Bruselj, 2.12.2021

COM(2021) 747 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o glavnih ugotovitvah sodelovanja Unije pri Ženevskem aktu, kot je določeno v členu 16 Uredbe (EU) 2019/1753


Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o glavnih ugotovitvah sodelovanja Unije pri Ženevskem aktu, kot je določeno v členu 16 Uredbe (EU) 2019/1753

EU je 26. novembra 2019 deponirala listino o pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah.

EU je 26. februarja 2020 postala pogodbenica Ženevskega akta. V skladu s členom 29(2) je Ženevski akt istega dne začel veljati, saj je bila EU peta upravičena pogodbenica, ki je deponirala akt o pristopu.

(a)Zahtevki za geografske označbe EU

Komisija je s sprejetjem štirih izvedbenih sklepov Komisije 1 na podlagi zahtev držav članic vzpostavila seznam 119 geografskih označb EU (predvidenih kot zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in geografske označbe), ki jih je treba mednarodno registrirati v skladu z Ženevskim aktom.

Komisija je 22. junija 2021 pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) vložila 119 zahtevkov za mednarodno registracijo 119 geografskih označb, registriranih in zaščitenih v skladu s pravom Unije, ki so bile vključene na sezname, vzpostavljene v zgoraj navedenih sklepih.

Postopki za registracijo 119 geografskih označb EU v registru Ženevskega akta na dan priprave tega poročila še vedno potekajo. Zato ni mogoče poročati o morebitni zavrnitvi zaščite s strani tretje države, ki je pogodbenica Ženevskega akta.

(b)Pogodbenice Ženevskega akta

Do danes so pogodbenice Ženevskega akta naslednje države in mednarodne organizacije:

Albanija,

Kambodža,

Demokratična ljudska republika Koreja,

Evropska unija,

Francija,

Madžarska,

Laoška ljudska demokratična republika,

Oman,

Samoa.

Seznam vsebuje šest držav, ki niso članice EU. To število naj bi se v bližnji prihodnosti povečalo, zlasti z vključitvijo Švice, ki je listino o pristopu deponirala 31. avgusta 2021.

Delegacije EU, zlasti delegacija Evropske unije pri ZN in druge mednarodne organizacije v Ženevi, se posvečajo obveščanju držav, ki niso članice EU, o prednostih pristopa k Ženevskemu aktu.

Komisija se pri pogajanjih o dvostranskih sporazumih s tretjimi državami stalno sklicuje na Ženevski akt kot najboljši okvir za vzajemno zaščito geografskih označb. Prav tako v vseh ustreznih kontekstih spodbuja države članice k promoviranju Ženevskega akta v tretjih državah.

Na konferencah in srečanjih Komisija redno navaja Ženevski akt kot najboljši instrument za mednarodno zaščito geografskih označb in ponazarja prednosti za tretje države.

Ženevski akt novim članicam ponuja sodoben večstranski instrument, ki jim bo omogočil, da izkoristijo pomembne prednosti, ki izhajajo iz edinstvenih značilnosti ozemlja proizvajalcev, in jim pomagal pri valorizaciji teh značilnosti v obliki tržnih proizvodov. Označbe porekla in geografske označbe lahko spremenijo proizvajalce blaga v izvoznike visokokakovostnih kmetijskih in obrtnih proizvodov. To lahko zagotovi pomembno spodbudo za rast in zaposlovanje.

Vzpostavitev mednarodnega sistema registracije in zaščite označb porekla in geografskih označb bo imela pozitiven vpliv za proizvajalce (zlasti male in srednje velike ter podeželske) po vsem svetu, ki želijo po dostopnih cenah pridobiti zaščito svojih označb v tujini. Poleg tega je lahko spodbuda za zasebne in javne naložbe s pozitivnimi učinki na gospodarstvo, trajnostni razvoj, večjo konkurenčnost, diverzifikacijo izvoza in ustvarjanje delovnih mest.

Geografske označbe so močni instrumenti za ohranjanje dodane vrednosti v lokalnih skupnostih. S povečanjem števila delovnih mest in rasti prispevajo k preprečevanju odseljevanja s podeželja. Ženevski akt zagotavlja dovolj prožnosti za pogodbenice, zlasti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in stalno možnostjo zavrnitve zaščite, kot so določeni v veljavnem Lizbonskem sporazumu, da se prilagodijo svoji specifični nacionalni zakonodajni izbiri glede izvajanja zaščite geografskih označb. Obstajajo ustrezne možnosti za izpolnitev potreb držav, ki se niso odločile za zaščito označb porekla ali geografskih označb sui generis.

Kar zadeva prihodnjo zakonodajno pobudo o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na ravni EU, je normativni projekt vključen v akcijski načrt za intelektualno lastnino, objavljen 25. novembra 2020. Komisija je 30. novembra 2020 predstavila časovni načrt za zakonodajno pobudo, povratne informacije pa so na splošno pokazale podporo proizvajalcev in večine organov držav članic. Javno posvetovanje je potekalo 12 tednov med 29. aprilom 2021 in 22. julijem 2021 prek spletnega sistema EU Survey v 24 jezikih EU, prejetih pa je bilo182 odgovorov iz 28 držav, med katerimi je 18 držav članic EU. Velika večina sodelujočih (92,3 %) meni, da je potrebna vseevropska pobuda za izboljšanje zaščite geografskih imen ali označb za nekmetijske proizvode. Komisija bo pobudo predvidoma sprejela v prvi polovici leta 2022.

(c)    Zahtevki za geografsko označbo iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila

Zavrnjen ni bil noben zahtevek iz držav, ki niso članice EU.

Do danes je bilo v skladu z Ženevskim aktom registrirano samo eno ime geografske označbe iz tretje države, povezano s kmetijskim proizvodom: „ម្រេចកំពត“/„Kampot Pepper“ iz Kambodže. Komisija to registracijo ocenjuje glede na merila iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2019/1753, da bi sprejela odločitev o zaščiti navedenega imena v EU v skladu z Ženevskim aktom.

(1)

Izvedbeni sklep Komisije z dne 2. junija 2021 o vzpostavitvi seznama geografskih označb, zaščitenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se vložijo kot zahtevki za mednarodno registracijo v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta (2021/C 215 I/04). Objavljen je bil v UL C 215 I/17 z dne 7. junija 2021.

Izvedbeni sklep Komisije z dne 3. junija 2021 o vzpostavitvi seznama geografskih označb, zaščitenih v skladu z Uredbo (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se vložijo kot zahtevki za mednarodno registracijo v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta (2021/C 215 I/02). Objavljen je bil v UL C 215 I/3 z dne 7. junija 2021.

Izvedbeni sklep Komisije z dne 3. junija 2021 o vzpostavitvi seznama geografskih označb, zaščitenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se vložijo kot zahtevki za mednarodno registracijo v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta (2021/C 219 I/02). Objavljen je bil v UL C 219 I/3 z dne 9. junija 2021.

Izvedbeni sklep Komisije z dne 8. junija 2021 o vzpostavitvi seznama geografskih označb, zaščitenih v skladu z Uredbo (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se vložijo kot zahtevki za mednarodno registracijo v skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta (2021/C 219 I/04). Objavljen je bil v UL C 219 I/9 z dne 9. junija 2021.