EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.12.2021

COM(2021) 773 final

2021/0405(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o individualnih izobraževalnih računih

{SEC(2021) 417 final} - {SWD(2021) 368 final} - {SWD(2021) 369 final} - {SWD(2021) 370 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Uspeh digitalnega in zelenega prehoda je odvisen od delavcev z ustreznimi znanji in spretnostmi, potreba po hitrem ukrepanju pa postavlja visoke zahteve za sisteme podpore držav članic za nenehno učenje. Poleg tega demografske spremembe v Evropi pomenijo, da moramo aktivirati celoten potencial vseh, da bi zagotovili trajnostno rast. Nazadnje, za okrevanje po socialno-ekonomskih posledicah pandemije COVID-19 je treba okrepiti politiko na področju znanj in spretnosti, da se po potrebi podprejo uspešni poklicni prehodi.

Razvoj znanj in spretnosti je temeljni del odziva na te izzive. Znanja in spretnosti so osrednji del evropskega načina življenja, saj so ključni dejavniki za uspeh posameznikov na hitro spreminjajočem se trgu dela. Bogat nabor znanj in spretnosti odpira priložnosti, zagotavlja varnostno mrežo v negotovih časih ter spodbuja vključevanje in družbeni napredek. Vendar se v Evropi premalo ljudi vključi v redno učenje, potem ko zaključijo začetno izobraževanje. Številni nimajo možnosti izpopolnjevanja ali prekvalificiranja zaradi svojega statusa aktivnosti ali osebnih okoliščin, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, časa ali motivacije za usposabljanje. Omejeno zavedanje lastnih potreb po znanjih in spretnostih, omejena preglednost ponudb za usposabljanje, negotovost glede kakovosti in priznavanja programa usposabljanja ter nezadostno prilagajanje razpoložljivih ponudb potrebam posameznika prispevajo k nizki motivaciji za vključitev v usposabljanje v kontekstu omejenih možnosti za finančno podporo 1 .

Zato se danes le vsak deseti odrasli v Evropi usposablja v določenem štiritedenskem obdobju 2 , manj kot polovica vseh odraslih pa poroča o kakršnem koli formalnem ali neformalnem izobraževanju ali usposabljanju v obdobju 12 mesecev. Poleg tega tisti, ki se udeležijo izobraževanja ali usposabljanja, niso nujno tisti, ki izobraževanje ali usposabljanje tudi najbolj potrebujejo. Na primer, pri zaposlenih za nedoločen čas obstaja večja verjetnost, da se bodo vključili v izobraževanje, kot pri drugih odraslih (45 % v primerjavi z 29 %); sektorji, poklici in vrste zaposlitve z večjim deležem nižje kvalificiranih delavcev pa so na dnu lestvice izpopolnjevanja 3 . Na splošno je delež žensk, vključenih v izobraževanje odraslih, nekoliko večji od deleža moških (38,4 % v primerjavi s 36,4 %). Vendar pa moški nekoliko pogosteje kot ženske poročajo o izobraževanju iz razlogov, povezanih z delovnim mestom 4 .

Usposobljena delovna sila je tudi ključni dejavnik za produktivnost, trajnostnost in inovativnost podjetij vseh velikosti, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). Omogoča jim rast in prispeva k uspešnemu zelenemu in digitalnemu prehodu, s tem pa ustvarja visokokakovostna delovna mesta. Če so ljudem zagotovljena ustrezna znanja in spretnosti, lahko podjetja tudi izkoristijo prednosti naprednih tehnologij.

Vendar še vedno obstajajo neskladja in vrzeli v znanjih in spretnostih na trgu dela, ki se še povečujejo 5 . Na primer, že zdaj omejujejo prehod na bolj zeleno gospodarstvo, kar poudarja pomen naložb v znanja in spretnosti za doseganje ambicioznih ciljev EU iz evropskega zelenega dogovora, vključno s cilji zmanjšanja emisij 6 . Poleg tega zavirajo digitalni prehod, saj več kot 70 % podjetij poroča, da pomanjkanje osebja z ustreznimi digitalnimi spretnostmi in znanji ovira naložbe 7 . Zlasti MSP so pogosto v slabšem položaju v primerjavi z večjimi podjetji, kar zadeva podporo razvoju znanj in spretnosti njihovih zaposlenih. Pri zaposlenih v velikih podjetjih obstaja večja verjetnost, da se bodo udeležili usposabljanja (55 %), kot pri zaposlenih v MSP (42 %). MSP vključujejo mikropodjetja z manj kot 10 zaposlenimi, ki se običajno najmanj udeležujejo usposabljanja (36 %) 8 .

Sporočilo Komisije o programu znanj in spretnosti za Evropo 9 za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost je bilo objavljeno julija 2020, na vrhuncu pandemije COVID-19. V njem je bilo pozvano k revoluciji na področju znanj in spretnosti in spremembi paradigme v zvezi s politikami na področju znanj in spretnosti ter napovedanih 12 ukrepov za uresničitev tega cilja. V okviru enega od ukrepov je bila napovedana pobuda za individualne izobraževalne račune, ki ljudem omogočajo pridobivanje in ohranjanje pravic do usposabljanja ter njihovo uporabo za usposabljanje, usmerjanje ali vrednotenje.

Ta sprememba paradigme v zvezi s politikami na področju znanj in spretnosti oblikuje tudi številne ključne pobude Komisije:

·akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic vključuje ambiciozen krovni cilj v zvezi z znanji in spretnostmi: do leta 2030 bi se moralo v usposabljanje vsako leto vključiti 60 % delovno sposobnih odraslih v EU. Voditelji EU so to pozdravili v Izjavi iz Porta z dne 8. maja 2021 in sklepih Evropskega sveta z dne 25. junija 2021 10 ;

·evropski zeleni dogovor 11 priznava znanja in spretnosti kot ključni dejavnik za zeleni prehod na sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. V sporočilu Komisije z dne 14. julija 2021, „Pripravljeni na 55“ 12 , je priznano, da je zeleni prehod lahko uspešen le, če bo EU imela usposobljeno delovno silo, ki jo potrebuje, da bo ostala konkurenčna;

·predsednica Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021 poudarila, da so naložbe v digitalne spretnosti pomembne in da ta naloga potrebuje pozornost voditeljic in voditeljev EU. V sporočilu o evropskem digitalnem desetletju 13  je ponovno poudarjen cilj, da bo imelo do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev EU vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja, ter določen cilj, da bo do leta 2030 zaposlenih| 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer se bo razlika med deležem žensk in moških zmanjšala. Nedavno sprejeti predlog o poti v digitalno desetletje 14 vzpostavlja okvir za napredek na tem področju;

·Komisija v sporočilu o novi industrijski strategiji za Evropo 15 poziva k odločnemu ukrepanju za uresničitev vseživljenjskega učenja za vse in zagotovitev, da bosta izobraževanje in usposabljanje šla v korak z obema prehodoma in pomagali pri njuni izvedbi;

·mehanizem za okrevanje in odpornost 16 , ki je del instrumenta Next Generation EU, in večletni finančni okvir zagotavljata financiranje EU brez primere za naložbe držav članic v znanja in spretnosti. Vsi nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki jih je doslej sprejela Komisija, vključujejo ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalificiranje odraslih.

Konkretno ta predlog državam članicam priporoča, naj odraslim omogočijo udeležbo v usposabljanju, da bi zvišale stopnje udeležbe in zmanjšale vrzeli v znanjih in spretnostih, s:

(a)podpiranjem vseh delovno sposobnih odraslih pri dostopu do usposabljanja, tudi za poklicni prehod, ne glede na njihov status aktivnosti ali zaposlitveni status;

(b)povečanjem spodbud in motivacije posameznikov za usposabljanje.

Za doseganje teh ciljev so v tem predlaganem priporočilu države članice pozvane, naj vzpostavijo individualne izobraževalne račune. Ti bodo vključevali pravico do vseživljenjskega učenja na podlagi individualnih izobraževalnih računov kot sredstva, ki bo posameznikom omogočalo udeležbo v usposabljanju, ustreznem za trg dela, in omogočitvenega okvira, vključno z možnostmi orientacije in vrednotenja, za podpiranje dejanske vključitve v usposabljanje. To ustreza smernici 6 iz sklepa Sveta iz leta 2021 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic 22 (v nadaljnjem besedilu: smernice za zaposlovanje“), ki potrjuje različico iz leta 2020 23 , v kateri je poudarjen dostop do zaposlitve in spretnosti, države članice pa so pozvane, naj si „prizadeva[jo] za okrepitev določb o individualnih pravicah do usposabljanja in zagotovi[jo] njihovo prenosljivost pri prehodu na nov poklic“.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je skladen z obstoječimi pobudami politike EU, ki se večinoma osredotočajo na načrtovanje zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja odraslih („stran ponudbe“), ne pa na zagotavljanje njune dostopnosti odraslim in spodbujanje odraslih k njuni uporabi („stran povpraševanja“), in jih dopolnjuje.

Poleg tega so obstoječe pobude pogosto omejene po obsegu, saj se osredotočajo le na določene skupine in ne na vse delovno sposobne odrasle. Države članice so se na primer pri sprejemanju priporočila Sveta iz leta 2016 o poteh izpopolnjevanja 24 (najnovejši pomembnejši pravni akt EU o politiki izobraževanja odraslih) dogovorile, da bodo sprejele strateški in usklajen pristop k zagotavljanju priložnosti za učenje za 58 milijonov nizkokvalificiranih odraslih v EU 25 . Cilj je tem odraslim pomagati, da izboljšajo osnovna znanja in spretnosti (tj. bralno, matematično in digitalno pismenost) in/ali s pridobitvijo višjih kvalifikacij usvojijo širši spekter znanj in spretnosti. V poročilu iz leta 2019 o izvajanju priporočila so navedeni različni odzivi nacionalnih politik. V njem je tudi poudarjeno, da je za obravnavanje izziva usposabljanja nizkokvalificiranih oseb potreben dolgoročen sistemski pristop z ustreznim financiranjem, obveščanjem in orientacijo, kar pa se pogosto ne dogaja. Priporočilo ima ožjo ciljno skupino in področje uporabe kot ta predlog, saj se večinoma osredotoča na nizkokvalificirane osebe in ne priporoča finančne podpore za posamezne učeče se.

