnega reda
Priporočila o operativnem policijskem sodelovanju, kot so navedena v tem priporočilu, prispevajo k razvoju schengenskih pravil.
Prvič, eden od stebrov pravnega okvira EU, ki je temelj policijskega sodelovanja, je bil oblikovan pred 30 leti s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (CISA), torej veliko pred zgoraj navedenimi krizami in izzivi, ki so spremenili resničnost schengenskega območja. CISA določa številne obveznosti pogodbenic v zvezi s policijskim sodelovanjem za odpravo morebitne pomanjkljive varnosti zaradi ukinitve preverjanj na notranjih mejah. CISA zlasti določa številna osnovna pravila o vodenju čezmejnih zasledovanj in čezmejnih nadzornih operacij.
Drugič, skupne patrulje in druge operacije so neposredno povezane z razvojem schengenskega pravnega reda, vključno s členom 39(1) CISA o pomoči med organi, ki omogoča politike, zajete v schengenskem pravnem redu. Skupne patrulje in skupne operacije obravnavajo sporazumi o čezmejnem sodelovanju med državami članicami. Prümska sklepa iz leta 2008 določata številna osnovna pravila o tem, kako se izvajajo skupne patrulje in druge skupne operacije na notranjih mejah EU ter čezmejna pomoč v primeru katastrofe in hudih nesreč. Čeprav je bil glavni poudarek Prümskih sklepov na avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNA in prstnih odtisih ter podatkov iz registrov vozil in oddelki o skupnih patruljah in operacijah zato niso bili označeni kot razvoj schengenskega pravnega reda, bi verjetno glede na svojo čezmejno naravo pomenili njegov razvoj, če bi bili sprejeti ločeno.
Tretjič, operativno policijsko sodelovanje med državami članicami poteka tudi v skladu z nacionalno zakonodajo ob upoštevanju nezavezujočih dokumentov Sveta, vključno z dobrimi praksami (schengenski katalog) in smernicami (smernice o enotnih kontaktnih točkah, smernice o centrih za policijsko in carinsko sodelovanje, priročniki o izmenjavi informacij na področju kazenskega pregona in čezmejnih operacijah). Enotne kontaktne točke in centri za policijsko in carinsko sodelovanje so bili ustanovljeni kot neposredni odgovor na potrebo po izmenjavi ustreznih informacij po ukinitvi notranjih meja. Tudi pridružene schengenske države so vzpostavile centre za policijsko in carinsko sodelovanje ter ustanovile nacionalne enotne kontaktne točke.
Četrtič, države članice sistematično dopolnjujejo in razširjajo ta „osnovni“ schengenski pravni okvir z medsebojnimi dvo- in večstranskimi sporazumi o sodelovanju. Komisija je ugotovila, da v EU obstaja vsaj 60 različnih sporazumov. Tudi pridružene schengenske države so sklenile take sporazume o operativnem sodelovanju z državami članicami.
Opredeljena vprašanja
Prvič, veljavni pravni okvir EU zagotavlja številne možnosti, med katerimi lahko države članice izbirajo pri sodelovanju z drugimi državami članicami (npr. CISA državam članicam omogoča, da določijo omejitve razdalj v kilometrih, kadar zasledovanje poteka na njihovem ozemlju). Zato se pojavljata negotovost in nejasnost glede tega, katera pravila morajo policisti upoštevati pri posredovanju v drugi državi članici. Poleg tega se zaradi nekaterih odločitev v zvezi s tem pojavijo ovire, ki jih ne bi bilo, če bi šlo za drugačne odločitve, kot omogoča pravni okvir EU.
Drugič, čeprav dvo- in večstranski sporazumi o policijskem sodelovanju med državami članicami omogočajo regionalne posebnosti pri sodelovanju med sosednjimi državami članicami, traja zelo dolgo, da se države članice o njih dogovorijo, jih podpišejo in ratificirajo. Zaradi velikega števila teh dvostranskih sporazumov je nastala zapletena mreža več različnih ureditev z različnimi veljavnimi pravili, kar je privedlo do razdrobljenosti in ovir za sodelovanje. V manjših ali neobalnih državah morajo na primer uslužbenci organov kazenskega pregona, ki delujejo čezmejno, v nekaterih primerih operativne akcije izvajati ob upoštevanju do sedmih različnih sklopov pravil. Zato nekatere operacije, kot je zasledovanje osumljencev prek notranjih meja, niso dovoljene ali potekajo neusklajeno in neoptimalno, kar storilci kaznivih dejanj izkoriščajo sebi v prid. Veljavna pravila tudi nezadostno pokrivajo operativno sodelovanje z uporabo novih tehnologij, kot so droni.
Tretjič, schengenska ocenjevanja v zvezi s policijskim sodelovanjem, opravljena v zadnjih šestih letih, so potrdila, da so nekateri dvo- in večstranski sporazumi med državami članicami zastareli ali se premalo uporabljajo. Drugi vsebujejo veliko več kot pravila o čezmejnem sodelovanju in omogočajo vzpostavitev nečesa, kar bi se lahko štelo za dobro prakso za učinkovitejši boj proti čezmejnemu kriminalu (npr. skupne policijske postaje s čezmejnimi kazensko-preiskovalnimi pooblastili ali skupna usposabljanja), vendar se ne posnemajo sistematično v vsej EU.
Četrtič, zaradi nezdružljivosti varne komunikacijske opreme, ki se uporablja med različnimi državami članicami, komunikacijska oprema nekaterih policistov, ki na primer sodelujejo pri zasledovanju, preneha delovati, ko prečkajo mejo. Zato se ne morejo povezati z lastnimi organi ali organi države članice, v katero vstopijo. Poleg tega policisti, ki sodelujejo v skupnih patruljah ali operacijah v drugih državah članicah, pogosto nimajo mobilne opreme, ki bi jim omogočala, da bi na daljavo in varno dostopali do lastnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih zbirk podatkov.
Petič, skupne patrulje in druge skupne operacije pogosto potekajo ad hoc na obmejnih območjih znotraj EU in na drugih območjih znotraj EU. Pogosto niso usklajene in potekajo brez predhodne analize tveganja, ki bi omogočala njihovo boljšo ciljno usmerjenost. Forum za države članice za izmenjavo informacij o taki analizi tveganja ali za obveščanje drugih držav članic o potrebah in prednostnih področjih ne obstaja. Na primer za boljšo ciljno usmerjenost skupnih patrulj ali drugih skupnih operacij, ki potekajo v vsej EU, v času velikih dogodkov (npr. veliki športni dogodki, mednarodni vrhi), ob specifičnem času (npr. med počitniško sezono) ali ob specifičnih valovih kriminala (npr. terorizem, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, trgovina s ponarejenim blagom, goljufije s kreditnimi karticami, žeparjenje in druga kazniva dejanja zoper premoženje).
Šestič, kriminalne mreže, dejavne na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, omogočajo nedovoljena gibanja migrantov brez urejenega statusa in izkoriščajo ranljivi položaj žrtev, pri čemer z ljudmi ravnajo kot z blagom. Organizirano tihotapljenje migrantov je ključna kriminalna dejavnost, omogočena nedovoljena gibanja pa zbujajo veliko zaskrbljenost za varnost EU. Trgovina z ljudmi je še ena temeljna dejavnost v okviru hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ostaja grožnja v bližnji prihodnosti. Skoraj polovica žrtev trgovine znotraj EU in večina trgovcev z ljudmi je državljanov EU. Taka kazniva dejanja so zelo pogosto čezmejna, za njihovo odkrivanje in preiskavo pa je potrebno ciljno usmerjeno policijsko ukrepanje na terenu na obmejnih območjih znotraj EU. Zlasti usklajene skupne patrulje in druge skupne operacije na podlagi analize tveganja, pri katerih bi se morali policisti iz držav članic, ki delujejo skupaj (npr. v patruljnem avtomobilu), osredotočiti, kjer je ustrezno, na odkrivanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi.
