EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.11.2021
COM(2021) 676 final
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in pogojnih obveznostih
Stanje 31. decembra 2020
Kazalo
1.Uvod
2.Kaj so pogojne obveznosti?
3.Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz instrumentov, za katere se oblikujejo rezervacije: proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam
3.1Pregled skupne izpostavljenosti EU tveganju konec leta 2020
3.2Sistem EU za obvladovanje tveganj za pogojne obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
3.2.1Proračunska jamstva
3.2.2Finančna pomoč tretjim državam
3.3Skupni okvir Evropske komisije za upravljanje in spremljanje pogojnih obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
4.Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam
4.1Pregled skupne izpostavljenosti EU tveganju konec leta 2020
4.2Sistem EU za obvladovanje tveganj za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam
5. Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti EU
5.1 Okvir ocene
5.2 Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
5.3 Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti v zvezi z omejitvami, ki jih določa zgornja meja lastnih sredstev
6.Sklepne ugotovitve
Priloga: Vzdržnost in manevrski prostor v zvezi s stalno zgornjo mejo lastnih sredstev
1.Uvod
To je prvo poročilo v skladu z zahtevami iz člena 250 finančne uredbe 1 . Pripravljeno je bilo v povezavi z:
—delovnima dokumentoma X in XI, priloženima predlogu proračuna za leto 2022, ki vsebujeta podrobne informacije o finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih EU 2 , ter
—poročilom o dolgoročni napovedi prihodnjih prilivov in odlivov proračuna EU, ki vsebuje napovedi za razpoložljivo finančno sposobnost EU v obdobju 2021–2027 ob upoštevanju načrtovanih proračunskih odhodkov 3 .
Namen tega dokumenta je zagotoviti pregled pogojnih obveznosti, ki bremenijo proračun EU na dan 31. decembra 2020, ter množice ukrepov in zaščitnih ukrepov, ki jih ima Komisija na voljo za celovito zaščito proračuna EU pred morebitnimi izgubami zaradi navedenih obveznosti.
Za splošnim uvodom, v katerem so navedeni opredelitev in viri pogojnih obveznosti, so v poročilu predstavljene ključne značilnosti dveh kategorij pogojnih obveznosti (pogojne obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije, in pogojne obveznosti, za katere se ne oblikujejo rezervacije) s posebnim poudarkom na analizi okvira EU za spremljanje in obvladovanje tveganj, nastalih zaradi pogojnih obveznosti.
Nazadnje, v poročilu je predstavljena ocena dolgoročne vzdržnosti pogojnih obveznosti Unije na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih dejavnikov. Ocena je opravljena ob upoštevanju:
—zneska obstoječih rezervacij v jamstvenih skladih, ki jih je Komisija določila za proračunska jamstva in finančno pomoč tretjim državam;
—zgornjih mej lastnih sredstev in razpoložljivega manevrskega prostora za pogojne obveznosti, za katere se ne oblikujejo rezervacije in ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam.
Glavna sklepna ugotovitev analize vzdržnosti je, da ima proračun EU načeloma zadostna sredstva za spopadanje z morebitno uresničitvijo pogojnih obveznosti. Zlasti:
—niso bile ugotovljene nobene težave zaradi nezadostnega oblikovanja rezervacij za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in finančne pomoči tretjim državam;
—finančna sposobnost EU na podlagi obstoječega pravnega okvira (tj. sklepa o lastnih sredstvih 4 in uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 5 ) zadostuje za kritje obstoječih obveznosti Unije v zvezi s programi porabe sredstev in finančnimi trgi (za dolg, izdan državam članicam v okviru programov finančne pomoči), tudi v skrajno neugodnih razmerah.
To poročilo zajema pogojne obveznosti, nastale pred koncem leta 2020, v njem pa je ocenjeno, kako je zanje poskrbljeno na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Zato ne zajema pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz instrumenta NextGenerationEU 6 in so se začele uresničevati šele v letu 2021 ter za katere je bila z začasnim povišanjem zgornje meje lastnih sredstev zagotovljena dodatna finančna sposobnost.