Ta pobuda dopolnjuje več instrumentov, navedenih v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic 26 iz marca 2021, ki pozivajo EU in države članice k okrepitvi politik na področju znanj in spretnosti ter naložb:

·skupaj s tem predlogom je predstavljen tudi predlog Komisije za priporočilo Sveta o mikrokvalifikacijah, ki je ukrep iz programa znanj in spretnosti ter ključni instrument za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 27 . Njegov cilj je s spodbujanjem kakovosti, preglednosti in priznavanja kratkih programov usposabljanja ljudem pomagati, da se prilagodijo spreminjajočim se potrebam trga dela. Mikrokvalifikacije lahko pomagajo zagotoviti, da so lahko posamezniki, ki uporabljajo svoje individualne izobraževalne račune, prepričani o kakovosti usposabljanja in poznejšem priznavanju njihovega truda, tudi s strani njihovih sedanjih in prihodnjih delodajalcev. Ti pobudi skupaj spodbujata vključitev v usposabljanje: s tem, da se odraslim zagotovijo sredstva zanj in zagotovi, da se jim bo to izplačalo;

·pakt za znanja in spretnosti 28 , ki se je začel izvajati novembra 2020, je namenjen mobilizaciji zasebnih in javnih deležnikov, da bi sprejeli konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalificiranje oseb na trgu dela ter po potrebi združili prizadevanja v partnerstvih. Od takrat je Komisija organizirala okrogle mize na visoki ravni s predstavniki industrije, socialnimi partnerji ter ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bi vzpostavila obsežna partnerstva v 14 industrijskih ekosistemih industrijske strategije EU. Do konca novembra 2021 je bilo vzpostavljenih pet takšnih partnerstev 29 , ki so se zavezala, da bodo v prihodnjih letih poskrbela za izpopolnjevanje in prekvalificiranje 1,5 milijona ljudi. Pakt za znanja in spretnosti je doslej združil več kot 500 članov, vključno s sektorskimi poslovnimi organizacijami, velikimi in malimi podjetji, univerzami, ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, socialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje;

·sprejetje tega predloga priporočila bo olajšalo izvajanje priporočila Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) 30 , sprejetega marca 2021. To bo državam članicam pomagalo „oblikovati svežnje politike za olajšanje prehodov delavcev na trgu dela, zlasti s spodbujanjem možnosti za izpopolnjevanje in prekvalificiranje ter podpornimi ukrepi“.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlagano priporočilo je člen 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v povezavi s členom 149 PDEU, saj je glavni namen te pobude podpirati države članice pri doseganju ciljev politike zaposlovanja. Člen 149 PDEU omogoča nezavezujoče ukrepe na področju zaposlovanja, namenjene zagotovitvi primerjalne analize in svetovanja ter spodbujanju inovativnih pristopov. Priporočilo bo prispevalo k izvajanju člena 145 PDEU, ki določa, da si morajo države članice in Unija „prizadeva[ti] za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam“.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Čeprav naj bi pobuda podprla in pospešila nacionalna prizadevanja, bo v celoti upoštevala načelo subsidiarnosti, saj bo državam članicam prepustila odločitev o ključnih parametrih zasnove, zlasti o virih financiranja, ravni pravic do usposabljanja, prednostnih ciljnih skupinah (tj. posameznikih, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje) in upravičenih možnostih usposabljanja. Čeprav lahko države članice sprejmejo ukrepe za izboljšanje razmer na nacionalni ravni, se lahko s pobudo EU podprejo, usklajujejo in pospešijo nacionalna prizadevanja z izmenjavo izkušenj in spodbujanjem inovativnih pristopov. Pobuda lahko pomaga tudi pri določanju pričakovanj ter ustvarjanju zaupanja med državami članicami in deležniki glede povečanja javnih in zasebnih naložb v znanja in spretnosti, saj sporoča, da bodo vsi prispevali k skupni dobrini usposobljene delovne sile v EU in imeli od nje koristi. Med javnim posvetovanjem se je 84 % anketirancev 31 strinjalo, da bi lahko pobuda prispevala tudi k učinkovitejši uporabi sredstev EU za razvoj znanj in spretnosti.

Pobuda lahko olajša dostop do usposabljanja vse večjemu številu državljank in državljanov EU, ki živijo v drugi državi članici, ter s tem prispeva k mobilnosti delovne sile v EU in nadaljnjemu povezovanju enotnega trga.  32 Poleg tega lahko prispeva k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za podjetja na enotnem trgu z izboljšanjem kakovosti in preglednosti trga usposabljanja po vsej EU.

•Sorazmernost

Predlagani ukrepi so sorazmerni z zastavljenimi cilji glede na nujnost izziva in izraženo ambicijo držav članic, da do leta 2030 znatno povečajo udeležbo v izobraževanju odraslih nad ravni, ki jih je mogoče razumno pričakovati po izhodiščnem scenariju, ter okrepijo določbe o individualnih pravicah do usposabljanja in zagotovijo njihovo prenosljivost pri prehodu na nov poklica nov poklic.

Priporočilo o vzpostavitvi osebnih računov za pravice do usposabljanja je sorazmerno, saj takšni računi omogočajo ločitev pravic do usposabljanja od njihovega prvotnega financerja in posameznikom zagotavljajo popolno lastništvo nad pravicami, kar je bistveno za zagotovitev prenosljivosti pravic. Osebni računi omogočajo tudi prožne modele financiranja z delitvijo stroškov med različnimi financerji pravic do usposabljanja in prilagojeno podporo po ciljnih skupinah, kar omogoča širok nabor možnih nacionalnih modelov financiranja in izvajanja. Izvajanje predlaganega priporočila v zvezi z individualnimi izobraževalnimi računi in omogočitvenim okvirom lahko temelji na določbah v državah članicah, ki že obstajajo ali so predvidene v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Omogoča raznovrstne pristope, ki izražajo različne ekonomske, finančne in socialne položaje držav članic ter raznolike razmere na področju izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela.

Vsebina tega predlaganega priporočila torej ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njegovih ciljev.

•Izbira instrumenta

Glede na cilj (podpiranje reform v državah članicah) in predvideno pravno podlago se obravnavajo le nezavezujoči instrumenti. Prva možnost je predlagati revizijo smernic za zaposlovanje, da bi se s procesom evropskega semestra in priporočili za posamezne države podprle reforme držav članic. Najnovejše smernice iz oktobra 2021 33 potrjujejo različico iz leta 2020, ki že poziva države članice, naj „okrepi[jo] določb[e] o individualnih pravicah do usposabljanja in zagotovi[jo] njihovo prenosljivost pri prehodu na nov poklic, po potrebi tudi prek individualnih izobraževalnih računov“. Ker pa so smernice za zaposlovanje splošne narave, ne zagotavljajo dodatnih usmeritev o tem, kako to storiti.

Druga možnost je sporočilo ali priporočilo Komisije, ki bi lahko državam članicam zagotovilo dodatne usmeritve in bilo podlaga za izvajanje priporočil za posamezne države. Vendar pa države članice ne bi bile politično odgovorne zanj, zato ne bi zadostovalo za spodbujanje potrebnih reform.

Prednostni instrument je predlog priporočila Sveta. S tem bodo državam članicam zagotovljena skupno dogovorjena priporočila o konkretnem orodju, ki jim lahko pomaga pri doseganju krovnega cilja EU v zvezi z udeležbo v usposabljanju do leta 2030. Zagotavlja tudi skupni okvir za ukrepanje, ki bi se lahko uporabljal kot podlaga za poznejšo analizo reform in napredka. Predlog državam članicam prepušča odločitev o parametrih zasnove, kot so prednostne ciljne skupine, financiranje ali upravičene možnosti usposabljanja, hkrati pa zagotavlja smernice za obravnavanje izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra, v katerih so upoštevane posebne okoliščine vsake države članice.

Med javnim posvetovanjem se je 61 % 34 anketirancev strinjalo, da bi bila zakonodaja EU, katere upoštevanje bi bilo za države članice prostovoljno, kot je priporočilo Sveta, primerno sredstvo za doseganje ciljev te pobude.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Začetna ocena učinka je bila od 23. marca do 20. aprila 2021 prek spleta na voljo za povratne informacije javnosti. Prejetih je bilo 23 odgovorov, ki so večinoma poudarjali pomen oblikovanja individualnih izobraževalnih računov v sodelovanju s socialnimi partnerji ter potrebo po zagotavljanju visokokakovostnega usposabljanja, dostopnosti orientacije in informacij ter namenjanja zadostne pozornosti ranljivim skupinam.

Komisija je med 23. aprilom in 16. julijem 2021 izvedla 12-tedensko javno posvetovanje. Prejela je 216 odgovorov 78 državljank in državljanov, 26 javnih organov, 46 poslovnih združenj in podjetij, 26 sindikatov in 40 nevladnih organizacij/drugih anketirancev. Večina anketirancev (35), od katerih je bilo 23 organizacij na ravni EU, je bila iz Belgiji, sledili pa so jim anketiranci iz Italije (24). Prejetih je bilo tudi 38 pisnih odgovorov.

Javno posvetovanje je potrdilo opredelitev težave in potencialno dodano vrednost EU. Izražena je bila tudi široka podpora prizadevanjem politike za olajšanje izobraževanja med odraslimi, vendar je bila podpora manjša za usposabljanje, ki ni povezano z delovnim mestom. 84 % anketirancev se je strinjalo, da bi bili individualni izobraževalni računi lahko učinkoviti za odpravo finančnih ovir za udeležbo v usposabljanju. 82 % anketirancev se je strinjalo, da je motivacijo za udeležbo v usposabljanju mogoče povečati z individualnimi izobraževalnimi računi, podobno visoko pa so ocenili tudi karierno orientacijo, možnosti za vrednotenje priložnostnega in neformalnega učenja, javni register preverjeno kakovostnih možnosti usposabljanja, kampanje ozaveščanja na ravni EU in nacionalni ravni ter digitalno platformo „vse na enem mestu“. Na splošno so se zavzeli za preprečevanje zapletenosti in birokracije ter zagotovitev enostavnega dostopa za posameznike.

Z različnimi skupinami deležnikov in socialnimi partnerji, tudi na najvišji politični ravni, je bilo organiziranih enajst ciljno usmerjenih posvetovalnih dogodkov 35 . Med posebnim posvetovanjem s socialnimi partnerji 36 so socialni partnerji izrazili strinjanje s splošnimi cilji pobude, vendar so poudarili, da je treba individualne izobraževalne račune obravnavati kot „eno od orodij“ za njihovo doseganje.