Sedmič, uradniki, udeleženi pri čezmejnem sodelovanju na področju kazenskega pregona v EU, niso vedno ustrezno usposobljeni ter nimajo potrebnega znanja in operativnih spretnosti za najučinkovitejše in najuspešnejše izpolnjevanje zadevnih nalog. V študiji iz leta 2021, opravljeni za Komisijo, je bila ugotovljena omejena razpoložljivost usposabljanja za osebje organov kazenskega pregona, udeleženo pri čezmejnem sodelovanju. Usposabljanje ni redno in pri njem se ne upošteva vedno najnovejši razvoj dogodkov. Tudi ozaveščenost o ustreznih zbirkah podatkov in izvršilnih pooblastilih, ki jih podeljujejo različne države članice, ter njihovo poznavanje sta omejena. Učinkovito čezmejno operativno policijsko sodelovanje ovirajo tudi jezikovne ovire.
Pot naprej
Kot je navedeno v sporočilu Komisije iz junija 2021 z naslovom „Strategija za v celoti delujoče in odporno schengensko območje“, je namen tega priporočila prispevati k oblikovanju skupnih standardov, ki bi policistom omogočili učinkovito sodelovanje s kolegi v drugih državah članicah. Ob spoštovanju obstoječe zakonodaje EU in na podlagi dobre prakse pri dvostranskih ali večstranskih sporazumih o sodelovanju med državami članicami bi morali policisti izvajati ciljno usmerjene skupne operacije, vključno s skupnimi patruljami, zlasti na obmejnih območjih znotraj EU. Ker teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj delujejo po vseh državah članicah, bi moralo biti policijskim organom omogočeno, da jih bolje spremljajo, pri sodelovanju pri zasledovanju na nacionalnih ozemljih pa bi jim moralo biti omogočeno, da jih po potrebi pridržijo ali da v zvezi z njimi izvajajo nadzorne operacije. Poleg tega so lahko skupne operacije v pomoč pri učinkoviti obravnavi vprašanja nedovoljenih gibanj migrantov brez urejenega statusa.
Ob spoštovanju vloge držav članic v notranji varnosti in potrebe po prilagodljivosti za regionalno sodelovanje so v tem priporočilu navedeni ukrepi v okviru operativnega policijskega sodelovanja, katerih namen je:
–pojasniti in uskladiti pravila sodelovanja v čezmejnih operacijah na področju kazenskega pregona za spremljanje in prijetje storilcev kaznivih dejanja in teroristov pri nadzorovanju, zasledovanju, v skupnih patruljah in drugih skupnih operacijah na vseh nacionalnih ozemljih;
–policistom omogočiti dostop na daljavo do lastnih zbirk podatkov, kadar delujejo v drugih državah članicah, in uporabo varnih komunikacij, ki bodo mogoče tudi v čezmejnem okviru;
–razširiti vlogo obstoječih centrov za policijsko in carinsko sodelovanje, da bodo postali skupne policijske postaje, zmožne ne le izmenjave informacij, temveč tudi načrtovanja, podpiranja in usklajevanja skupnih patrulj in drugih skupnih operacij na podlagi skupne analize tveganj;
–na specifičnih obmejnih območjih znotraj EU na podlagi predhodne analize uporabiti ciljno usmerjene skupne patrulje in druge skupne operacije za boj proti tihotapljenju migrantov ter preprečevanje in odkrivanje nezakonito prebivajočih migrantov in čezmejnih kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenimi migracijami;
–na specifičnih obmejnih območjih znotraj EU na podlagi predhodne analize uporabiti ciljno usmerjene skupne patrulje in druge skupne operacije za boj proti trgovini z ljudmi ter odkrivanje in zaščito žrtev;
–skupaj s Komisijo in Europolom vzpostaviti usklajevalno platformo za podpiranje in ciljno usmerjanje skupnih operacij in patrulj po vsej EU za vzdrževanje in povečanje javnega reda in varnosti, preprečevanje kaznivih dejanj ali pomoč pri obravnavi specifičnih valov kriminala na ključnih lokacijah ali ob specifičnem času (npr. turistična območja, ključna kriminalna žarišča, počitniška sezona), v času množičnih prireditev (npr. veliki športni dogodki, mednarodni vrhi) ali v primeru katastrof in hudih nesreč;
–razširiti programe skupnega usposabljanja in izmenjav za policijske kadete ter vseživljenjskega učenja za policiste, vključene v operativno čezmejno sodelovanje, in na podlagi oblikovanja obsežnega vseevropskega programa za skupno usposabljanje o operativnem čezmejnem sodelovanju ustvariti resnično kulturo policijskega dela v EU.
Kot je navedeno v predlaganem priporočilu, bi morale države članice za izvajanje ukrepov iz tega priporočila spremeniti svoja nacionalna pravila ter dvo- in večstranske sporazume z drugimi tretjimi državami, kjer je to ustrezno.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
To priporočilo je skladno z obstoječimi in prihodnjimi določbami politike v zvezi s sodelovanjem na področju kazenskega pregona.
Kot je poudarjeno v oddelku „Razlogi za predlog in njegovi cilji“, obstoječi strateški dokumenti Komisije podpirajo njena prizadevanja za povečanje učinkovitosti in uspešnosti sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU. To vključuje strategijo EU za varnostno unijo, agendo EU za boj proti terorizmu, strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025, strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025),
strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok
, strategijo EU na področju drog za obdobje 2021–2025 in novo schengensko strategijo.
Svet zavzema primerljivo stališče, zlasti nedavno v Sklepih Sveta iz novembra 2020 o notranji varnosti in evropskem policijskem partnerstvu, v katerih Komisijo poziva, naj „razmisli o konsolidaciji pravnega okvira EU za nadaljnjo okrepitev čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona“.
To priporočilo bo prispevalo tudi k v celoti delujočem in odpornem schengenskem območju, kot je določeno v schengenski strategiji, v kateri je poudarjena „potreb[a] po skupnih standardih, ki bodo policistom omogočili učinkovito sodelovanje s kolegi v sosednjih državah“. Pripomoglo bo k zagotavljanju visoke ravni varnosti na ozemlju držav članic in s tem podprlo schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah. Dopolnilo bo tudi predlog spremembe zakonika o schengenskih mejah.
Ker se dva elementa sodelovanja na področju kazenskega pregona v bistvu nanašata na (i) operativno čezmejno sodelovanje (ki je v središču tega predloga) in (ii) izmenjavo informacij, bo to priporočilo del usklajenega svežnja, skupaj s predlogom direktive o izmenjavi informacij in komunikaciji med organi kazenskega pregona držav članic in predlogom revizije mehanizma avtomatizirane izmenjave podatkov za policijsko sodelovanje (Prümska uredba II).
•
Skladnost z drugimi politikami Unije
Namen tega priporočila je pozitivno prispevati k v celoti delujočemu in odpornemu schengenskemu območju, ki več kot 420 milijonom ljudi omogoča prosto gibanje, prav tako pa zagotavlja neoviran pretok blaga in storitev. To bo prispevalo k učinkovitemu delovanju enotnega trga in s tem k rasti gospodarstva EU. To priporočilo je torej v celoti skladno z drugimi politikami EU na področju zaposlovanja, prevoza in navsezadnje gospodarske rasti na obmejnih območjih znotraj EU, pa tudi v vsej EU.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za ukrepe EU v zvezi s sodelovanjem na področju kazenskega pregona je naslov V, poglavje 5, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
V skladu s členom 87 PDEU „Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vključuje vse pristojne organe držav članic, vključno s policijskimi, carinskimi in drugimi službami kazenskega pregona, specializiranimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“.