2.Kaj so pogojne obveznosti?
Pogojne obveznosti so morebitne finančne obveznosti EU, ki izhajajo iz obstoječih zavezujočih obveznosti ali preteklih dogodkov. Ali bodo zaradi teh pogojnih obveznosti nastale dejanske izgube ali ne, je odvisno od prihodnjih dogodkov, nad katerimi EU nima popolnega nadzora.
Za EU obstajajo trije glavni viri pogojnih obveznosti 7 :
—Proračunska jamstva, ki so jamstva, dana skupini Evropske investicijske banke (EIB) ali drugim izvajalskim partnerjem na podlagi pooblastil Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) 8 , Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) 9 in mandata za zunanja posojila 10 . EU na podlagi vseh teh instrumentov izvajalskim partnerjem zagotavlja (delno) jamstvo za izgube, ki izhajajo iz njihovih zajamčenih operacij financiranja in naložbenih operacij (tj. dolžniških operacij in operacij v zvezi z lastniškim kapitalom). Na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so v okviru programa InvestEU z enim jamstvom EU zajeti dejavnosti, ki so se pred tem izvajale na podlagi EFSI in več drugih finančnih instrumentov, pri čemer je bil dostop do dela jamstva EU zagotovljen stebrno ocenjenim 11 izvajalskim partnerjem, ki niso skupina EIB 12 . Podobno je EFSD nasledil EFSD+, ki je bil vzpostavljen z uredbo o Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa 13 in zdaj deluje kot finančna veja okrepljenega načrta za zunanje naložbe.
—Posojila in z njimi povezana najeta posojila za zagotavljanje finančne pomoči tretjim državam (tj. posojila za makrofinančno pomoč 14 in posojila Euratom tretjim državam 15 ), ki se načeloma financirajo z vzajemnimi posli najemanja posojil. To konkretno pomeni, da se vsako posojilo financira z ustrezno obveznico EU, ki po zapadlosti, obrestni meri in načrtu odplačevanja v celoti ustreza posojilu EU. Tako so vlagatelji v obveznice EU izpostavljeni le kreditnemu tveganju EU in ne kreditnemu tveganju vsake posamezne države upravičenke. Za EU je obveznost pogojna, saj načeloma za poravnavo dolga EU ni potreben odliv sredstev EU, država upravičenka pa ima pogodbeno obveznost zagotoviti tok prihodkov.
—Posojila in z njimi povezana najeta posojila za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam EU, tj. plačilnobilančna posojila 16 , posojila v okviru evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) 17 , posojila Euratom 18 in posojila v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) 19 . Ta posojila se dodelijo državam članicam EU po isti vzajemni metodi kot finančna pomoč tretjim državam 20 . Prihodki od vračil držav članic upravičenk se usmerijo v servisiranje dolga EU. Ne štejejo se za lastna sredstva v okviru zadevne zgornje meje lastnih sredstev.
Za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in finančne pomoči tretjim državam, se oblikujejo delne rezervacije, izračuni rezervacij pa temeljijo na konservativnih ocenah pričakovanih izgub za posamezne instrumente in dodatni razliki za kritje dela nepričakovanih izgub.
Nasprotno pa se za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam EU, ne oblikujejo rezervacije. Najeta posojila EU so neposredne in brezpogojne obveznosti EU. Če torej država članica upravičenka ne izpolni obveznosti do EU, ima EU v skrajnem primeru in po uporabi vseh drugih možnosti za iskanje rešitev na podlagi obstoječega proračunskega okvira pravico črpati potrebno likvidnost od drugih držav članic. Taki vpoklici prihodkov bi presegali zgornje meje večletnega finančnega okvira ob spoštovanju zgornje meje lastnih sredstev 21 .