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje (ACVT) se je v svojem mnenju 37 , strinjal, da bi ta pobuda lahko izboljšala motivacijo in udeležbo odraslih v izobraževanju in usposabljanju. Hkrati trdi, da bi morali individualni izobraževalni računi dopolnjevati obstoječe usposabljanje, ki ga financira vlada in/ali spodbujajo socialni partnerji, ne pa ga nadomeščati.

Večina deležnikov in socialnih partnerjev, zlasti iz držav članic z dobro razvitimi sistemi usposabljanja, npr. nordijskih držav, je poudarila pomen vključevanja novih pobud v obstoječo nacionalno (ali regionalno) infrastrukturo usposabljanja ob upoštevanju že sklenjenih kolektivnih pogodb o usposabljanju, v katerih običajno sodelujejo delodajalci, sindikati in vlade. Na splošno so se strinjali, da mora biti usposabljanje v okviru nove pobude za pravice do usposabljanja usmerjeno v trg dela in da bodo učinki večji, če se bodo pravice do usposabljanja usklajevale z orientacijo, preverjeno kakovostnimi sistemi in priznanim usposabljanjem.

Evropski parlament v svojem mnenju o evropskem programu znanj in spretnosti 38 poudarja potencial individualnih izobraževalnih računov, mehanizma financiranja, ki naj bi bil ključen za pomoč pri izpopolnjevanju in prekvalificiranju, zlasti za najbolj ranljive skupine.

V sklepih Sveta z dne 8. junija 2020 o prekvalificiranju in izpopolnjevanju 39 so države članice pozvane, naj „preučijo možne modele javnega in zasebnega financiranja vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti na individualni ravni“, Komisija pa, naj podpira države članice pri teh prizadevanjih.

Evropski ekonomsko-socialni odbor v mnenju z dne 7. julija 2021 o izobraževanju odraslih 40 meni, da bi moralo vseživljenjsko učenje za vse postati način življenja in postati stalnica na delovnem mestu, ter poziva Komisijo in države članice, naj dosežejo in povečajo cilj 60-odstotne letne udeležbe v izobraževanju odraslih. Državam članicam priporoča, naj okrepijo politiko, upravljanje in financiranje na področju izobraževanja odraslih ter zagotovijo enak dostop do vseživljenjskega učenja za vse odrasle.

Na forumu na visoki ravni o individualnih izobraževalnih računih je sodelovalo skoraj 800 anketirancev iz 48 držav, na delavnici za potrditev podporne študije za oceno učinka (s približno 25 udeleženci, večinoma nevladnimi organizacijami in javnimi organi) pa je bil poudarek na analizi problematike in učinka.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Zbirka dokazov, na katerih temelji pobuda, vključuje:

·zunanjo študijo v podporo oceni učinka;

·ustrezne podatke iz raziskav na ravni EU, npr. raziskave o delovni sili, raziskave o izobraževanju odraslih, raziskave o nadaljnjem poklicnem usposabljanju, ustreznih raziskav, ki sta jih izvedla Eurofound in Cedefop, o udeležbi v izobraževanju odraslih in zagotavljanju takšnega izobraževanja ter o ovirah in spodbudah;

·ustrezno literaturo, ki zajema ocene mednarodnih izkušenj;

·več medsebojno povezanih prispevkov neodvisne strokovne mreže za izobraževanje odraslih: poročila po državah o razpoložljivih programih finančnih spodbud, analizo razpoložljivih statističnih dokazov in analizo okolja za zagotavljanje neposrednih finančnih spodbud za usposabljanje za posameznike;

·dokaze iz posvetovanj o programu znanj in spretnosti in akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic ter rezultate okroglih miz na visoki ravni o paktu za znanja in spretnosti 41 .

•Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka možnih politik. K oceni je prispevalo strukturirano posvetovanje s službami Komisije prek medresorske usmerjevalne skupine 42 . O oceni učinka se je 29. septembra 2021 razpravljalo z Odborom za regulativni nadzor. Odbor za regulativni nadzor je 1. oktobra 2021 izdal pozitivno mnenje s pridržki, ki so bili odpravljeni z dodatnimi pojasnili glede področja uporabe pobude, izhodiščnega scenarija, opisa pričakovanih učinkov in izbire prednostne možnosti 43 .

Možne politike so se razlikovale glede načina zagotavljanja pravic do usposabljanja (boni za usposabljanje ali osebni računi), velikosti ciljne skupine in svobode posameznikov pri izbiri možnosti usposabljanja. Prednostna možna politika je, da se vsem delovno sposobnim odraslim zagotovijo pravice do usposabljanja v obliki osebnih računov, pri čemer se zneski prilagodijo glede na potrebe po podpori, posamezniki pa lahko prosto izbirajo med možnostmi usposabljanja, katerih kakovost, ustreznost za trg dela in priznavanje so zagotovljeni z njihovo vključitvijo v javni register. Ta možnost je najučinkovitejša pri doseganju ciljev pobude, saj celovito zmanjšuje vrzeli v podpori in razdrobljenost, hkrati pa usposabljanje prilagaja potrebam posameznikov 44 .

Glede na cilje pobude, pravno podlago in načelo subsidiarnosti je prednostni zakonodajni instrument predlog priporočila Sveta. Ta instrument omogoča priporočanje kombinacije individualnih pravic do usposabljanja in omogočitvenih okvirnih pogojev, hkrati pa državam članicam dopušča, da ukrepe izvajajo v skladu z nacionalnimi okoliščinami.

Koristi prednostne možnosti: Analize scenarijev kažejo, da bi se lahko z izvajanjem prednostne možnosti udeležba v usposabljanju do leta 2030 povečala na raven, ki presega 60-odstotni cilj EU, in zmanjšale razlike v udeležbi med državami članicami. Glavni pričakovani učinki so višje plače za posameznike, večja produktivnost za podjetja, višji BDP in večja socialna kohezija.

Stroški prednostne možnosti: V analizah scenarijev so neposredni letni stroški pravic do usposabljanja ocenjeni na približno 17,6 do 24,5 milijarde EUR 45 . Dodatni stroški so posledica večjega koriščenja plačanega študijskega dopusta ter stroškov vzpostavitve in upravnih stroškov, vendar se pričakuje, da bodo ti omejeni zaradi pomembne ustrezne infrastrukture, ki že obstaja v številnih državah članicah. Če se pobuda dobro izvaja, izračuni stroškov in koristi kažejo, da so zgoraj navedene koristi precej večje od stroškov.

Učinek na podjetja (vključno z MSP): Podjetja naj bi imela koristi od bolj usposobljene in produktivne delovne sile ter manjših vrzeli v znanjih in spretnostih, kar bo še posebej koristilo MSP, katerih zaposleni se trenutno manj udeležujejo usposabljanja.

Učinek na nacionalne proračune in uprave: Ureditev financiranja je prepuščena državam članicam. Izračuni stroškov in koristi kažejo, da so koristi precej večje od stroškov, tako da lahko ustrezna ureditev financiranja in delitve stroškov prispeva k vzdržnim javnim financam.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

V skladu s členom 14(1) Listine EU o temeljnih pravicah ima „[v]sakdo [...] pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja“: to se odraža tudi v načelih 1, 4 in 5 evropskega stebra socialnih pravic. Pričakuje se, da bo pobuda pozitivno vplivala na temeljne pravice, saj bo odpravila vrzeli v dostopu do nadaljnjega usposabljanja. Ta vpliv je precej močan, saj pobuda zajema vse delovno sposobne odrasle, hkrati pa zagotavlja posebno podporo ljudem, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za to pobudo niso potrebna dodatna sredstva iz proračuna EU. Posledice za nacionalne proračune bodo odvisne od modela financiranja, ki ga bo izbrala zadevna država članica.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V tem predlaganem priporočilu so države članice pozvane, naj pri njegovem izvajanju sodelujejo s Komisijo. Državam članicam se priporoča, naj čim prej začnejo izvajati njegova načela in predložijo načrt z ukrepi, ki jih je treba sprejeti na nacionalni ravni. O napredku pri izvajanju načrtov bi bilo treba razpravljati v kontekstu večstranskega nadzora v okviru evropskega semestra v Odboru za zaposlovanje, s poudarkom na instrumentih, ki so jih vzpostavile države članice, in izidih (kot so udeležba v usposabljanju in rezultati te udeležbe na trgu dela).

Komisija namerava skupaj z Odborom za zaposlovanje vzpostaviti okvir za spremljanje z dogovorjenimi skupnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki, ki bodo podlaga za ocenjevanje izvajanja tega priporočila in njegov pregled. Da bi se poenostavile obveznosti držav članic glede poročanja, bi ta okvir v največji možni meri uporabljal informacije, ki so že zbrane z drugimi okviri spremljanja, ter preprečeval podvajanje spremljanja in poročanja (npr. za mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski socialni sklad plus in strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora).

Komisija namerava v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju z zadevnimi deležniki oceniti in ovrednotiti napredek pri izvajanju predlaganega priporočila ter o tem poročati Svetu ne prej kot pet let po njegovem sprejetju.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

(Odstavka 1 in 2) Inovativni vidik tega predloga je, da postavlja posameznika neposredno v središče razvoja znanj in spretnosti. Državam članicam priporoča, naj razvijejo politike in instrumente za podporo vsem delovno sposobnim odraslim pri dostopu do usposabljanja, tudi za poklicni prehod, ne glede na njihov status aktivnosti ali zaposlitveni status, pa tudi za povečanje spodbud in motivacije posameznikov za usposabljanje. Individualni izobraževalni računi in omogočitveni okvir, vključno z možnostmi orientacije in vrednotenja, lahko spodbujajo dejansko vključitev v to usposabljanje.

(Odstavek 3) Ciljna skupina pobude so vsi delovno sposobni odrasli, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na raven izobrazbe in trenutni status aktivnost ali vrsto zaposlitve, torej tudi zaposleni, samozaposleni in drugi v netipičnih oblikah dela, brezposelni in osebe, ki niso vključene na trg dela. V predlogu se zato priporoča vzpostavitev individualnega izobraževalnega računa za vsakega delovno sposobnega odraslega v državi članici, v kateri zakonito prebiva.