Natančneje, člen 87(3) PDEU se nanaša na ukrepe v zvezi z operativni sodelovanjem med organi kazenskega pregona. Taki ukrepi so določeni v tem priporočilu. Priporočilo vsebuje tudi ukrepe iz člena 89 PDEU, ki se nanaša na pogoje, pod katerimi lahko organi kazenskega pregona držav članic delujejo na ozemlju druge države članice, in omejitve tega delovanja. V kolikor priporočilo vsebuje tudi ukrepe, ki jih potencialno zajema člen 87(2) PDEU (npr. izmenjava informacij in usposabljanje), so taki ukrepi v tem primeru pomožni ukrepi glede na ukrepe na podlagi člena 87(3) in člena 89 PDEU.
To priporočilo torej temelji na členu 87(3) in členu 89 PDEU v povezavi s členom 292 PDEU, ki določa: „Svet sprejema priporočila […] [n]a predlog Komisije […] v vseh primerih, za katere Pogodbi določata, da akte sprejema na predlog Komisije. Na področjih, kjer se za sprejetje akta Unije zahteva soglasje, odloča s soglasjem.“
•Izbira instrumenta
Za okrepitev operativnega policijskega sodelovanja v EU je potrebno intenzivno politično sodelovanje vseh zadevnih akterjev, zlasti v državah članicah.
Čezmejno operativno policijsko sodelovanje običajno vključuje fizično posredovanje uniformiranih in oboroženih policijskih sil ene države članice na ozemlju drugih držav članic. Posredovanje pomeni izvajanje preventivnih in represivnih nalog, ki lahko pripeljejo do začasnega prijetja in pridržanja posameznikov do prihoda organov druge države članice.
Tovrstne operacije se dotikajo samega bistva suverenosti držav članic in lahko sprožijo ustavna vprašanja, zaradi česar je kakršna koli nova zakonodaja EU na tem področju zelo občutljivo vprašanje. Zato je v Svetu pri glasovanju o zakonodaji EU na področju operativnega sodelovanja načeloma potrebna soglasnost.
Komisija meni, da je v tej fazi še prezgodaj za predlog zavezujoče zakonodaje EU za uskladitev tovrstnega operativnega policijskega sodelovanja. Kljub tem je treba opozoriti, da čeprav priporočila niso pravno zavezujoča, so v skladu s PDEU, kot to razlaga Sodišče EU, pravni akti in se kot taki ne morejo šteti, kot da nimajo pravnega učinka, ter jih je treba, kjer je to ustrezno, upoštevati na nacionalni ravni.
Komisija se je na podlagi prejšnjih zadevnih sklepov Sveta in dobrih praks, ki jih nekatere države članice že izvajajo, odločila predlagati priporočilo Sveta, v katerem so predstavljeni številni priporočeni ukrepi, katerih namen je izboljšati način operativnega sodelovanja držav članic. Komisija namerava spremljati izvajanje tega priporočila in oceniti potrebo po prihodnji zavezujoči zakonodaji EU o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju.
•Subsidiarnost
Ukrepi EU so potrebni za ustrezno obravnavo težav, opredeljenih v prvem oddelku tega obrazložitvenega memoranduma. Brez ukrepov na ravni EU se bodo države članice še naprej same srečevale z negotovostjo in ovirami, ki izhajajo iz različnih pravil o pravicah uradnikov pri delovanju v drugih državah članicah. Poleg tega je za rešitev dolgotrajnih težav z medsebojno tehnično povezljivostjo, ki zmanjšujejo privlačnost skupnih operacij, potreben pristop na ravni EU. Glede na mednarodno naravo hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala je bistveno zagotoviti hitro sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi v zvezi z zadevnimi operativnimi ukrepi v čezmejnem okviru.
EU je bolje kot posamezne države članice opremljena za zagotavljanje usklajenosti ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, obravnavo razhajanj med praksami, preprečevanje podvajanj in negotovosti ter končno za zagotavljanje učinkovitih ukrepov za boj proti čezmejnemu kriminalu. Pričakuje se, da bodo ukrepi EU kot odgovor na opredeljene težave prinesli dodano vrednost za EU in s tem za njene državljane.
•Sorazmernost
V tem predlogu je priporočeno, naj države članice sprejmejo več ukrepov za obravnavo ovir in okrepitev obstoječih ustreznih mehanizmov in orodij za čezmejno sodelovanje. Predlog ne vsebuje priporočil, ki so v nasprotju z določbami obstoječe zakonodaje EU. Nasprotno, države članice bi morale priporočene ukrepe sprejeti v skladu s to zakonodajo EU. Poleg tega se ne pričakuje, da bi države članice spremenile oziroma prenehale uporabljati pogoje in zaščitne ukrepe iz nacionalne zakonodaje v zvezi z zajetimi operativnimi dejavnostmi, če so skladni z zakonodajo EU in niso izrecno obravnavani v tem priporočilu.
Glede na občutljivost ukrepov v zvezi z operativnim čezmejnim policijskim sodelovanjem in pripravljenost držav članic za sodelovanje v nadaljnjem dialogu o tem, katere ukrepe sprejeti za okrepitev operativnega policijskega sodelovanja, je predlog priporočila Sveta najustreznejša in sorazmerna izbira. Razlog za to je, da ne presega tistega, kar je v tej fazi potrebno za doseganje ciljev izboljšanja operativnega policijskega sodelovanja v vsej EU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Za ta predlog ni bilo izvedeno preverjanje primernosti obstoječe zakonodaje na področju operativnega sodelovanja. Razlog za to je, da je osnovna zakonodaja EU zelo omejena ter da jo sistematično dopolnjujejo dvo- in večstranski sporazumi o sodelovanju med državami članicami.
•Posvetovanja z deležniki
Posvetovanje z deležniki je potekalo v obdobju med julijem 2019 in julijem 2021. Posvetovanje je bilo ciljno usmerjeno v deležnike izmed najrazličnejših strokovnjakov na zadevnem področju, nacionalnih organov, organizacij civilne družbe in predstavnikov javnosti ter se je nanašalo na njihova pričakovanja in skrbi v zvezi s krepitvijo sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU.
Komisija je uporabila različne načine sodelovanja, kot so ciljno usmerjeni vprašalniki, opravila razgovore s strokovnjaki ter organizirala več tematskih delavnic z državami članicami in predstavniki pridruženih schengenskih držav. O temah tega priporočila so razpravljale tudi delovne skupine Sveta (npr. Delovna skupina za organe pregona – podskupini za policijo in carino, Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti).
Komisija je organizirala tudi javno posvetovanje, ki je bilo osem tednov, tj. od 19. aprila 2021 do 14. junija 2021, objavljeno na spletnem mestu Komisije v vseh uradnih jezikih EU.
Med pripravo zunanje študije v podporo pripravi ocene učinka političnih pobud EU za lažje čezmejno sodelovanje na področju kazenskega pregona je izvajalec opravil tudi številne posvetovalne dejavnosti.
Namen posvetovanja je bil pridobiti ustrezne prispevke deležnikov, da se omogoči pristop k pripravi predlaganih ukrepov za izboljšanje sodelovanja na področju kazenskega pregona med državami članicami na podlagi dokazov.
Rezultati vseh teh posvetovanj so bili ustrezno upoštevani pri pripravi tega priporočila. Pri posvetovalnih dejavnostih so bili uporabljeni glavni elementi metodologije, ki se uporablja pri oceni učinka ter se začne z opredelitvijo težave in preučitvijo najprimernejših možnosti.
•Ocena učinka
Predlagana priporočila bodo, če bodo sprejeta v sedanji obliki in učinkovito izvedena, izboljšala čezmejno operativno policijsko sodelovanje ter pomembno pozitivno vplivala na preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj v državah članicah.