Konec leta 2020 je proračun EU vključeval pogojne obveznosti, ki so znašale več kot 93 milijard EUR v zvezi s posojili, dodeljenimi državam članicam in tretjim državam, ter približno 63 milijard EUR za jamstva, zagotovljena v okviru EFSI, EFSD in mandata za zunanja posojila. Največja izpostavljenost proračuna EU izhaja iz programov finančne pomoči, namenjenih državam članicam (glej sliko 1 v nadaljevanju).
Na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se bo uporaba proračunskih jamstev predvidoma dodatno povečala, med drugim na podlagi programa InvestEU, ki vključuje jamstvo v znesku 26,2 milijarde EUR za podporo naložbenim operacijam v okviru štirih sklopov politike (trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, MSP ter socialne naložbe ter znanja in spretnosti). Do konca leta 2021 bo Unija predvidoma precej povečala svoje pogojne obveznosti tudi v zvezi z najemanjem posojil za financiranje posojil državam članicam na podlagi mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta NextGenerationEU. Rezultati navedenih operacij bodo vključeni v naslednjo izdajo tega poročila.
Slika 1: Razčlenitev pogojnih obveznosti po virih na dan 31. decembra 2020
(*) Na podlagi skupnega zneska „razpoložljivega jamstva, podpisanega z nasprotnimi strankami“ (glej preglednico 1 v nadaljevanju).
V skladu z računovodskimi pravili EU so finančni instrumenti v obliki jamstev opredeljeni kot pogojne obveznosti 22 , vendar z vidika proračuna niso vir pogojnih obveznosti, saj so zanje vselej v celoti oblikovane rezervacije v proračunu, tj. v proračunu so predvidene obveznosti za celotni znesek pogojne obveznosti, ki izhaja iz finančnega instrumenta. V celoti je zagotovljeno, da je mogoče v skrajnem primeru, če bi bilo to utemeljeno, izpolniti celotno obveznost, saj je že del neporavnanih obveznosti Unije.
Iz proračuna EU se financirajo najrazličnejši finančni instrumenti (instrumenti za lastniški kapital, dolg, jamstva za posojila, rizični kapital, krepitev zmogljivosti in delitev tveganj). Ti so razdeljeni v dve glavni kategoriji: instrumenti, povezani z ukrepi notranje politike, in instrumenti, povezani z ukrepi zunanje politike (odvisno od tega, ali so prejemniki večinoma v EU ali zunaj nje). Primeri finančnih instrumentov so instrumenti, določeni v okviru programa Obzorje 2020 za povečanje dostopa do financiranja za subjekte, ki se ukvarjajo z raziskavami in inovacijami 23 , dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope 24 , ki je bil vzpostavljen za lažje izvajanje infrastrukturnih projektov (v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju), ter kapitalske sheme EU za MSP, ki podpirajo ustanavljanje in financiranje MSP EU v začetni fazi in fazi rasti 25 .
Delovni dokument X, priložen predlogu proračuna za leto 2022, vsebuje podroben opis vseh 36 obstoječih finančnih instrumentov.
3. Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz instrumentov, za katere se oblikujejo rezervacije: proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam
3.1 Pregled skupne izpostavljenosti EU tveganju konec leta 2020
Leta 2020 je EU razširila proračunsko podporo v obliki danih jamstev na skupino EIB v zvezi z dolžniškimi operacijami in operacijami v zvezi z lastniškim kapitalom, ki jih krije EFSI, ter skupino EIB in drugih devet finančnih institucij (vključno z Evropsko banko za obnovo in razvoj ter več drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami) v zvezi z operacijami, ki jih krije EFSD. Poleg tega je EU zagotovila jamstva za posojila, ki jih je EIB dodelila upravičencem zunaj EU na podlagi mandata za zunanja posojila.
EFSI je bil ustanovljen leta 2015, da bi se odpravila težava zaradi dolgotrajno nizke ravni zasebnih naložb po finančni krizi. Ima obliko proračunskega jamstva v znesku 26 milijard EUR iz proračuna EU, danega skupini EIB. Dopolnjen je z dodelitvijo lastnih sredstev EIB v višini 7,5 milijarde EUR.