Vendar je za obmejne delavce EU in samozaposlene, ki so državljani EU in ki delajo v državi članici, ki ni država, v kateri prebivajo, upravičena izjema. Ker so individualni izobraževalni računi namenjeni zlasti razvoju znanj in spretnosti, ustreznih za trg dela, kraj stalnega prebivališča ne bi bil primerno merilo za določitev, v kateri državi članici naj se za to skupino vzpostavi individualni izobraževalni račun. Zato je v predlogu kraj (samo)zaposlitve priporočen kot merilo, ki določa, kje je treba vzpostaviti individualni izobraževalni račun za obmejne delavce. Ta obravnava bi bila v skladu z načelom nediskriminacije državljanov glede dostopa do socialnih ugodnosti iz člena 7(2) Uredbe št. 492/2011 46 .

(Odstavki 5–7) V predlogu se priporoča, naj države članice uporabijo univerzalni pristop z vzpostavitvijo individualnega izobraževalnega računa za vsakega posameznika, zajetega s področjem uporabe te pobude, in zagotovijo ustrezno letno zagotavljanje individualnih pravic do usposabljanja. Hkrati so države članice pozvane, naj financiranje prilagodijo glede na potrebe posameznikov. Deležniki so ta „univerzalni, vendar diferencirani“ pristop podprli med javnim posvetovanjem. V predlogu se priporoča odobritev dodatnih pravic do usposabljanja za posameznike, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje. Glede na nacionalni okvir so to lahko posamezniki v specifičnih oblikah dela (npr. netipične oblike dela), glede na njihov status aktivnosti (delovno aktivni, brezposelni ali osebe, ki niso vključene na trg dela), zaposleni v podjetjih v sektorjih, na katere pomembno vpliva digitalni ali zeleni prehod, ali specifičnih vrstah podjetij (npr. mikropodjetja, MSP) ali posamezniki s potrebami po specifičnih znanjih in spretnostih (kot so nizkokvalificirani posamezniki) ali v določenih starostnih skupinah ali ranljivih skupinah. Skupine, ki prejemajo dodatne pravice do usposabljanja, se lahko spremenijo z razvojem trga.

(Odstavka 8 in 9) Individualni izobraževalni računi podpirajo zamisel o delitvi stroškov, saj omogočajo združevanje in upravljanje prispevkov iz različnih virov, kot so javni organi in delodajalci, na enem samem računu. To omogoča prilagoditev podpore glede na potrebo po izpopolnjevanju in prekvalificiranju (npr. z javnimi službami za zaposlovanje, ki financirajo dodatne individualne pravice do usposabljanja za brezposelne) in dodatke delodajalcev za njihove zaposlene, ki so prostovoljni ali izhajajo iz kolektivnih pogodb.

(Odstavek 10) Zbiranje individualnih pravic do usposabljanja v določenem obdobju na osebnem računu posameznikom omogoča, da pravice shranjujejo neodvisno od svojega statusa aktivnosti ali zaposlitvenega statusa, da se vključijo v daljše ali dražje usposabljanje, se usposabljajo za prehode med delovnimi mesti ali se odzovejo na nove potrebe po znanjih in spretnostih v kriznih obdobjih ter v okviru zelenega in digitalnega prehoda. Države članice lahko določijo pravila o zgornjih mejah takšnega zbiranja ali o izteku pravic, da bi posameznike spodbudile k njihovi uporabi.

(Odstavek 11) V predlogu se priporoča, naj posamezniki prejmejo pravice do usposabljanja v svojem kraju zakonitega prebivališča, razen obmejnih delavcev in samozaposlenih oseb, ki delajo v državi članici, ki ni država, v kateri prebivajo, in ki bi morali biti vključeni v državi članici, v kateri delajo. Ker pravice ne spadajo na področje uporabe skupnih pravil o zaščiti pravic do socialne varnosti oseb, ki se gibljejo znotraj EU 47 , je v predlogu priporočeno, naj države članice ljudem omogočijo, da ohranijo svoj individualni izobraževalni račun in zbrane pravice do usposabljanja v obdobjih, ko živijo v drugi državi članici. Tako jih lahko porabijo po vrnitvi ali za ponudbe izobraževanja na daljavo v skladu s pravili, ki veljajo za individualne izobraževalne račune v njihovi matični državi članici. Hkrati bi bili upravičeni do novega individualnega izobraževalnega računa v državi članici, v kateri zdaj prebivajo. To olajšuje čezmejno mobilnost in poudarja načelo, da pravice do usposabljanja, ko so enkrat podeljene, pripadajo posameznikom. Prenosljivost pravic do usposabljanja med državami članicami bo nadalje preučena, ko bodo vzpostavljeni nacionalni individualni izobraževalni računi, in bo vključena v oceno izvajanja tega priporočila. EU lahko olajša razprave o prenosljivosti individualnih pravic do usposabljanja med državami članicami.

(Odstavki 12–20) Bistveno je, da se vzpostavi omogočitveni okvir, ki bo olajšal koriščenje možnosti usposabljanja, karierne orientacije in vrednotenja. Predlaga se, da bi to vključevalo možnosti karierne orientacije in vrednotenja, javni nacionalni register in enotni nacionalni digitalni portal, ki bi podpiral individualne izobraževalne račune z omogočanjem varne elektronske avtentikacije in povezave z registrom. Okvir bo imel ključno vlogo pri motiviranju ljudi, da se odločijo za usposabljanje, saj bo ponujal izbiro zaupanja vrednih, preverjeno kakovostnih možnosti usposabljanja, skupaj z možnostmi karierne orientacije in vrednotenja. Sodelovanje delodajalcev, zlasti mikropodjetij in MSP, bo prav tako ključno za uspešno vzpostavitev okvira.

(Odstavek 12) Na posvetovanjih so bile storitve karierne orientacije opredeljene kot najpomembnejši element omogočitvenega okvira. Čeprav so takšne storitve na voljo v večini držav članic, je njihov doseg pogosto omejen. Za orientacijo posameznikov glede možnosti usposabljanja, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam, je priporočljivo, da države članice izboljšajo dostop do osebne karierne orientacije za vse odrasle in dostop do svetovalnih služb prek digitalnih sredstev (zlasti z uporabniku prijaznim registrom priznanih možnosti).

Vrednotenje predhodnega učenja posameznikom omogoča, da dokažejo, da so pridobili določena znanja in spretnosti. Nedavna ocena priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja 48 kaže na znaten napredek, vendar so v njej opredeljeni tudi še vedno prisotni izzivi in predlagane rešitve. Zlasti je treba zagotoviti podporo posameznikom, tesnejše usklajevanje s svetovalnimi službami in učinkovito prilagajanje pobud za vrednotenje za prikrajšane in ranljive skupine. Namen predloga je obravnavati preostale izzive pri vrednotenju s priporočilom, naj države članice zagotovijo, da se lahko individualni izobraževalni računi uporabljajo za dostop do možnosti vrednotenja ter da so takšne možnosti, vključno z osebnim ali spletnim ocenjevanjem znanj in spretnosti, na voljo in dostopne. S tem dopolnjuje predlog o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam, ki lahko prav tako olajša vrednotenje in priznavanje izidov usposabljanja.

(Odstavki 13–17) Javni nacionalni register preverjeno kakovostnih in priznanih ponudb za usposabljanje, karierno orientacijo in vrednotenje lahko poveča motivacijo ljudi za usposabljanje, saj na lahko dostopen način predstavi razpoložljive možnosti in zmanjša negotovost glede kakovosti in priznavanja izidov usposabljanja. Podobni registri že obstajajo ali se razvijajo v najmanj 12 državah članicah. V predlogu se priporoča, naj vse države članice vzpostavijo tak register in ga posodabljajo, skupaj s trajnostnim modelom upravljanja s preglednimi pravili za vključevanje novih ponudb za usposabljanje. Samo ponudbe za usposabljanje, karierno orientacijo in vrednotenje, vključene v register, bi morale biti upravičene do financiranja iz individualnih pravic za usposabljanje. V ta register bi bilo treba vključiti tudi storitve karierne orientacije in možnosti vrednotenja, ki jih države članice posameznikom zagotavljajo brezplačno. Merila za vključitev možnosti v registre bi bilo treba oblikovati na ravni držav članic na podlagi preglednih zahtev glede kakovosti ter v sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki, pri čemer bi bilo treba izhajati iz podatkov o znanjih in spretnostih ter evropskih okvirov kompetenc 49 . Kratke tečaje usposabljanja, vključene v register, bi bilo treba razviti v skladu z evropskim pristopom k mikrokvalifikacijam, da bi se spodbujala preglednost kakovosti in priznavanja izidov usposabljanja. Državam članicam se priporoča, naj pregledno odprejo nacionalni register za možnosti usposabljanja, ki jih ponujajo ponudniki iz drugih držav, pod pogojem, da je njihova kakovost zaupanja vredna. Kot je bilo potrjeno s posvetovanji, so socialni partnerji in ustrezni deležniki sposobni in pripravljeni prispevati dodano vrednost k upravljanju takšnih registrov.

 (Odstavek 18) V predlogu se priporoča, naj države članice vzpostavijo in vzdržujejo enoten nacionalni digitalni portal, ki bo zlahka dostopen prek mobilnih naprav (npr. prek digitalne aplikacije), da se poveča preglednost razpoložljivih možnosti usposabljanja in podpore na nacionalni ravni ter uporabnikom omogočijo dostop do njihovih individualnih računov, pregled njihovih razpoložljivih individualnih pravic do usposabljanja in vpogled v nacionalni register.

(Odstavka 19 in 20) Plačani študijski dopust omogoča delavcem, da med usposabljanjem, ki traja od nekaj dni do več mesecev, obdržijo svojo plačo ali nadomestni dohodek. Takšne določbe že obstajajo v 24 državah članicah, od katerih jih je 12 podpisalo konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o plačanem študijskem dopustu 50 . Vendar je dostop do plačanega študijskega dopusta pogosto omejen zaradi posebnih značilnosti delovnega razmerja. Omejevalna merila za upravičenost in pomanjkanje informacij potencialnih upravičencev pomenijo, da obstoječe določbe uporablja manj kot 1 % zaposlenih 51 . Države članice so zato pozvane tudi, naj sprejmejo določbe o splošno dostopnem plačanem študijskem dopustu ali pregledajo obstoječe določbe, da zagotovijo, da bodo zajemale vse zaposlene posameznike, in vključijo finančno podporo za delodajalce, katerih zaposleni koristijo plačani študijski dopust (zlasti MSP, ki se soočajo z večjimi izzivi). V predlogu se priporoča tudi okrepitev povezav med določbami o plačanem študijskem dopustu in drugimi razpoložljivimi podpornimi ukrepi, medtem ko so podrobne ureditve prepuščene državam članicam.