Vendar glede na načelo soglasnosti v zvezi z zadevnimi ukrepi na področju operativnega policijskega sodelovanja in pomislekov glede suverenosti, ki so jih v fazi posvetovanja izrazile nekatere države članice, kot je omenjeno zgoraj, Komisija meni, da je v tej fazi še prezgodaj za predlog zavezujoče zakonodaje EU za urejanje takega sodelovanja.
Namesto tega so v tem priporočilu države članice pozvane h krepitvi obstoječih vidikov čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja na podlagi dobrih praks, ki so jih države članice že uvedle in preskusile, tudi v dvostranskem in večstranskem okviru.
Ta predlog priporočila Sveta o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju torej ni podprt z oceno učinka.
4.TEMELJNE PRAVICE
To priporočilo bo z izboljšanjem sposobnosti pristojnih organov držav članic za čezmejno sodelovanje znotraj EU v okviru omejitev, določenih v ustrezni EU in nacionalni zakonodaji, prispevalo k boljši zaščiti življenj državljanov in njihovi varnosti. Morebitno poseganje v temeljne pravice, ki bi izhajalo iz priporočila, je utemeljeno ter ne presega tistega, kar je potrebno in sorazmerno.
Učinek na varstvo osebnih podatkov se šteje za nevtralen. Posledica tega priporočila bo verjetno količinsko povečanje izmenjave osebnih podatkov med državami članicami v skladu s pričakovanim povečanjem čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja. Vendar pa bodo za to dodatno izmenjavo osebnih podatkov veljala ista stroga pravila in postopki, ki se za obdelavo takih podatkov že uporabljajo v skladu z zakonodajo EU, zlasti z direktivo o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Kar zadeva druge temeljne pravice, kot so minimalne procesne pravice osumljenih in obtoženih oseb v skladu z direktivami EU o procesnih pravicah (pravica do obveščenosti pri prijetju osumljenca, pravica do tolmačenja in pravica do dostopa do odvetnika), je učinek nevtralen. Priporočilo, katerega posledica naj bi bilo povečanje obstoječih čezmejnih policijskih operacij, ne izpodbija ali spreminja veljavnih pravil o procesnih pravicah. Prav tako se še naprej uporabljajo pravila in standardi, kot so opredeljeni na drugih področjih zakonodaje EU, v skladu z obveznostjo držav članic, da spoštujejo temeljne pravice, kot so določene v Listini EU o temeljnih pravicah.
5.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunske posledice tega priporočila so zlasti odvisne od odziva Sveta na ta predlog priporočila in od tega, koliko bodo države članice pozneje ta priporočila upoštevale.
Ker so nekatere države članice na višji ravni sodelovanja kot druge, bodo imele države članice različne stroške izvajanja predlaganih priporočil. Stroški bodo odvisni od postopnega povečevanja obstoječega operativnega sodelovanja med državami članicami glede na učinek izvajanja priporočenih ukrepov skozi čas.
Glede na naravo ukrepov, ki naj bi bili vzpostavljeni, bi lahko bili stroški na nacionalni ravni v precejšnji meri in pod ustreznimi pogoji kriti iz programov držav članic v okviru Sklada za notranjo varnost. Sklad za notranjo varnost vključuje specifične cilje, ki so „izboljšati in olajšati izmenjave informacij“, „izboljšati in okrepiti čezmejno sodelovanje“ ter „podpirati krepitve zmogljivosti držav članic v zvezi s preprečevanjem kriminala, terorizma in radikalizacije ter bojem proti njim ter obvladovanjem incidentov, tveganj in kriz, povezanih z varnostjo“. Razen stroškov, ki bodo potencialno kriti iz programov držav članic v okviru Sklada za notranjo varnost, na ravni EU ne bo drugih stroškov.
6.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija poziva Svet, naj predlagano priporočilo sprejme najpozneje do junija 2022.
Po mnenju Komisije bi morala biti vzpostavljena stalna točka za razpravo o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju v okviru zadevne delovne skupine Sveta, tako da bi ta delovna skupina lahko delovala kot stalni forum za razprave držav članic o vprašanjih, obravnavanih v tem priporočilu, in zlasti o nadaljnjih ukrepih na podlagi tega priporočila.
Komisija bi morala eno leto po sprejetju tega priporočila poročati o napredku držav članic pri njegovem izvajanju. V poročilu bi moralo biti ocenjeno, ali je potrebna zavezujoča zakonodaja EU o zajetih oblikah čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
V oddelku 1 so opredeljeni ključni izrazi iz priporočila.
V oddelku 2 so navedena priporočila, namenjena obravnavi ovir za posredovanje policistov v drugih državah članicah v okviru čezmejnega zasledovanja, čezmejnega nadzora ter skupnih patrulj in drugih skupnih operacij. Namen priporočil je razširiti sedanji seznam kaznivih dejanj, pri katerih se lahko uporabita čezmejno zasledovanje in nadzor, ter odpraviti geografske in časovne omejitve, ki so jih vzpostavile nekatere države članice in ki ustvarjajo ovire za take operacije. Njihov cilj je uskladiti pravila o podelitvi izvršilnih pooblastil med državami članicami, da bi se povečala jasnost in gotovost glede tega, kako lahko policisti ukrepajo pri sodelovanju v čezmejnem zasledovanju, nadzoru in skupnih operacijah.
Priporočila glede čezmejnega zasledovanja se ne nanašajo le na prečkanje kopenskih meja, temveč tudi meja, ki potekajo po vodi (morju, reki, jezeru), ali zračnih meja. Nanašajo se tudi na uporabo službenega orožja, in sicer ne za legitimno samoobrambo udeleženih policistov, temveč tudi za obrambo drugih. V zvezi s tem priporočila presegajo tisto, kar določa člen 41(5)(b) in (e) CISA. Vendar člen 41(10) CISA določa sprejetje dodatnih določb pri izvajanju člena 41. To v tem primeru vključuje pogoje, pod katerimi se lahko izvaja zasledovanje.
V oddelku 3 so navedena priporočila za spodbujanje čezmejnega policijskega sodelovanja kot orodja za boj proti tihotapljenju migrantov ter podporo pri preprečevanju in odkrivanju nedovoljenih migracij. Države članice bi morale na specifičnih obmejnih območjih znotraj EU na podlagi analize uporabiti ciljno usmerjene skupne operacije za boj proti tihotapljenju migrantov ter preprečevanje in odkrivanje nezakonito prebivajočih migrantov in čezmejnih kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenimi migracijami. Države članice bi morale zagotoviti tudi usklajevanje na nacionalni ravni med pristojnimi organi, vključenimi v skupne operacije, in organi, pristojnimi za nadaljnjo obravnavo državljanov tretjih držav, prijetih zaradi nezakonitega prebivanja. To bi morale storiti zlasti z uporabo mehanizmov iz člena 6(3) Direktive 2008/115/ES.
V oddelku 4 so navedena priporočila za okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja za boj proti trgovini z ljudmi ter odkrivanje in zaščito žrtev. Države članice bi morale uporabiti skupne operacije za boj proti trgovini z ljudmi ter za odkrivanje in zagotavljanje varnosti žrtev ter zagotavljanje podpore takim žrtvam. Morebitne žrtve trgovine z ljudmi se lahko odkrijejo in identificirajo v okviru skupnih operacij. Nemudoma bi morale biti napotene na službe za pomoč, podporo in zaščito, tudi v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, kjer je to ustrezno. Zgodnje odkrivanje žrtev je bistveno tudi za to, da se policijskim organom omogoči učinkovitejša preiskava in kaznovanje trgovcev z ljudmi. V tem okviru je bistveno usposabljanje organov kazenskega pregona za odkrivanje primerov trgovine z ljudmi.