Jamstvo v okviru EFSD je bilo uvedeno za podporo naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja, predvsem v Afriki in državah evropskega sosedstva, ter za pomoč navedenim državam pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja ZN.
Osnovna utemeljitev proračunskega jamstva EU, zagotovljenega na podlagi mandata za zunanja posojila, je, da se z njim okrepi sposobnost EIB za operacije financiranja v bolj tveganih okoljih zunaj EU na področjih, kot sta razvoj lokalnega zasebnega sektorja ter razvoj socialne in gospodarske infrastrukture.
Preglednica 1 vsebuje informacije o skupni izpostavljenosti tveganju za proračun EU na podlagi navedenih treh jamstev 26 .
Preglednica 1: Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev. Stanje na dan 31. decembra 2020 (v milijonih EUR)
|
|
Razpoložljivo jamstvo, podpisano z nasprotnimi strankami
|
Razpoložljivo jamstvo v zvezi z operacijami, ki so jih podpisale nasprotne stranke |
Razpoložljivo jamstvo v zvezi z operacijami, ki so jih podpisale nasprotne stranke – izplačano |
|
EFSI |
25 833,27 |
24 121,52 |
18 880,06 |
|
EFSD |
1 370,7 |
438, 56 |
34,52 |
|
Mandat za zunanja posojila |
35 574,71 |
32 732,34 |
20 252,21 |
|
Skupaj |
62 778,68 |
57 292,42 |
39 166,78 |
Finančna podpora tretjim državam v obliki dvostranskih posojil EU, ki se financirajo z vzajemnimi posli na kapitalskih trgih, je bila dodeljena zlasti v okviru programa makrofinančne pomoči, ki je ciljno usmerjen v države zunaj EU s težavami s plačilno bilanco. Leta 2020 je bilo v obliki posojil izplačanih skupno 1 675 milijonov EUR 27 .
V preglednici 2 so prikazani neporavnani zneski konec leta 2020.
Preglednica 2: Neporavnani zneski v zvezi s posojili tretjim državam na dan 31. decembra 2020 (v milijonih EUR)
|
Neodplačana posojila |
Natečene obresti |
Skupaj |
|
|
Makrofinančna pomoč |
5 786,80 |
26,17 |
5 812,97 |
|
Euratom |
200 |
0,5 |
200,5 |
|
Skupaj |
5 986,80 |
26,67 |
6 013,47 |
3.2 Sistem EU za obvladovanje tveganj za pogojne obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
Naslov X finančne uredbe zagotavlja podlago za okvir EU za upravljanje pogojnih obveznosti, saj vključuje več ključnih določb za zagotovitev ustrezne zaščite proračuna EU pred tveganji, povezanimi z navedenimi obveznostmi. Da bi lahko EU vselej v celoti in pravočasno poravnala zahtevke izvajalskih partnerjev za unovčitev proračunskih jamstev ali izplačala obveznice, kadar upravičenec do posojila ne izpolni obveznosti, je bilo vzpostavljenih več mehanizmov in orodij za obvladovanje tveganj. Nekateri od njih so horizontalni in se uporabljajo za vse kategorije pogojnih obveznosti, drugi pa so bolj specifični in se nanašajo bodisi na proračunska jamstva bodisi na programe finančne pomoči.
3.2.1 Proračunska jamstva
V tem oddelku so opisani zaščitni ukrepi, ki so bili vzpostavljeni za zagotovitev, da pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev, ne presegajo proračunske zmogljivosti za njihovo kritje.
Ukrepi za omejitev zneska pogojnih obveznosti
Prvič, znesek jamstva EU je vselej jasno omejen. V skladu s finančno uredbo finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna ne smejo presegati zneska proračunskega jamstva, odobrenega v temeljnem aktu. Pogojna obveznost, nastala zaradi proračunskega jamstva, lahko presega finančna sredstva, namenjena kritju finančne obveznosti EU, samo, če je tako določeno v temeljnem aktu in pod specifičnimi pogoji iz temeljnega akta.