(Odstavek 21) V predlogu se tudi priporoča, naj države članice organizirajo obsežne dejavnosti obveščanja in kampanje ozaveščanja, zlasti med tistimi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela. Te so ključne za zagotovitev višje stopnje udeležbe odraslih v izobraževanju, zlasti med skupinami, ki so slabo ozaveščene o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje in prekvalificiranje. Sodelovanje med javnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi deležniki lahko poveča učinkovitost takšnih dejavnosti.

(Odstavek 22) V podporo izvajanju te pobude je priporočljivo, da države članice vzpostavijo ureditve spremljanja za zagotovitev stalnega izboljševanja individualnih izobraževalnih računov in omogočitvenega okvira. Nadaljnje prilagoditve za najučinkovitejše doseganje ciljev tega priporočila bi se lahko nanašale na znesek individualnih pravic do usposabljanja, opredelitev posameznikov, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje, ali na uporabniku prijazno vključevanje različnih elementov omogočitvenega okvira.

(Odstavki 23–26) Ureditve za zagotavljanje ustreznega in trajnostnega financiranja individualnih izobraževalnih računov je treba določiti na nacionalni ravni v skladu z nacionalnimi okoliščinami in s posebno pozornostjo, namenjeno MSP. Čeprav so za izvajanje priporočila odgovorne države članice, se v predlogu priporoča, naj se olajša združevanje različnih javnih in zasebnih virov financiranja, kar lahko na primer vključuje prostovoljne prispevke delodajalcev. Države članice so lahko upravičene tudi do podpore iz različnih skladov EU, zlasti skladov kohezijske politike, vključno z Evropskim socialnim skladom plus 52 , Evropskim skladom za regionalni razvoj 53 in Skladom za pravični prehod 54 , ter mehanizma za okrevanje in odpornost 55 v okviru instrumenta Next Generation EU, če so v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključile ustrezne reforme in naložbe. Instrument za tehnično podporo lahko zagotovi prilagojeno strokovno znanje in izkušnje za načrtovanje in izvajanje reform, ki podpirajo vzpostavitev individualnih izobraževalnih računov in njihovega omogočitvenega okvira.

(Odstavek 27) Kot je pojasnjeno zgoraj, se bo podpora EU osredotočila na izkoriščanje financiranja EU brez primere, ki je državam članicam na voljo za razvoj znanj in spretnosti iz instrumenta Next Generation EU in večletnega finančnega okvira. EU bo razvoj znanj in spretnosti podpirala tudi z ustreznimi pobudami, kot so pakt za znanja in spretnosti, načrt za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti, koalicija za digitalna znanja in spretnosti ter delovna mesta, elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE) in drugi ustrezni ukrepi programa Erasmus+, ter projekti sodelovanja med socialnimi partnerji na ravni EU. Podpira lahko tudi vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks pri izvajanju priporočila. Nadaljnje delo na platformi Europass bi moralo biti osredotočeno na zagotavljanje interoperabilnosti, tj. povezovanje z enotnimi nacionalnimi digitalnimi portali za individualne izobraževalne račune.

(Odstavki 28–30) Poročanje in ocenjevanje bosta temeljila na spremljanju v okviru večstranskega nadzora, ki ga izvaja Odbor za zaposlovanje kot del cikla evropskega semestra, in sicer na podlagi dogovorjenega okvira in ureditev spremljanja. Državam članicam se priporoča, naj v 12 mesecih po sprejetju priporočila pripravijo načrt izvajanja. Prvo ocenjevanje je priporočljivo izvesti ne prej kot pet let po sprejetju.

2021/0405 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o individualnih izobraževalnih računih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 v povezavi s členom 149 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Usposobljena delovna sila je ključnega pomena za krepitev trajnostne konkurenčnosti EU, podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 s številnimi delovnimi mesti ter zagotavljanje socialno pravičnega digitalnega in zelenega prehoda. Ker se trgi dela razvijajo, morajo ljudje slediti razvoju in nadgrajevati svoja znanja in spretnosti. Nova in boljša znanja in spretnosti odpirajo več priložnosti ter omogočajo ljudem, da imajo dejavno vlogo pri obvladovanju prehodov na trgu dela in polno sodelujejo v družbi, ob upoštevanju demografskih sprememb. Poleg tega je lahko izpopolnjevanje odraslih močno orodje za spodbujanje socialne pravičnosti in vključevanja za pravičen prehod.

(2)Člen 14(1) Listine EU o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja. Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic 56 določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Četrto načelo se nanaša na aktivno podporo zaposlovanju, da se zagotovi pravica vsakogar do pravočasne in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev. Peto načelo o varni in prilagodljivi zaposlitvi poudarja, da imajo delavci ne glede na vrsto ali trajanje delovnega razmerja pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem.

(3)Evropski svet je 25. junija 2021 57 v skladu z Izjavo iz Porta pozdravil krovne cilje EU iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic, s čimer je podprl ambicijo, da bi se do leta 2030 vsako leto vsaj 60 % vseh odraslih udeležilo usposabljanja. Vendar udeležba v izobraževanju odraslih v EU v zadnjem desetletju stagnira in 21 držav članic ni doseglo cilja na ravni EU za leto 2020. Za številne odrasle, kot so tisti v netipičnih oblikah dela, zaposleni v malih in srednjih podjetjih (MSP), brezposelni, neaktivni in nizkokvalificirani, so možnosti za razvoj znanj in spretnosti prepogosto nedosegljive.

(4)V evropskem programu znanj in spretnosti 58 , ki je bil sprejet julija 2020, je pozvano k revoluciji na področju znanj in spretnosti, da bi se ekološki in digitalni prehod pretvorila v priložnosti za hitro in pravično okrevanje. Med drugim je v njem napovedano, da bo Komisija preučila individualne izobraževalne račune kot orodje za podporo izpopolnjevanju in prekvalificiranju delovno sposobnih odraslih, ki bo dopolnjevalo druge ukrepe, namenjene delodajalcem ter ponudnikom izobraževanja in usposabljanja.

(5)Znanja in spretnosti za zeleni prehod ter izpopolnjevanje in prekvalificiranje delovne sile bodo potrebni v okviru prehoda na sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo, kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru 59 za podnebno nevtralnost do leta 2050. V sporočilu Komisije „Pripravljeni na 55“ 60 je priznano, da bo zeleni prehod uspešen le, če bo imela EU usposobljeno delovno silo, ki jo potrebuje, da bo ostala konkurenčna, in opozorjeno na vodilne ukrepe programa znanj in spretnosti, s katerimi bodo ljudem zagotovljena znanja in spretnosti, ki so potrebni za zeleni in digitalni prehod.

(6)V sporočilu o evropskem digitalnem desetletju 61 je ponovno poudarjen cilj, da bo imelo do leta 2030 vsaj 80 % prebivalcev EU vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja, ter določen cilj, da bo do leta 2030 zaposlenih| 20 milijonov strokovnjakov s področja IKT, pri čemer se bo razlika med deležem žensk in moških zmanjšala. V predlogu Komisije o poti v digitalno desetletje 62 je predlagana vzpostavitev okvira za napredek na tem področju. V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027 63 je poudarjeno, da bi bilo treba uporabiti tehnološka sredstva za lažjo dostopnost in večjo prožnost možnosti izobraževanja, vključno z izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem.

(7)Komisija v sporočilu o novi industrijski strategiji za Evropo 64 poziva k odločnemu ukrepanju za uresničitev vseživljenjskega učenja in zagotovitev, da bosta izobraževanje in usposabljanje šla v korak z obema prehodoma in pomagala pri njuni izvedbi.

(8)V sklepih Sveta z dne 8. junija 2020 65 so države članice pozvane, naj „preučijo možne modele javnega in zasebnega financiranja vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti na individualni ravni“, Komisija pa, naj podpira države članice pri teh prizadevanjih.

(9)Nezadostna finančna podpora za posameznike je ena od glavnih ovir, ki vplivajo na udeležbo v izobraževanju. Skupne javne in zasebne naložbe so nezadostne. Večino usposabljanj, povezanih z delovnim mestom, v EU financirajo delodajalci. Vendar številna podjetja, zlasti MSP, ne zagotavljajo ali financirajo usposabljanja za svoje zaposlene, posamezniki v netipičnih oblikah dela pa imajo manj dostopa do usposabljanja, ki ga financira delodajalec, ali pa ga sploh nimajo. Takšne neenakosti ogrožajo blaginjo in zdravje posameznikov, zmanjšujejo gospodarsko konkurenčnost, povzročajo zamujene priložnosti in ovire za inovacije ter pomenijo tveganje, da bodo ljudje pri prehodu na bolj trajnostne gospodarske dejavnosti zapostavljeni.

(10)Poleg neposrednih stroškov so pomemben dejavnik, ki odraslim preprečuje, da bi se odločili za usposabljanje, tudi časovne omejitve. Večina držav članic je podpisnic konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) o plačanem študijskem dopustu, ki so jo prenesle v nacionalno zakonodajo. Vendar sta ozaveščenost o študijskem dopustu in njegovo koriščenje v številnih državah članicah majhna, določbe pa pogosto ne zajemajo delavcev v netipičnih oblikah dela ali pa odraslim ne omogočajo izobraževanja in usposabljanja v obdobju brezposelnosti ali nizke gospodarske aktivnosti.

(11)Številni odrasli, zlasti nizkokvalificirani in tisti, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, niso motivirani za vključitev v usposabljanje. Morda se ne zavedajo svojih potreb po znanjih in spretnostih ter morda ne vedo, ali sta podpora in usposabljanje na voljo ter ali sta kakovostna in priznana na trgu dela. Poleg tega ljudje morda ne bodo motivirani za usposabljanje, ki je bilo izbrano brez posvetovanja z njimi in ni prilagojeno njihovim potrebam.

(12)Potreben je nov pristop k izpopolnjevanju in prekvalificiranju v EU. Dopolnjevati bi moral obstoječe instrumente in slediti političnim zavezam, tako da bi posamezniki prevzeli vodilno vlogo ter bi se jim zagotovila podpora in orodja, ki jih potrebujejo za izpopolnjevanje ali prekvalificiranje na vseh ravneh znanj in spretnosti.