V oddelku 5 so navedena priporočila za preoblikovanje obstoječih centrov za policijsko in carinsko sodelovanje na obmejnih območjih znotraj EU v skupne policijske in carinske postaje. Skupne policijske in carinske postaje bi morale poleg svojih trenutnih nalog v zvezi z regionalno čezmejno izmenjavo informacij razviti sposobnost vzpostavljanja, podpiranja, usklajevanja in izvajanja stalnih oblik operativnega sodelovanja na čezmejnih območjih, kot so skupne patrulje in druge skupne operacije. Pripraviti bi morale skupno analizo čezmejnih kaznivih dejanj, ki so specifična za njihovo obmejno območje, ter jo prek nacionalne enotne kontaktne točke posredovati vsem državam članicam in pristojnim agencijam EU, kot je Europol. Za take skupne operacije bi veljala pravila o izvajanju policijskih pooblastil na obmejnih območjih znotraj EU, zlasti tista iz člena 23 zakonika o schengenskih mejah. Namen teh pravil bi bil zagotoviti, da skupne operacije ne bi imele enakega učinka kot nadzor meje. Države članice bi morale razviti tudi sposobnost skupne podpore preiskavam čezmejnega kriminala v svoji regiji v skladu z veljavno zakonodajo in na podlagi zadevnih pravnih pooblastil, kot se zahtevajo in izdajo v skladu s tako zakonodajo.
V oddelku 6 so navedena priporočila za boljše načrtovanje, usklajevanje in podpiranje skupnih operacij v vsej EU. Države članice in Komisija bi morale vzpostaviti usklajevalno platformo, prek katere bi si lahko države članice izmenjevale informacije o svojih potrebah in prednostnih nalogah. Cilj je boljša ciljna usmerjenost skupnih operacij, zlasti v času velikih dogodkov (npr. veliki športni dogodki, mednarodni vrhi) in ob specifičnem času (npr. počitniška sezona), ter pomoč pri obravnavi specifičnih valov kriminala (npr. terorizem, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem, trgovina s ponarejenim blagom, goljufije s kreditnimi karticami, žeparjenje in druga kazniva dejanja zoper premoženje), ki ga zlasti izvajajo storilci hudih kaznivih dejanj in organizirane kriminalne združbe, po potrebi z uporabo obstoječega financiranja EU ter rezultatov projektov EU za raziskave in inovacije na področju varnosti. Države članice bi morale svojim nacionalnim enotnim kontaktnim točkam naročiti, naj usklajujejo take skupne operacije, vključno s skupnimi patruljami, iz drugih držav članic in v druge države članice. Pripraviti bi morale tudi skupne ocene ogroženosti in analize tveganj ter letne ocene potreb z izmenjavo informacij o prihajajočih velikih dogodkih, grožnjah javnemu redu, varnosti, mednarodni varnosti in vzorcih mobilnosti državljanov, zlasti v turistični sezoni. Ta pristop bi moral pripomoči k pripravi in vzpostavitvi bolj ciljno usmerjenih skupnih patrulj in drugih skupnih operacij, vključno z usklajenimi policijskimi preverjanji na obmejnih območjih znotraj EU. Sčasoma bi moral omogočiti ciljno usmerjenost v ključne lokacije kriminala v EU, kot so opisane v EU SOCTA 2021.
V oddelku 7 so navedena priporočila za zagotavljanje dejanske razpoložljivosti informacij in komunikacij med čezmejnimi operacijami. Države članice bi morale svoje policiste opremiti z orodji, ki jim omogočajo, da na daljavo in varno dostopajo do svojih zbirk podatkov v skladu z nacionalno zakonodajo ter do evropskih in mednarodnih zbirk podatkov prek evropskega iskalnega portala. Cilj je, da se jim omogoči izvajanje policijskih funkcij v čezmejnih operacijah, na primer s preverjanjem identitete. Države članice bi morale svoje policiste, udeležene v čezmejnih operacijah, opremiti tudi z varnimi komunikacijskimi sredstvi (npr. orodjem za takojšnje sporočanje), ki delujejo prek meja ter omogočajo neposredno medsebojno povezovanje in komuniciranje v realnem času s policisti države članice gostiteljice. Države članice bi morale izkoristiti tehnične rešitve, ki jih bo zagotovil laboratorij Europola za inovacije, da bi zagotovile čezmejno medsebojno povezljivost varnih komunikacijskih sredstev.
V oddelku 8 so navedena priporočila za približevanje skupni kulturi policijskega dela v EU s precejšnjim povečanjem števila skupnih usposabljanj o operativnem policijskem sodelovanju. Države članice bi morale vzpostaviti programe za skupno usposabljanje in izmenjavo za svoje policijske kadete, da bi zgradile dolgotrajno znanje in zaupanje policijskih sil v EU. Zgled za skupno usposabljanje bi moral biti uspešen primer skupnega programa usposabljanja francoske Gendarmerie Nationale in španske Guardia Civil. Države članice bi morale razviti skupne tečaje za stalni razvoj in programe izmenjav za policiste in preiskovalce kaznivih dejanj na terenu za izboljšanje njihovih znanj in spretnosti v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem. Zajemati bi morali zlasti zadevno zakonodajo, pravila sodelovanja, orodja, mehanizme, poklicne standarde in etiko, postopke ter dobre prakse. Ob podpori agencije CEPOL bi to lahko vključevalo vse od modulov za spletno usposabljanje do izmenjav policistov, uporabljati pa bi se morale simulacije resničnih situacij. Znatno bi bilo treba okrepiti jezikovne tečaje za policiste z obmejnih območij znotraj EU. Države članice bi morale tudi uskladiti programe nacionalnih policijskih akademij, da bi vključevali akreditirane evropske tečaje čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja. Razmisliti bi morale o možnosti priprave obsežnih in dolgoročnih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za policijske kadete in policiste držav članic v okviru operativnega policijskega sodelovanja.
Oddelek 9 vsebuje končna priporočila. Države članice so pozvane, naj izkoristijo zgoraj omenjeni forum, ki ga ponuja zadevna delovna skupina Sveta, za razpravo o vprašanjih, ki se nanašajo na čezmejno operativno policijsko sodelovanje, kot je obravnavano v tem priporočilu, in zlasti vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega priporočila.
Poleg tega so države članice pozvane, naj v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila začnejo postopek za spremembo nacionalnih pravil ter dvo- in večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami zaradi izvajanja ukrepov iz tega priporočila. Komisija bi morala eno leto po sprejetju priporočila objaviti poročilo o oceni izvajanja tega priporočila v državah članicah.
2021/0415 (CNS)
Predlog
PRIPOROČILO SVETA
o operativnem policijskem sodelovanju
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 87(3) in člena 89 v povezavi s členom 292 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Čezmejni nadzor in zasledovanje sta nujna instrumenta za operativno policijsko sodelovanje, brez katerih lahko storilci kaznivih dejanj policiji pobegnejo s prečkanjem meje, pri čemer izkoristijo spremembo jurisdikcije in nenadaljevanje policijskega ukrepanja. Obravnavati bi bilo treba obstoječe omejitve, ki so jih vzpostavile nekatere države članice, saj pomenijo ovire za take operacije na njihovem ozemlju. Prilagoditi je treba tudi nekatera pravila sodelovanja v čezmejnih policijskih operacijah za spremljanje in prijetje storilcev kaznivih dejanj v okviru nadzora, zasledovanja in skupnih operacij.
(2)Vzpostaviti je treba stalne zmogljivosti za skupne patrulje in druge skupne operacije na obmejnih območjih znotraj EU, da bi se lahko spoprijeli s kriminalnimi dejavnostmi in izzivi, ki jih za policijske sile pomeni stalna in vse večja mobilnost ljudi, blaga in storitev znotraj Unije. Razširiti bi bilo treba trenutno vlogo obstoječih struktur, kot so centri za policijsko in carinsko sodelovanje, da bi bilo mogoče na podlagi skupne analize tveganja in ocene potreb v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami načrtovati, podpirati, usklajevati in izvajati skupne patrulje in druge skupne operacije za preprečevanje, odkrivanje in podpiranje preiskav čezmejnih kaznivih dejanj na obmejnih območjih znotraj EU.