Drugič, profil tveganja operacij/finančnih produktov, za katere jamči EU, se določi predhodno, tj. ob podpisu sporazumov o jamstvu. Profil tveganja je v celoti združljiv s stopnjo rezervacij, določeno v uredbi, ki ureja zadevno jamstvo, in nagnjenostjo k prevzemanju tveganja 28 , določeno za program. Za preprečitev pretiranih koncentracij tveganja se pri operacijah po potrebi poskuša zagotoviti raznolikost (geografskega območja uporabe, sektorjev itd.).
Ukrepi v zvezi z izborom izvajalskih partnerjev
Preden institucije kandidatke postanejo izvajalski partnerji v okviru obstoječega programa z jamstvom, se v zvezi z njimi opravi „stebrno ocenjevanje“, tj. temeljit pregled njihovih notranjih postopkov in postopkov, ki se uporabljajo, da se oceni njihova sposobnost zagotoviti raven zaščite finančnih interesov EU, enakovredno ravni, ki se zahteva na podlagi finančne uredbe 29 .
Poleg tega obstoječi sporazumi o jamstvu vključujejo določbe za zagotovitev, da:
(I)izvajalski partnerji z lastnimi sredstvi prispevajo k operacijam, kritim s proračunskim jamstvom, ter
(II)so vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za zagotovitev, da del tveganja izgub prevzamejo izvajalski partnerji (delitev tveganja), ali da se uvedejo druge finančne spodbude 30 za zagotovitev zadostne uskladitve interesov.
Poleg tega se od izvajalskih partnerjev zahteva, da vzpostavijo ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih nasprotij interesov z drugimi dejavnostmi, ki jih izvajajo v okviru svojega rednega poslovanja.
Ukrepi za zagotovitev ustrezne predhodne proračunske zmogljivosti za kritje unovčitev jamstev
S finančno uredbo se za proračunska jamstva zahteva vnaprejšnje oblikovanje rezervacij na podlagi stopnje rezervacij, ki se določi tako, da zajema unovčitve jamstev do ravni pričakovanih izgub in „varnostno“ rezervo za obravnavo dela nepričakovanih izgub 31 .
Stopnja rezervacij se določi v temeljnem aktu in izrazi kot odstotek skupnega zneska jamstva EU. Stopnja se med izvajanjem programov redno spremlja in po potrebi pregleda, da se zagotovi stalna usklajenost z razvojem profila tveganja neporavnanih obveznosti.
Komisija ima na voljo specifične ukrepe za zagotovitev stalne ustrezne ravni rezervacij. Temeljijo na sistemu zgodnjega opozarjanja, ki pomaga preprečiti, da bi zmanjkalo rezervacij, in s katerim se lahko po potrebi sproži dopolnitev rezervacij in/ali zvišanje stopnje rezervacij, kot je določena v pravni podlagi 32 .
Dopolnitve se po potrebi izvedejo po običajnem letnem proračunskem postopku. V nasprotju z morebitnimi vračili v zvezi s finančno pomočjo državam članicam se dopolnitve za proračunska jamstva štejejo v okvir zgornjih meja večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.
V preteklosti je EU za zmanjšanje tveganja vpliva, ki bi ga lahko imeli zahtevki izvajalskih partnerjev za unovčitev jamstev na proračun EU, ustanovila namenske jamstvene sklade, ki se financirajo iz proračuna EU. Skupni znesek finančnih sredstev v teh treh skladih je 31. decembra 2020 znašal:
—8,0 milijard EUR za Jamstveni sklad EFSI;
—2,8 milijarde EUR za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, v katerem se hranijo rezervacije za programe v okviru mandata za zunanja posojila ter programe makrofinančne pomoči in Euratom;
—0,8 milijarde EUR za Jamstveni sklad EFSD.