(13)Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje v svojem mnenju o pobudi EU o individualnih izobraževalnih računih in krepitvi ponudbe usposabljanja v Evropi iz avgusta 2021 66 navaja, da bi morala takšna pobuda izboljšati vključenost, motivacijo in udeležbo odraslih v izobraževanju in usposabljanju. Glavni izziv je izboljšati povezovanje znanj in spretnosti z delovnimi mesti ter zagotoviti dostop do raznolikih in kakovostnih možnosti usposabljanja z ustreznejšo in bolj ciljno usmerjeno ponudbo.

(14)Zgoraj opisane težave je mogoče rešiti tako, da se ljudem zagotovi neposredna finančna podpora s pravicami do usposabljanja na individualnih izobraževalnih računih in vzpostavi širok omogočitveni okvir, ki jim zagotavlja dostop do možnosti usposabljanja, informacij, orientacije, plačanega študijskega dopusta in priznavanja izidov usposabljanja.

(15)Na nacionalni ravni bi bilo treba opredeliti ustrezno pravico do usposabljanja v skladu s potrebami ljudi po usposabljanju; na primer, ki omogoča priznane dejavnosti usposabljanja v obsegu 30 ur na leto za vse posameznike in 50 ur za posameznike, ki jih najbolj potrebujejo. S prilagajanjem financiranja glede na potrebe se lahko poveča učinkovitost pobude. Države članice lahko določijo dodatne pravice do usposabljanja za posameznike, ki najbolj potrebujejo usposabljanje, odvisno od nacionalnih okoliščin in spreminjajočega se trga dela. Države članice bi lahko na primer zagotovile dodatne pravice na individualnih izobraževalnih računih v strateških sektorjih 67 , da bi podprle zeleni in digitalni prehod. Poleg finančnih pravic so ključni dejavniki, ki vplivajo na vključitev v usposabljanje, ustreznost, koristnost in priznavanje usposabljanja. O teh vprašanjih bi se bilo treba posvetovati s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki.

(16)Individualni izobraževalni računi bi morali ljudem omogočiti zbiranje in uporabo pravic do usposabljanja v določenem obdobju, tako da bi se lahko udeležili daljšega ali dražjega usposabljanja ali se usposabljali med upadom gospodarske rasti kot odziv na nove potrebe po znanjih in spretnostih. Posameznikom bi moralo biti omogočeno, da shranjujejo svoje individualne pravice do usposabljanja neodvisno od svojega statusa aktivnosti ali zaposlitvenega statusa in pri spremembah poklicne poti. Države članice bi morale določiti pravila za iztek pravic, ki bi učeče se spodbujala, da jih v celoti izkoristijo.

(17)Posameznikom bi bilo treba omogočiti, da uporabljajo svoje individualne pravice do usposabljanja tudi iz tujine, če dostopajo do priznanega in preverjeno kakovostnega usposabljanja iz nacionalnega registra svojega izobraževalnega računa. Prenosljivost pravic med državami članicami je dolgoročno zaželena značilnost, ki jo je treba nadalje preučiti.

(18)Da bi posameznikom pomagali najti ustrezno pot usposabljanja in s tem povečali njihovo motivacijo za učenje ter dostop do možnosti karierne orientacije in vrednotenja, bi morali biti na voljo posodobljeni javni registri priznanega usposabljanja prek namenskih enotnih nacionalnih digitalnih portalov, dostopnih vsem, tudi invalidom, ki bi morali biti ustrezno povezani s platformo Europass.

(19)Individualne izobraževalne račune bi moralo biti mogoče uporabljati za dostop do možnosti vrednotenja, vključno z možnostmi ocenjevanja znanj in spretnosti. Nedavna ocena priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja 68 kaže na znaten napredek, vendar so v njej opredeljeni tudi še vedno prisotni izzivi in predlagane rešitve. Zlasti je treba posameznikom zagotoviti prilagojeno podporo ter zagotoviti tesnejše usklajevanje s svetovalnimi službami in učinkovito prilagajanje pobud za vrednotenje za prikrajšane in ranljive skupine. Države članice bi morale spodbujati zagotavljanje mikrokvalifikacij, kadar je to ustrezno, na podlagi ugotovljenih potreb in v skladu z evropskim pristopom k mikrokvalifikacijam.

(20)To priporočilo podpira uvedbo plačanega študijskega dopusta. Ustrezno zagotavljanje plačanega študijskega dopusta v skladu s konvencijo MOD o plačanem študijskem dopustu 69 (ki jo je ratificiralo 12 držav članic) bi delavcem omogočilo, da v času usposabljanja, ki traja od nekaj dni do več mesecev, obdržijo svojo plačo ali nadomestni dohodek. Države članice bi bilo treba spodbujati k dialogu s socialnimi partnerji o ureditvah, ki bi zaposlenim omogočile, da se med delovnim časom udeležijo usposabljanja z uporabo svojih individualnih izobraževalnih računov. Pri tem bi bilo treba upoštevati poseben položaj MSP in zlasti mikropodjetij.

(21)Širše dejavnosti in kampanje obveščanja in ozaveščanja so ključnega pomena za zagotavljanje visokih stopenj udeležbe odraslih v izobraževanju, zlasti med skupinami, ki so slabo ozaveščene o izpopolnjevanju in prekvalificiranju, kot so tiste, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Sodelovanje med javnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi deležniki, ki temelji na skupnem razumevanju, da sta izpopolnjevanje in prekvalificiranje vrsta naložbe, lahko poveča učinkovitost dejavnosti obveščanja in ozaveščanja. Pozornost, namenjena dostopnosti, bi morala olajšati udeležbo odraslih invalidov.

(22) Ključnega pomena za podporo izvajanju so ureditve spremljanja in stalno izboljševanje individualnih izobraževalnih računov in omogočitvenega okvira. Nadaljnje prilagoditve bi se lahko nanašale na znesek individualnih pravic do usposabljanja, prednostne skupine ali uporabniku prijazno vključevanje različnih elementov omogočitvenega okvira.

(23)Ustrezno financiranje je ključna značilnost uspešnih shem za individualne izobraževalne račune. Individualni izobraževalni računi bi morali olajšati delitev stroškov med različnimi viri financiranja, kot so javni organi in delodajalci, tako da bi lahko k računu prispevali različni financerji. Kombinacija javnih in zasebnih virov financiranja bi morala zagotoviti vzdržnost pobude v državah članicah, kar je bistvenega pomena za njen uspeh. To omogoča, da delodajalci prostovoljno ali na podlagi kolektivnih pogodb prilagajajo podporo in dodatke za svoje zaposlene.

(24)Skladi EU, kot so Evropski socialni sklad plus 70 , Evropski sklad za regionalni razvoj, Sklad za pravični prehod in, kjer je ustrezno, mehanizem za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta Next Generation EU 71 , ter prilagojeno strokovno znanje v okviru Instrumenta za tehnično podporo lahko podprejo vzpostavitev individualnih izobraževalnih računov in njihovega omogočitvenega okvira. Vzajemno učenje, ki ga omogoča Komisija, lahko prav tako podpre proces.

(25)To priporočilo ne bi smelo posegati v izključno pristojnost držav članic glede organizacije in vsebine njihovih sistemov izobraževanja/usposabljanja odraslih. Poleg tega jim ne bi smelo preprečevati, da ohranijo ali oblikujejo naprednejše določbe o izobraževanju/usposabljanju odraslih od tukaj priporočenih.

(26)Države članice bi morale v oblikovanje reform vključiti socialne partnerje in deležnike, vključno z organizacijami civilne družbe. To priporočilo ne bi smelo omejevati avtonomije socialnih partnerjev, kadar so odgovorni za vzpostavitev in upravljanje programov usposabljanja.

(27)Ukrepi, opisani v tem priporočilu, ne bi smeli nadomestiti usposabljanja, ki ga zagotavljajo delodajalci, javne in zasebne službe za zaposlovanje, javne podpore institucijam za izobraževanje in usposabljanje ali drugih vrst podpore –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Cilji

1.Namen tega priporočila je podpreti reforme držav članic, ki bi več odraslim omogočile udeležbo v usposabljanju, da bi se zvišale stopnje udeležbe ter zmanjšale vrzeli v znanjih in spretnostih. Priporočilo s tem prispeva k cilju EU, tj. spodbujanju visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva za polno zaposlenost in socialni napredek. Natančnejši namen priporočila je:

(a)podpirati vse delovno sposobne odrasle pri dostopu do usposabljanja, tudi za poklicni prehod ne glede na njihov status aktivnosti ali zaposlitveni status;

(b)povečati spodbude in motivacijo posameznikov za usposabljanje.

2.V ta namen se državam članicam priporoča, naj vzpostavijo individualne izobraževalne račune kot sredstvo, ki bo posameznikom omogočalo udeležbo v usposabljanju, ustreznem za trg dela, in omogočitveni okvir, vključno možnostmi orientacije in vrednotenja, za spodbujanje dejanske vključitve v to usposabljanje.

Področje uporabe

3.To priporočilo zajema delovno sposobne odrasle, ki zakonito prebivajo v državi članici, ne glede na njihovo raven izobrazbe in trenutni status aktivnosti ali zaposlitveni status.  Države članice bi morale vzpostaviti individualni izobraževalni račun za vsako osebo, ki spada v to skupino.

Z odstopanjem bi morali biti obmejni delavci in samozaposlene osebe, ki delajo v državi članici, ki ni država, v kateri prebivajo, zajeti v državi članici, v kateri delajo.

Opredelitve pojmov

4.V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„individualna pravica do usposabljanja“ pomeni pravico do dostopa do osebnega proračuna, ki je posamezniku na voljo za kritje neposrednih stroškov usposabljanja, ustreznega za trg dela, orientacije in svetovanja, ocenjevanja ali vrednotenja znanj in spretnosti, ki so upravičeni do financiranja;

(b)„individualni izobraževalni račun“ je način zagotavljanja individualnih pravic do usposabljanja. Gre za osebni račun, ki posameznikom omogoča, da sčasoma zberejo in ohranijo svoje pravice ter jih uporabijo za katero koli upravičeno možnost usposabljanja, orientacije ali vrednotenja, ki se jim zdi najbolj koristna, in kadar koli želijo, v skladu z nacionalnimi pravili. Posamezniku zagotavlja popolno lastništvo nad pravicami, ne glede na vir financiranja;

(c)„prenosljivost“ individualnih pravic do usposabljanja pomeni, da takšne pravice po podelitvi ostanejo v lasti zadevnega posameznika, tudi med prehodi med delovnimi mesti, z dela na učenje, iz zaposlitve na brezposelnost ter iz aktivnosti na neaktivnost;

(d) „omogočitveni okvir“ vključuje podporo, ki spodbuja dejansko uporabo individualnih pravic do usposabljanja. To vključuje možnosti karierne orientacije in vrednotenja, nacionalni register možnosti, ki so upravičene do financiranja iz individualnih pravic do usposabljanja, enotni nacionalni digitalni portal za dostop do individualnega izobraževalnega računa in nacionalnega registra ter plačani študijski dopust.