(3)Kriminalne mreže, dejavne na področju tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi, izkoriščajo neobstoj notranjih meja na območju brez nadzora na notranjih mejah (schengensko območje), da bi olajšale nedovoljena gibanja migrantov brez urejenega statusa in izkoristile ranljiv položaj žrtev za dobiček. Učinkovita politika Unije na področju vračanja zahteva učinkovite in sorazmerne ukrepe za prijetje in identifikacijo migrantov brez urejenega statusa. V zvezi s tem je treba spodbujati usklajevanje, zlasti z uporabo mehanizmov iz člena 6(3) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se prispevalo k preprečevanju nedovoljenih gibanj migrantov brez urejenega statusa in odzivanju nanje ter pripomoglo k obravnavi groženj javnemu redu ali notranji varnosti ob hkratnem omejevanju vpliva na gibanje dobrovernih potnikov. Ker ni kontrol na notranjih mejah, so ciljno usmerjene skupne patrulje in druge skupne operacije na obmejnih območjih znotraj EU dragoceno orodje za boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, za preprečevanje in odkrivanje nezakonitega prebivanja in čezmejnega kriminala, povezanega z nedovoljenimi migracijami, ter za lažje učinkovito praktično izvajanje dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu ob spoštovanju Priporočila Komisije (EU) 2017/432. Za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi je potrebno policijsko sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni za odkrivanje in podpiranje žrtev ter za izboljšanje pregona in obsodbo trgovcev z ljudmi.
(4)Zaradi omejene razpoložljivosti policijskih sil, ki jih lahko države članice napotijo v tujino, in pomanjkanja usklajene napotitve na podlagi predhodne skupne analize so lahko napotitve policistov v druge države članice neučinkovite. Z usklajevalno platformo Unije z vseevropsko razsežnostjo, prek katere si lahko države članice izmenjujejo informacije o potrebah in prednostnih nalogah v zvezi s skupnimi patruljami in drugimi skupnimi operacijami, bi bila lahko ustvarjena struktura, potrebna za učinkovito in uspešno izvajanje takih operacij, da bi se vzdrževala in povečala javni red in varnost, preprečevala kazniva dejanja, tudi tista, ki jih storijo storilci hudih kaznivih dejanj in organizirane kriminalne združbe, ter lažje obravnavali specifični valovi kriminala na ključnih lokacijah, ob specifičnem času in v specifičnih okoliščinah.
(5)Komunikacija in dostop do razpoložljivih informacij sta ključna za uspešno čezmejno operativno sodelovanje. Policisti na terenu, ki delujejo v drugi državi članici, bi morali imeti prek mobilnih rešitev, kot so ročne naprave ali policijski računalniki, nameščeni v avtomobilu, dostop v realnem času do informacij iz informacijskih sistemov Unije prek evropskega iskalnega portala in do svojih ustreznih nacionalnih zbirk podatkov v skladu z veljavnimi pravicami do dostopa ter veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Opremljeni bi morali biti tudi z zanesljivimi in varnimi mobilnimi komunikacijskimi sredstvi, medsebojno povezljivimi v realnem času, kot so orodja za takojšnje sporočanje, ki delujejo čezmejno, da bi lahko komunicirali neposredno z organi svoje države in države članice gostiteljice. Države članice bi morale izkoristiti tehnične rešitve, ki jih bo zagotovil laboratorij Europola za inovacije, da bi zagotovile medsebojno čezmejno povezljivost varnih komunikacijskih sredstev, ki bi morala omogočati vsaj varno uporabo mobilnih komunikacijskih sredstev v realnem času in geolokacijo policijskih vozil, na primer s sledenjem s sistemom GPS ali droni, v čezmejni policijski operaciji.
(6)Za učinkovito čezmejno operativno policijsko sodelovanje je potrebno približevanje skupni kulturi policijskega dela v Uniji. Vzpostavitev skupnih začetnih usposabljanj in programov izmenjav policijskih kadetov na področjih, ki se nanašajo na tako sodelovanje, ter tečajev za stalni razvoj na teh področjih za policiste in preiskovalce kaznivih dejanj na terenu je bistvena za povečanje znanj, spretnosti in zaupanja. Pomembno je, da države članice prilagodijo in uskladijo učne načrte nacionalnih policijskih akademij, da bi bili na vseh ravneh usposabljanja vključeni akreditirani tečaji čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja, ter poklicne poti kadetov in policistov, ki ta usposabljanja opravijo. Države članice bi morale tudi čim bolj izkoristiti Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), in sicer tako, da zagotavljajo informacije o svojih potrebah po usposabljanju, podpirajo dejavnosti Agencije ter usklajujejo svoj portfelj usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim sodelovanjem, določenimi v ocenah strateških potreb EU po usposabljanju (EU-STNA). Razmisliti bi morale o možnosti priprave obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za policijske kadete in policiste na področju čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja.
(7)Glede na pomen usklajevanja in sodelovanja v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v tem priporočilu, zlasti njegovim izvajanjem, bo v okviru zadevne delovne skupine Sveta vzpostavljena stalna točka za razpravo o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju. Ta delovna skupina bi morala delovati kot stalni forum za razprave držav članic o takih vprašanjih, vključno z usklajevanjem njihovih pravil in sporazumov, drugimi ukrepi za obravnavo ovir za učinkovitost in uspešnost čezmejnih operacij policijskega sodelovanja, poročanjem o doseženem napredku ter vprašanji v zvezi s potrebnimi smernicami in dobrimi praksami.
(8)To priporočilo bi bilo treba uresničiti v razumnem časovnem okviru. Države članice bi morale v šestih mesecih po njegovem sprejetju začeti postopek za spremembo nacionalnih pravil ter dvo- in večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami, kot je ustrezno, da bi uresničile priporočene ukrepe in nato ta postopek dokončale takoj, ko bo to razumno mogoče.
(9)Napredek pri uresničevanju tega priporočila bi bilo treba po določenem obdobju pregledati. Zato bi morala Komisija eno leto po njegovem sprejetju ta napredek oceniti, med drugim zaradi odločitve o tem, ali so na tem področju potrebni zavezujoči akti prava Unije.
(10)Ker to priporočilo ni zavezujoče, bi morale države članice v njem priporočene ukrepe uresničiti v skladu z veljavnimi akti prava Unije, zlasti tistimi, ki so zavezujoči. Predvsem bi morale države članice uresničiti priporočene ukrepe v skladu s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma (CISA), zlasti z izbiro priporočenih možnosti, kadar CISA določa več možnosti, ter z razširitvijo področja uporabe in sprejetjem dodatnih določb pri izvajanju zadevnih členov CISA in v skladu z njimi.
(11)Ne bi se smelo šteti, da je namen tega priporočila vplivati na pravila, ki določajo omejitve, zaščitne ukrepe in pogoje, ki niso izrecno obravnavani v tem priporočilu in ki se uporabljajo za zadevne dejavnosti čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja v skladu z zavezujočimi akti prava Unije, vključno s CISA, in nacionalno zakonodajo v skladu s pravom Unije. Taka pravila lahko na primer veljajo za nošenje in uporabo službenega orožja, uporabo posebnih pravic v cestnem prometu, uporabo tehničnih sredstev za izvajanje čezmejnega nadzora ter preverjanje identitete in prestrezanje oseb, ki se skušajo takim preverjanjem izogniti, na katere se nanaša to priporočilo
(12)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.