Januarja 2021 so bila sredstva v teh treh skladih za rezervacije združena v skupni sklad za rezervacije 33 , v katerem se zdaj v enem portfelju naložb (ki vsebuje ločene oddelke za odzivanje na unovčitve jamstev v okviru zadevnih programov z jamstvi) hranijo rezervacije za kritje morebitnih finančnih obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev in programov finančne pomoči tretjim državam.
Po začetku veljavnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 so bila na skupni sklad za rezervacije prenesena sredstva Jamstvenega sklada EFSI, poleti leta 2021 pa je sledil prenos neto sredstev Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe in Jamstvenega sklada EFSD v skladu z uredbo o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa. V prihodnosti se bodo prek skupnega sklada za rezervacije upravljale tudi rezervacije novih instrumentov na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (tj. programov InvestEU in Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa).
Ukrepi za obravnavanje realiziranih izgub, ki presegajo razpoložljive rezervacije
Če bi se med izvajanjem programa pokazalo, da rezervacije ne zadostujejo za kritje dejanskih izgub, bi se lahko izvedli naslednji ukrepi:
—izjemni začasni prenosi med oddelki za rezervacije v zvezi z različnimi proračunskimi jamstvi v skupnem skladu za rezervacije, pri čemer se lahko za obravnavanje pomanjkanja sredstev za plačilo zahtevkov za unovčitev jamstev v okviru enega proračunskega jamstva začasno dajo na voljo sredstva, za katera so bile oblikovane rezervacije v okviru drugega proračunskega jamstva;
—odobritev izjemnih dodatnih odhodkov na podlagi:
·prerazporeditve odhodkov (odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil) iz drugih postavk v proračunu EU in/ali
·spremembe proračuna EU, da se omogočijo dodatni odhodki (v okviru zgornjih meja večletnega finančnega okvira in mehanizmov za prilagodljivost);
— uporaba osrednje zakladnice: v izjemnih primerih se lahko do odobritve dodatnih proračunskih sredstev za plačilo zahtevkov za unovčitev jamstev v okviru proračunskega jamstva začasno uporabi likvidnost osrednje zakladnice.
3.2.2 Finančna pomoč tretjim državam
Ukrepi za omejitev zneska pogojnih obveznosti
Podobno kot pri proračunskih jamstvih finančna uredba omejuje skupno izpostavljenost proračuna EU v zvezi s programi finančne pomoči. Pogojna obveznost presega finančna sredstva, namenjena kritju finančne obveznosti Unije, samo, če je tako določeno v temeljnem aktu in pod pogoji iz temeljnega akta. Poleg tega finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna nikoli ne presegajo najvišjega zneska sredstev, ki si jih lahko Komisija izposodi za financiranje finančne pomoči, in pripadajočih obresti.
Za vsak program so v ustreznem zakonodajnem aktu določeni skupni znesek svežnja posojil, število obrokov za izplačilo posojil in najdaljša zapadlost v plačilo. Obroki so običajno odvisni od izpolnjevanja več pogojev politike, v nekaterih primerih (npr. pri posojilih za makrofinančno pomoč) tudi od zadovoljivih preteklih rezultatov pri izvajanju reform programa Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
Ukrepi za zagotovitev vračila najetih posojil v primeru neodplačevanja posojila
Najeta posojila EU za dodelitev posojil za finančno pomoč tretjim državam so neposredne in brezpogojne obveznosti EU. Najeta posojila za financiranje posojil za makrofinančno pomoč in posojil Euratom, dodeljenih tretjim državam, so zajeta z Jamstvenim skladom za zunanje ukrepe, za katerega se rezervacije oblikujejo iz sredstev proračuna EU v višini 9 % vseh zajamčenih posojil, ki niso poravnana ob koncu leta. Postopki za obravnavo nezadostnih rezervacij za izpolnitev obveznosti EU so podobni postopkom, opisanim na koncu oddelka 3.2.1 za proračunska jamstva, kot se uporabljajo za rezervacije v oddelku Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe, namenjene posojilom za makrofinančno pomoč, posojilom v okviru mandata za zunanja posojila in posojilom Euratom.