Individualni izobraževalni račun

5.Države članice bi morale po posvetovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki vzpostaviti individualni izobraževalni račun za vsakega posameznika, zajetega s področjem uporabe te pobude.

6.Države članice bi morale za vsak individualni izobraževalni račun zagotoviti ustrezna letna sredstva, ki se lahko zbirajo in uporabijo v določenem obdobju, da se omogoči obsežnejše usposabljanje.

7.Države članice bi morale na podlagi nacionalnih ali sektorskih potreb, statusa aktivnosti ali pogodbenega statusa ali ravni kvalifikacij posameznika in katerih koli drugih ustreznih okoliščin ter v skladu z jasnimi in preglednimi merili ter po posvetovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki zagotoviti dodatne individualne pravice do usposabljanja za posameznike, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje.

8.Države članice bi morale pozvati delodajalce, naj zagotovijo dodatne individualne pravice do usposabljanja za individualne izobraževalne račune svojih delavcev in drugih oseb, ki delajo v njihovi industrijski vrednostni verigi, zlasti tistih, ki delajo v MSP.

9.Države članice bi morale javne in zasebne službe za zaposlovanje pozvati, naj zagotovijo dodatne individualne pravice do usposabljanja za individualne izobraževalne račune posameznikov, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje.

10.Države članice bi morale določiti pogoje, pod katerimi se lahko individualne pravice do usposabljanja zbirajo in shranjujejo, da se doseže ravnovesje med tem, da se posameznikom omogoči zbiranje pravic za financiranje daljšega usposabljanja in da se jih spodbuja k redni uporabi pravic v njihovem celotnem poklicnem življenju.

11.Države članice bi morale zagotoviti, da se individualne pravice do usposabljanja, zbrane na računu v državi članici, shranijo ali se lahko uporabijo za upravičene možnosti usposabljanja, karierne orientacije in vrednotenja v navedeni državi članici, tudi v obdobjih, ko posameznik živi v drugi državi članici.

Omogočitveni okvir

Državam članicam se priporoča, naj za individualne izobraževalne račune zagotovijo omogočitveni okvir, v katerega so vključeni:

–Karierna orientacija in vrednotenje

12.Države članice bi morale zagotoviti, da so storitve karierne orientacije in možnosti vrednotenja 72 , vključno z možnostmi ocenjevanja znanj in spretnosti, osebno ali prek spleta, na voljo in dostopne vsakemu imetniku individualnega izobraževalnega računa brezplačno ali z uporabo njegovih individualnih pravic do usposabljanja.

–Nacionalni register upravičenih možnosti kakovostnega usposabljanja, karierne orientacije in vrednotenja

13.Države članice bi morale vzpostaviti in posodabljati javni register možnosti usposabljanja, karierne orientacije in vrednotenja, ki so upravičene do financiranja iz individualnih pravic do usposabljanja v skladu z evropskim učnim modelom. V ta register bi bilo treba vključiti tudi storitve karierne orientacije in možnosti vrednotenja, ki jih države članice posameznikom zagotavljajo brezplačno.

14.Države članice bi morale v sodelovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki določiti in objaviti jasna pravila za vključitev različnih oblik možnosti usposabljanja, ustreznega za trg dela, karierne orientacije in vrednotenja v register, ki bi temeljila na preglednih zahtevah glede kakovosti in podatkih o znanjih in spretnostih. Ta pravila bi morale redno pregledovati, da bi zagotovile odzivnost na potrebe trga dela.

15.Države članice bi morale ponudnike možnosti formalnega in neformalnega učenja spodbujati k razvoju in širitvi ponudbe na podlagi ugotovljenih potreb, po potrebi tudi z zagotavljanjem mikrokvalifikacij v skladu s pristopom EU 73 ter z uporabo okvirov kompetenc EU in nacionalnih okvirov kompetenc.

16.Države članice bi morale pozvati socialne partnerje in ustrezne deležnike k sodelovanju pri postopku opredelitve meril za upravičenost glede usposabljanja, vključenega v register.

17.Države članice bi morale pregledno odpreti svoj nacionalni register za možnosti usposabljanja, ki jih ponujajo ponudniki iz drugih držav.

–Enotni nacionalni digitalni portal, ki podpira individualne izobraževalne račune

18.Države članice bi morale posameznikom omogočiti dostop do njihovega individualnega izobraževalnega računa in enostavno krmarjenje po registru z varno elektronsko avtentikacijo na dostopnem 74 enotnem nacionalnem digitalnem portalu 75 , do katerega bi bilo mogoče enostavno dostopati z mobilnih naprav in ki bi moral biti povezan s platformo Europass, ter jih pri tem podpirati.

–Plačani študijski dopust

19.Države članice bi morale vzpostaviti dialog s socialnimi partnerji o ureditvah, ki bi zaposlenim omogočile, da se med delovnim časom udeležijo usposabljanja z uporabo svojih individualnih izobraževalnih računov.

20.Države članice bi morale uvesti določbe o plačanem študijskem dopustu ali pregledati ustreznost obstoječih določb v skladu s konvencijo MOD o plačanem študijskem dopustu, pri čemer bi morale upoštevati:

(a)da določbe zajemajo vse vrste delovnih razmerij in samozaposlene;

(b)finančno in nefinančno podporo za delodajalce (zlasti MSP), katerih zaposleni koristijo plačani študijski dopust;

(c)potrebo po zagotovitvi učinkovitega izvajanja takih določb.

Obveščanje in ozaveščanje

21.Države članice bi morale skupaj s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi akterji izvajati obsežne dejavnosti in kampanje obveščanja in ozaveščanja, prilagojene potrebam potencialnih upravičencev do sheme individualnih izobraževalnih računov, zlasti tistih, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje, kot je določeno na nacionalni ravni, da se upravičeni posamezniki obvestijo o pravicah in koristih v zvezi z individualnimi izobraževalnimi računi in omogočitvenim okvirom ter motivirajo. Dejavnosti ozaveščanja bi tudi morale biti namenjene zlasti delavcem v MSP.

Spremljanje in stalno izboljševanje

22.Države članice bi morale sistematično spremljati in ocenjevati delovanje individualnih izobraževalnih računov in omogočitvenega okvira ter jih po potrebi prilagoditi, da bi najučinkoviteje dosegle cilj tega priporočila, na primer glede zneska pravic do usposabljanja, opredelitve posameznikov, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje, ter uporabniku prijaznega vključevanja različnih elementov omogočitvenega okvira. V tem procesu bi se bilo treba posvetovati s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki.

Financiranje

 

23.Države članice bi morale zagotoviti ustrezno in trajnostno financiranje individualnih izobraževalnih računov ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in s posebno pozornostjo, namenjeno MSP.

24.Države članice bi morale olajšati združevanje različnih javnih in zasebnih virov financiranja za prispevanje k individualnim pravicam do usposabljanja, tudi kot rezultat pogajanj med socialnimi partnerji.

25.Države članice bi morale zagotoviti ustrezno in trajnostno financiranje za omogočitveni okvir ter zgoraj navedene dejavnosti obveščanja in ozaveščanja.

26.Države članice bi morale v največji možni meri in najučinkoviteje uporabljati sklade in instrumente EU, zlasti Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj in Sklad za pravični prehod, mehanizem za okrevanje in odpornost ter Instrument za tehnično podporo, za:

(a)vzpostavitev nacionalnih individualnih izobraževalnih računov, vključenih v omogočitveni okvir, tudi z razvojem enotnega nacionalnega digitalnega portala za individualne izobraževalne račune in povezane priznane storitve ter vzpostavitvijo nacionalnih registrov priznanega usposabljanja;

(b)zagotovitev dodatnih individualnih pravic do usposabljanja na računih tistih, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje, ki bi izražale prednostne naloge EU, tudi za zeleni in digitalni prehod;

(c)vzpostavitev in zagotovitev možnosti karierne orientacije in vrednotenja;

(d)organizacijo dejavnosti obveščanja in ozaveščanja.

Podpora Unije

27.Svet pozdravlja namero Komisije, da na podlagi strokovnega znanja Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Evropske fundacije za usposabljanje (ETF), Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Evropskega organa za delo (ELA) podpre izvajanje tega priporočila:

(a)z olajšanjem vzajemnega učenja med državami članicami v podporo oblikovanju in izvajanju ustreznih reform za izvajanje tega priporočila;

(b)z razširitvijo baze znanja o individualnih izobraževalnih računih in povezanih vprašanjih ter pripravo ustreznih smernic;

(c)s preučitvijo nadaljnjega razvoja platforme Europass, zlasti za zagotovitev interoperabilnosti z enotnimi nacionalnimi digitalnimi portali za individualne izobraževalne račune, ter z zagotavljanjem prepoznavnosti možnosti učenja, karierne orientacije in vrednotenja, za katere se lahko uporabljajo različne nacionalne individualne pravice do usposabljanja.

Poročanje in ocenjevanje

28.Države članice bi morale začeti izvajati načela iz tega priporočila čim prej in Komisiji predložiti načrt, v katerem so določeni ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti na nacionalni ravni, do [vstaviti datum 12 mesecev po sprejetju s strani Sveta]. Napredek pri izvajanju načrtov bi bilo treba spremljati v okviru večstranskega nadzora v Odboru za zaposlovanje kot del cikla evropskega semestra. Okvir spremljanja, kjer je to ustrezno, uporablja informacije, ki so že zbrane z drugimi okviri spremljanja, in preprečuje podvajanje.

29.Komisija in Odbor za zaposlovanje bi morala do [vstaviti datum 12 mesecev po sprejetju s strani Sveta] skupaj vzpostaviti okvir spremljanja z dogovorjenimi skupnimi kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki za oceno izvajanja tega priporočila in njegovih izidov ter ureditve spremljanja, ki bodo omogočale njegov pregled. Komisija bi morala zagotoviti, da okvir spremljanja uporablja dokaze iz drugih okvirov spremljanja EU in da ne ustvarja nepotrebnega upravnega bremena.