(13)To priporočilo, razen oddelkov 2.1 in 2.2, pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES; Irska torej sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki je zato zanjo zavezujoče, razen navedenih oddelkov.
(14)To priporočilo za Islandijo in Norveško pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o njuni pridružitvi k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in H, Sklepa Sveta 1999/437/ES.
(15)Za Švico to priporočilo pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in H, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ.
(16)Za Lihtenštajn to priporočilo pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn, o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točki A in H, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU.
(17)Za Bolgarijo in Romunijo to priporočilo, razen oddelkov 2.1 in 2.2, pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan, v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s sklepoma Sveta 2010/365/EU in (EU) 2018/934.
(18)Za Hrvaško to priporočilo, razen oddelkov 2.1 in 2.2, pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red oziroma je z njim kako drugače povezan, v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s Sklepom Sveta (EU) 2017/733.
(19)Za Ciper to priporočilo, razen oddelkov 2.1 in 2.2, pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan, v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –
SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1.Opredelitev pojmov
V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„čezmejno zasledovanje“ pomeni policijsko operacijo, pri kateri policisti pristojnega organa kazenskega pregona države članice v tej državi članici zasledujejo eno ali več oseb, zasačenih pri storitvi kaznivega dejanja ali pri sodelovanju pri njem, ter pri tem prečkajo mejo z drugo državo članico in nadaljujejo zasledovanje na ozemlju te druge države članice;
(b)„čezmejni nadzor“ pomeni policijsko operacijo, pri kateri policisti pristojnega organa kazenskega pregona države članice v okviru kazenske preiskave v tej državi članici nadzorujejo eno ali več oseb, ki so osumljene storitve kaznivega dejanja ali sodelovanja pri njem ali ki lahko pripeljejo do identifikacije takih osumljencev ali sledi do njih, ter nadzor nadaljujejo na ozemlju druge države članice, potem ko so osebe pod nadzorom prečkale mejo s to drugo državo članico;
(c)„skupne operacije“ pomenijo policijske operacije, vključno s skupnimi patruljami in drugimi skupnimi operacijami na področju javnega reda, javne varnosti in preprečevanja kaznivih dejanj, ki jih skupaj na obmejnih območjih znotraj EU ali na drugih območjih znotraj EU izvedejo policisti pristojnih organov kazenskega pregona dveh ali več držav članic, pri čemer policisti ene države članice delujejo na ozemlju druge države članice;
(d) „enotna kontaktna točka“ pomeni nacionalni osrednji organ, odgovoren za mednarodno policijsko sodelovanje, iz člena 39(3) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma;
(e)„center za policijsko in carinsko sodelovanje“ pomeni skupno strukturo kazenskega pregona, namenjeno izmenjavi informacij in zagotavljanju podpore drugim dejavnostim kazenskega pregona na obmejnih območjih znotraj EU, ki jo je država članica vzpostavila na podlagi dvo- ali večstranskega sporazuma z eno ali več sosednjimi državami članicami in ki je v neposredni bližini meje med zadevnimi državami članicami;
(f)„obmejno območje znotraj EU“ pomeni geografsko območje v neposredni bližini notranjih meja med državami članicami.
2.Odpravljanje ovir za operativno sodelovanje, kadar policisti delujejo v drugi državi članici
2.1.Čezmejno zasledovanje
(a)Države članice bi morale:
i.zagotoviti, da vrste kaznivih dejanj, ki izpolnjujejo pogoje za čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, zajemajo kazniva dejanja iz Priloge k temu priporočilu;
ii.omogočiti izvajanje čezmejnega zasledovanja na svojem ozemlju prek kopenskih, morskih, rečnih, jezerskih in zračnih meja;
iii.omogočiti, da se čezmejno zasledovanje nadaljuje na njihovem ozemlju brez geografske ali časovne omejitve do prihoda svojega pristojnega organa kazenskega pregona;
iv.zbirati statistične podatke o čezmejnih zasledovanjih, ki so jih izvedli njihovi pristojni organi kazenskega pregona, ter te statistične podatke letno sporočati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
(b)Države članice bi morale policistom pristojnega organa kazenskega pregona druge države članice, ki izvajajo čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, omogočiti, da:
i.nosijo službeno orožje in strelivo;
ii.uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in po potrebi obrambo drugih;
iii.ustavijo, primejo ali začasno pridržijo osumljenca, tudi s prisilnimi sredstvi in fizično silo, do prihoda policistov pristojnih organov države članice, na ozemlju katere poteka zasledovanje;
iv.uporabijo posebne pravice v cestnem prometu, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih poteka zasledovanje;
v.uporabijo sisteme GPS, da lahko pristojni organ kazenskega pregona te druge države članice sledi vozilom teh policistov.
2.2.Čezmejni nadzor
(a)Države članice bi morale:
i.zagotoviti, da vrste kaznivih dejanj, ki izpolnjujejo pogoje za čezmejni nadzor na njihovem ozemlju, zajemajo kazniva dejanja iz Priloge k temu priporočilu;
ii.omogočiti izvajanje čezmejnega nadzora na svojem ozemlju v zvezi z osebami, osumljenimi storitve enega ali več takih kaznivih dejanj ali sodelovanja pri njih, ter tudi osebami, ki lahko pripeljejo do identifikacije takih osumljencev ali sledi do njih;
iii.omogočiti izvajanje čezmejnega nadzora na svojem ozemlju prek kopenskih, morskih, rečnih, jezerskih in zračnih meja;
iv.omogočiti in olajšati združevanje sredstev, tudi s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili na podlagi skupno dogovorjenih postopkov, za učinkovitejše izvajanje čezmejnega nadzora;
v.imenovati enotno kontaktno točko kot svoj osrednji organ, pristojen za usklajevanje vhodnega in izhodnega čezmejnega nadzora, tudi tako, da se ji omogoči obdelava in predložitev zahtev za dovoljenje 24 ur na dan ter sedem dni v tednu;
vi.zbirati statistične podatke o čezmejnih nadzorih, ki so jih izvedli njihovi pristojni organi kazenskega pregona, ter te statistične podatke letno sporočati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
(b)Države članice bi morale policistom pristojnega organa kazenskega pregona druge države članice, ki izvajajo čezmejni nadzor na njihovem ozemlju, omogočiti, da:
i.nosijo službeno orožje in strelivo;
ii.uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in po potrebi obrambo drugih;
iii.uporabijo tehnična sredstva, potrebna za izvajanje čezmejnega nadzora, vključno s sledilniki GPS, droni, avdio- in videoopremo.
2.3.Skupne operacije
(a)Države članice bi morale policistom pristojnega organa kazenskega pregona druge države članice, vključenim v skupne operacije na njihovem ozemlju, omogočiti, da:
i.opravljajo preverjanja identitete in prestrežejo osebe, ki se skušajo izogniti preverjanju identitete;
ii.nosijo uniformo, službeno orožje in strelivo;
iii.uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in po potrebi obrambo drugih;
iv.uporabijo radijsko opremo na obmejnih območjih znotraj EU.
(b)Države članice bi morale:
i.zagotavljati jezikovna usposabljanja in usposabljanja za policiste pristojnih organov kazenskega pregona, za katere je verjetno, da bodo vključeni v skupne operacije, o operativnih postopkih, upravnem in kazenskem pravu ter kazenskih postopkih drugih držav članic, ki se uporabljajo na obmejnih območjih znotraj EU, tudi o boju proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju migrantov ter preprečevanju in odkrivanju nezakonitega prebivanja in čezmejnega kriminala, povezanega z nedovoljenimi migracijami, ali drugih hudih kaznivih dejanj in dejavnosti organiziranega kriminala čezmejne narave;
ii.zbirati statistične podatke o čezmejnih skupnih patruljah in operacijah, ki so jih izvedli njihovi pristojni organi kazenskega pregona na ozemlju drugih držav članic, ter te statistične podatke letno sporočati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
3.Čezmejno operativno policijsko sodelovanje za boj proti tihotapljenju migrantov in čezmejnemu kriminalu, povezanemu z nedovoljenimi migracijami
(a)Države članice bi morale uporabljati skupne operacije na obmejnih območjih znotraj EU za:
i.boj proti tihotapljenju migrantov;
ii.preprečevanje in odkrivanje nezakonito prebivajočih migrantov ter čezmejnega kriminala, povezanega z nedovoljenimi migracijami.