3.3 Skupni okvir Evropske komisije za upravljanje in spremljanje pogojnih obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
Komisija je zaradi vse večjega pomena proračunskih jamstev in programov finančne pomoči za izvajanje politik EU okrepila svoja orodja za obvladovanje tveganj, s katerimi se obravnavajo pogojne obveznosti, z vzpostavitvijo horizontalnega okvira za celotno Komisijo za izvajanje in spremljanje teh programov. Namen tega okvira je razviti skupne metodologije za načrtovanje in izvajanje proračunskih jamstev in finančne pomoči ter pogajanja o njih, kolikor je to mogoče glede na razlike med programi, ter omogočiti pozorno spremljanje razvoja pogojnih obveznosti. Končni cilj je popolna zaščita proračuna EU pred nepredvideno uresničitvijo izgub, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali programov posojil, za katere se oblikujejo rezervacije.
Usmerjevalni odbor za pogojne obveznosti
V središču tega okvira je usmerjevalni odbor za pogojne obveznosti 34 , ki se osredotoča na medsektorske zadeve, npr. razvoj skupnih orodij za učinkovito obvladovanje tveganj, poročanje o splošni vzdržnosti pogojnih obveznosti in usklajevanje skupnega pristopa k ustreznim horizontalnim določbam sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji.
Spremljanje
Da bi lahko Komisija stalno spremljala morebitne izgube, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti, ji morajo izvajalski partnerji in države upravičenke redno poročati o operativnem in finančnem stanju programa z jamstvi ali napredku, doseženem v zvezi s pogojenostjo, na kateri temelji finančna pomoč EU. V zvezi s finančnimi informacijami, ki jih predložijo izvajalski partnerji, se opravi zunanja revizija.
Poročanje
Podrobno poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu ter drugim deležnikom o kopičenju in časovnem profilu pogojnih obveznosti je ključni element pristopa EU k upravljanju pogojnih obveznosti. V finančni uredbi je predviden celovit sistem za poročanje o pogojnih obveznostih, da bi se zagotovile celovite in pravočasne informacije o različnih virih pogojnih obveznosti na posamični in konsolidirani ravni. To poročilo ter poročila na podlagi člena 41(4) in 41(5) finančne uredbe so glavni gradniki okvira za poročanje o pogojnih obveznostih.
4. Pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam
4.1 Pregled skupne izpostavljenosti EU tveganju konec leta 2020
Komisija, ki deluje v imenu EU, je leta 2020 upravljala štiri programe, v okviru katerih lahko odobri posojila državam članicam:
—plačilnobilančno pomoč za pomoč državam EU zunaj euroobmočja, ki imajo ali bi lahko imele težave s plačilno bilanco;
—evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM), vzpostavljen v odziv na finančno krizo, da bi se zagotovila finančna podpora državam članicam EU, ki se spopadajo z resnimi finančnimi težavami zaradi izrednih dogodkov, nad katerimi nimajo nadzora, ali jim take težave grozijo;
—program SURE, o katerem je bil dogovor sprejet junija 2020, za pomoč pri financiranju nenadnih in močnih povečanj nacionalnih javnofinančnih odhodkov v zvezi z nacionalnimi shemami skrajšanega delovnega časa in podobnimi ukrepi za odzivanje na krizo zaradi COVID-19;
—instrument Euratoma za posojila za pomoč državam članicam pri financiranju naložb v jedrske elektrarne ter industrijske obrate in naprave v jedrskem gorivnem ciklu.
V preglednici 3 so predstavljeni neporavnani zneski posojil v okviru navedenih štirih programov ob koncu leta 2020.