30.Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami in po posvetovanju s socialnimi partnerji in ustreznimi deležniki oceniti in ovrednotiti napredek pri izvajanju tega priporočila ter o tem poročati Svetu v petih letih po njegovem sprejetju. Pri ocenjevanju ustreznosti pobude bi lahko ta ocena obravnavala tudi prenosljivost individualnih pravic do usposabljanja med državami članicami.

V Bruslju,

(1)    Za analizo vzrokov težav, ki vodijo do nizke in neenakomerne udeležbe v usposabljanju, glej oddelek 2.2 ocene učinka.

(2)    Raziskava o delovni sili 2020, spremenljivka TRNG_LFSE_01 .

(3)     Raziskava o izobraževanju odraslih 2016 , starost 25–64 let, brez vodenega usposabljanja na delovnem mestu. To je zadnje leto, za katero so na voljo podatki o udeležbi v izobraževanju odraslih v zadnjih 12 mesecih.

(4)    79 % neformalnega učenja pri moških je bilo povezanega z delovnim mestom, medtem ko je bil pri ženskah ta delež 71 %. Za formalno učenje ni na voljo ustreznih podatkov.

(5)    V raziskavi EIB o naložbah se je delež delodajalcev v EU, ki menijo, da so težave pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev ovira za naložbe, povečal s 66 % v letu 2016 na 76 % v letu 2019, pri čemer se je v letu pandemije COVID-19 2020 le rahlo zmanjšal, in sicer na 73 %.

(6)    MOD (2019), Skills for a greener future: A global view based on 32 country studies (Znanja in spretnosti za bolj zeleno prihodnost: celovit pregled na podlagi študij 32 držav) .

(7)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje ( COM(2021) 118 final ).

(8)     Raziskava o izobraževanju odraslih 2016 , starost 25–64 let, brez vodenega usposabljanja na delovnem mestu.

(9)    Sporočilo Komisije o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ( COM(2020) 274 final ).

(10)     Izjava iz Porta – Consilium (europa.eu) in 2425-06-21-euco-conclusions-en.pdf (europa.eu) .

(11)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor ( COM(2019) 640 final ).

(12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti ( COM(2021) 550 final ).

(13)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij; Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje ( COM(2021) 118 final ).

(14)    Pot v digitalno desetletje ( COM(2021) 574 ).

(15)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope ( COM(2021) 350 final ).

(16)     Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17) .

(17)    Za podrobnosti o neenakostih pri udeležbi v izobraževanju odraslih glej Prilogo 6.3 k oceni učinka, v Prilogi 6.4 pa je pregled priporočil za posamezne države o znanjih in spretnostih.

(18)    Glej oddelek 2 ocene učinka.

(19)    Glej oddelek 2.3 ocene učinka.

(20)    Izraz „status aktivnosti“ vključuje vse delovno aktivne, brezposelne in osebe, ki niso vključene na trg dela. Izraz „zaposlitveni status“ vključuje vse delovno aktivne ne glede na njihov pogodbeni status, tj. vključno s samozaposlenimi in drugimi osebami v netipičnih oblikah dela.

(21)    Glej oddelek 6.1 ocene učinka.

(22)     Sklep Sveta (EU) 2021/1868 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 379, 26.10.2021, str. 1).

(23)     Sklep Sveta (EU) 2020/1512 z dne 13. oktobra 2020 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic , str. 22.

(24)     Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja : nove priložnosti za odrasle (UL C 484, 24.12.2016, str. 1).

(25)    Raziskava o delovni sili 2020, spremenljivka edat_lfs_9901 .

(26)    Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic ( COM(2021) 102 final ).

(27)    Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 ( COM(2020) 625 final ).

(28)     Pakt za znanja in spretnosti.

(29)    Med njimi so naslednji industrijski ekosistemi: avtomobilizem, mikroelektronika, vesoljska in obrambna industrija, ladjedelništvo in energija iz obnovljivih virov na morju.

(30)    Priporočilo Komisije z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 ( COM(2021) 1372 final ).

(31)    Od 69 % med podjetji do 93 % med nevladnimi organizacijami in drugimi. Strinjanje je bilo pri anketirancih iz držav članic z nizko stopnjo udeležbe (89 %) za 12 odstotnih točk večje kot pri anketirancih z visoko stopnjo udeležbe (77 %).

(32)    Glej Evropska komisija (2020), Annual report on intra-EU labour mobility  (Letno poročilo o mobilnosti delovne sile znotraj EU) za trende na področju mobilnosti delovne sile v EU ter Dorn in Zweigmüller (2021), Migration and Labor Market Integration in Europe (Migracije in integracija trga dela v Evropi) (Journal of Economic Perspectives) za trditev, da pomanjkanje znanj in spretnosti omejuje mobilnost delovne sile znotraj EU.

(33)     Sklep Sveta (EU) 2020/1512 z dne 13. oktobra 2020 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 344, 19.10.2020, str. 22), ponovno potrjen s Sklepom Sveta (EU) 2021/1868 z dne 15. oktobra 2021 (UL L 379, 26.10.2021, str. 1).

(34)    Od 49 % med podjetji do 83 % med nevladnimi organizacijami in drugimi anketiranci.

(35)

   Med njimi so bili posebno posvetovanje s socialnimi partnerji na visoki politični ravni, posvetovanje z Odborom za zaposlovanje (EMCO), izmenjava mnenj s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in Odbora regij (OR), izmenjava mnenj s Svetovalnim odborom za poklicno usposabljanje (ACVT) in generalnimi direktorji za poklicno usposabljanje (DGVT) ter ciljno usmerjena posvetovanja z drugimi ustreznimi skupinami deležnikov, vključno s svetovalno skupino za evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in svetovalno skupino za Europass ter mrežami za politiko in evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje.

(36)    Posvetovanje s socialnimi partnerji 15. aprila 2021.

(37)     Mnenje Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje o individualnih izobraževalnih računih .

(38)     Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2021 o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ( 2020/2818(RSP) ).

(39)     Sklepi Sveta z dne 8. junija 2020 z naslovom S prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem do večje trajnosti in zaposljivosti v podporo okrevanju gospodarstva in socialni koheziji .

(40)     Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. julija 2021 o izobraževanju odraslih .

(41)     Pakt za znanja in spretnosti .

(42)    Vključno z GD CNECT, EAC, ECFIN, ESTAT, GROW, JRC, JUST, LS, REFORM in SG.

(43)    Glej Prilogo 1 k oceni učinka.

(44)    Glej oddelka 2.2 in 7 ocene učinka za podrobnejšo razpravo o tem, kako se z ukrepi politike, priporočenimi v tem predlogu, odpravljajo opredeljene ovire za udeležbo.

(45)    Te ocene so vzete iz analiz scenarijev, predstavljenih v oddelku 6.1 ocene učinka. Temeljijo na pravicah do usposabljanja, vrednih 30 ur za vse delovno sposobne odrasle in 50 ur za posameznike, ki najbolj potrebujejo izpopolnjevanje in prekvalificiranje. Denarni stroški na upravičenca so odvisni od stroškov usposabljanja v državah članicah, pri čemer je povprečje EU ocenjeno na 381 EUR za 30 ur in 631 EUR za 50 ur usposabljanja.

(46)    Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL L 141, 27.5.2011, str. 1).

(47)    Pravice do usposabljanja ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL   L 166, 30.4.2004, str. 1).

(48)    Evropska komisija (2020), Study supporting the evaluation of the Council Recommendation of 20 December 2012 on the validation of non-formal and informal learning (Študija v podporo oceni Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja).

(49)    Na primer, evropskega okvira za digitalne kompetence (DigiComp), osebnostne, družbene in učne kompetence (LifeComp), podjetniške kompetence (EntreComp) in trajnostne kompetence (GreenComp).

(50)    Od 1. februarja 2020, glede na predhodno različico posodobljene Cedefopove podatkovne zbirke o financiranju izobraževanja odraslih (načrtovana posodobitev), predstavljene v Prilogi 8.2. Konvencija MOD o plačanem študijskem dopustu je bila s strani države članice nazadnje ratificirana leta 1993.

(51)    Cedefop (2012), Training leave. Policies and practice in Europe (Študijski dopust. Politike in prakse v Evropi).

(52)     Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(53)     Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(54)    Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

(55)     Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(56)

    Evropski steber socialnih pravic .  

(57)     Sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. junija 2021. To je nadaljevanje Izjave iz Porta z dne 8. maja 2021.

(58)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ( COM(2021) 274 final ).

(59)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor ( COM(2019) 640 final ).

(60)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti ( COM(2021) 550 final ).

(61)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij; Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje ( COM(2021) 118 final ).

(62)    Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030 ( COM(2021) 574 ).

(63)     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018) 22 final).

(64)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope ( COM(2021) 350 final ).

(65)     Sklepi Sveta z dne 8. junija 2020 z naslovom S prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem do večje trajnosti in zaposljivosti v podporo okrevanju gospodarstva in socialni koheziji.

(66)     Mnenje Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje o individualnih izobraževalnih računih .

(67)    V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope ( COM(2021) 350 final ) je opredeljenih 14 industrijskih ekosistemov za posebno podporo, tudi za razvoj znanj in spretnosti njihove sedanje in prihodnje delovne sile.

(68)    Evropska komisija (2020), Study supporting the evaluation of the Council Recommendation of 20 December 2012 on the validation of non-formal and informal learning (Študija v podporo oceni Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja).

(69)    Od 1. februarja 2020, glede na predhodno različico posodobljene Cedefopove podatkovne zbirke o financiranju izobraževanja odraslih (načrtovana posodobitev), predstavljene v Prilogi 8.2. Konvencija MOD o plačanem študijskem dopustu je bila s strani države članice nazadnje ratificirana leta 1993.

(70)     Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(71)     Instrument Next Generation EU temelji na izkoriščanju celotnega potenciala proračuna Unije, s čimer prispeva k obnovi bolj zelene, bolj digitalne in odpornejše Evrope.

(72)    V skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (UL C 398, 22.12.2012, str. 1).

(73)    V skladu s priporočilom Sveta o mikrokvalifikacijah za vseživljenjsko učenje in zaposljivost.

(74)    V skladu z zahtevami glede dostopnosti, določenimi v Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(75)    Portali bi morali biti vzpostavljeni v skladu z načeli sporočila Komisije o evropskem okviru interoperabilnosti, COM(2017) 134 final .