(b)Države članice bi morale zagotavljati usklajevanje na nacionalni ravni med pristojnimi organi, vključenimi v skupne operacije, in organi, vključenimi v nadaljnjo obravnavo državljanov tretjih držav, prijetih zaradi nezakonitega prebivanja, zlasti z uporabo mehanizmov iz člena 6(3) Direktive 2008/115/ES.
4.Čezmejno operativno policijsko sodelovanje za boj proti trgovini z ljudmi ter odkrivanje in zaščito žrtev
(a)Države članice bi morale uporabljati čezmejne skupne operacije na obmejnih območjih znotraj EU za:
i.boj proti trgovini z ljudmi;
ii.odkrivanje in zagotavljanje varnosti žrtev trgovine z ljudmi ter zagotavljanje podpore takim žrtvam.
5.Skupne policijske in carinske postaje
(a)Države članice bi morale razširiti trenutne naloge obstoječih centrov za policijsko in carinsko sodelovanje z naslednjimi nalogami:
i.izvajanje, podpiranje in usklajevanje skupnih operacij na obmejnih območjih znotraj EU;
ii.priprava skupne analize čezmejnega kriminala, specifičnega za obmejno območje znotraj EU, ter posredovanje take analize prek nacionalne enotne kontaktne točke vsem drugim državam članicam in pristojnim agencijam in organom Unije, kot sta Europol in po potrebi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);
iii.podpora pri preiskavah čezmejnih kaznivih dejanj, storjenih na obmejnih območjih znotraj EU.
(b)Zaradi teh razširjenih nalog bi morale države članice obstoječe centre za policijsko in carinsko sodelovanje preimenovati v skupne policijske in carinske postaje.
6.Usklajevalna platforma za skupne operacije
(a)Države članice bi morale skupaj s Komisijo in Europolom:
i.vzpostaviti enotno usklajevalno platformo, prek katere bi si lahko države članice izmenjevale informacije o svojih potrebah in prednostnih področjih v zvezi s skupnimi operacijami:
–na lokacijah, ki so posebnega pomena za preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti kriminalu, kot so ključna kriminalna žarišča ali turistična območja, ki jih obiskujejo turisti iz drugih držav članic;
–v času množičnih prireditev in pomembnih dogodkov, ki bodo verjetno pritegnili obiskovalce iz drugih držav članic, kot so veliki športni dogodki ali mednarodni vrhi;
–v primeru katastrof in hudih nesreč, in sicer usklajeno z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite in zlasti Centrom za usklajevanje nujnega odziva (ERCC);
–v primeru drugih hudih kaznivih dejanj in dejavnosti organiziranega kriminala čezmejne narave;
ii.na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojne agencije Unije in države članice, ter podatkov skupnih policijskih in carinskih postaj pripraviti enotno redno poročilo z analizo tveganj in potreb po skupnih operacijah, ki ga lahko države članice uporabijo za ciljno usmerjanje svojih skupnih operacij.
(b)Države članice bi morale:
i.zagotoviti usklajevalno platformo z informacijami o vseh resnih grožnjah javnemu redu in varnosti, s katerimi so seznanjene, prihodnjih množičnih prireditvah in velikih dogodkih, ki bodo verjetno pritegnili veliko število obiskovalcev iz drugih držav članic, in vzorcih mobilnosti svojih državljanov, zlasti v turistični sezoni;
ii.imenovati enotno kontaktno točko kot nacionalno kontaktno točko za usklajevanje takih skupnih operacij.
7.Zagotavljanje učinkovitega dostopa do informacij in komunikacij
(a)Države članice bi morale zagotoviti, da bi lahko policisti njihovih pristojnih organov kazenskega pregona, ki so vključeni v čezmejno operativno policijsko sodelovanje, zajeto s tem priporočilom, in ki delujejo na ozemlju druge države članice:
i.na daljavo in varno dostopali do svojih nacionalnih zbirk podatkov ter do zbirk podatkov Unije in mednarodnih zbirk podatkov prek evropskega iskalnega portala, kot je to dovoljeno v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, kar bi jim omogočilo izvajanje policijskih funkcij na ozemlju druge države članice v okviru teh operacij, kot je opravljanje preverjanj identitete;
ii.uporabljali varna sredstva za komunikacijo v realnem času, ki delujejo na ozemlju druge države članice, kar bi jim omogočilo, da bi komunicirali neposredno s pristojnim organom kazenskega pregona svoje države članice in s policisti pristojnih organov kazenskega pregona zadevne druge države članice ali držav članic.
(b)Države članice bi morale izkoristiti tehnične rešitve, ki jih bo zagotovil laboratorij Europola za inovacije, da bi zagotovile varno neposredno čezmejno komunikacijo v realnem času.
8.Skupno usposabljanje in poklicni razvoj v zvezi s čezmejnim operativnim policijskim sodelovanjem
(a)Države članice bi morale:
i.skupaj s sosednjimi državami članicami vzpostaviti skupna začetna usposabljanja in programe izmenjav za policijske kadete v zvezi s čezmejnim operativnim policijskim sodelovanjem;
ii.na vseh ravneh usposabljanja prilagoditi in uskladiti učne načrte nacionalnih policijskih akademij, da bi vključevali akreditirane evropske tečaje čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja;
iii.oblikovati in izvajati poklicne poti za kadete in policiste, ki so končali skupno začetno usposabljanje, programe izmenjave ali posebne tečaje čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja;
iv.vzpostaviti skupne tečaje in pobude za stalni strokovni razvoj policistov in preiskovalcev kaznivih dejanj na terenu za razvoj znanj in spretnosti v zvezi s čezmejnim operativnim policijskim sodelovanjem, zlasti v zvezi z zadevno zakonodajo, pravili sodelovanja, orodji, tehnikami, mehanizmi, postopki in najboljšimi praksami;
v.okrepiti jezikovne tečaje za svoje policiste, da bi jim omogočile učinkovito udeležbo v čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju;
vi.uskladiti svoj portfelj usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim operativnim policijskim sodelovanjem, določenimi v ocenah strateških potreb EU po usposabljanju (EU-STNA);
vii.obvestiti CEPOL o svojih potrebah po usposabljanju v zvezi s čezmejnim operativnim policijskim sodelovanjem in podpirati zadevne dejavnosti CEPOL;
viii.razmisliti o možnosti oblikovanja obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za policijske kadete in policiste na področju čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja.
9.Končne določbe
(a)Države članice bi morale razpravljati o vprašanjih iz tega priporočila, zlasti o vprašanjih v zvezi z njegovim izvajanjem, in nadalje ukrepati.
(b)Države članice bi morale v celoti izkoristiti finančno podporo, ki je na voljo v okviru Sklada za notranjo varnost – policija, da bi izboljšale in okrepile čezmejno operativno sodelovanje.
(c)Države članice bi morale v šestih mesecih po datumu sprejetja tega priporočila sprejeti ukrepe, potrebne za njegovo uresničevanje, tudi s spremembo nacionalnih pravil ter dvo- in večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami, kjer je to potrebno in v skladu z zakonodajo Unije.
(d)Komisija bi morala eno leto po datumu sprejetja tega priporočila oceniti, kako so ga države članice uresničile, in o tem objaviti poročilo.
V Bruslju,