Preglednica 3: Neporavnani zneski v zvezi s posojili državam članicam EU na dan 31. decembra 2020 (v milijonih EUR)
|
Neodplačana posojila |
Natečene obresti |
Skupaj |
|
|
Plačilnobilančna pomoč |
200 |
1,15 |
201,15 |
|
Euratom |
78,26 |
0,16 |
78,43 |
|
EFSM |
46 800 |
596,02 |
47 396,02 |
|
SURE |
39 500 |
3,48 |
39 503,48 |
|
Skupaj |
86 578,26 |
600,81 |
87 179,08 |
Ustrezno merilo skupnega letnega tveganja za proračun EU zaradi pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam, je dolg, ki zapade v letu, tj. skupni znesek letnih plačil, ki zapadejo v zadevnem letu in jih morajo plačati države članice upravičenke (glavnica in obresti) v okviru različnih programov (preglednica 4).
Preglednica 4: Letni načrt odplačevanja neodplačanih posojil (glavnica + obresti) v okviru obstoječih programov za obdobje 2021–2027 na dan 31. decembra 2020 (v milijonih EUR)
|
Leto |
Euratom |
Plačilnobilančna pomoč |
EFSM |
SURE |
Vsi
|
|
|
2021 |
29,05 |
5,75 |
10 849,88 |
23,92 |
10 908,59 |
|
|
2022 |
23,24 |
5,75 |
3 496,13 |
25 |
3 550,11 |
|
|
2023 |
13,22 |
5,75 |
4 221,88 |
25 |
4 265,84 |
|
|
2024 |
13,11 |
5,75 |
3 300 |
25 |
3 343,86 |
|
|
2025 |
0 |
205,75 |
3 051,25 |
8 025 |
11 282 |
|
|
2026 |
0 |
0 |
4 639,25 |
25 |
4 664,25 |
|
|
2027 |
0 |
0 |
3 519,25 |
25 |
3 544,25 |
|
|
Total |
78,61 |
228,75 |
33 077,63 |
8 173,92 |
41 558,90 |
|
4.2 Sistem EU za obvladovanje tveganj za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz finančne pomoči državam članicam
Ukrepi za omejitev zneska pogojnih obveznosti
Finančna uredba tako kot pri finančni pomoči tretjim državam finančna uredba omejuje tudi skupno izpostavljenost EU v zvezi s posojili, odobrenimi državam članicam. Finančna obveznost in skupna neto plačila iz proračuna so omejena na najvišji znesek sredstev, ki si jih lahko Komisija izposodi za financiranje finančne pomoči (kot so odobrena v zadevnem temeljnem aktu), in pripadajočih obresti.
Ukrepi za zagotovitev vračila najetih posojil v primeru neodplačevanja posojila
V nasprotju s finančno pomočjo tretjim državam se v proračunu ne oblikujejo rezervacije za primer, da država članica EU ne bi odplačala posojil EU, kar se še ni zgodilo. V takem skrajnem primeru, ko država članica upravičenka ne izpolni svojih obveznosti do Unije, bo Komisija v skladu z zakonodajo o lastnih sredstvih, ki se uporablja, uporabila dejavno upravljanje denarnih sredstev (tj. črpanje likvidnosti iz razpoložljivih sredstev v zakladnici) in po potrebi druge ukrepe, predvidene s finančnimi določbami, ki se uporabljajo za posojilo. V skrajnem primeru lahko Komisija pozove vse države članice, da začasno zagotovijo razliko med razpoložljivimi sredstvi in denarnimi potrebami. Če se država članica ne odzove pravočasno na tak poziv, ima Komisija začasno pravico, da naslovi dodatne pozive na druge države članice. Zagotovitev takih denarnih sredstev se brez odlašanja nadomesti v okviru proračuna EU.
Instrument SURE je poseben primer, saj so se vse države članice strinjale, da bodo zagotovile jamstva, ki so nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo, za 25 % najvišjega zneska finančne pomoči 35 . Prispevek vsake države članice k skupnemu znesku jamstva ustreza njenemu relativnemu deležu v skupnem bruto nacionalnem dohodku EU (na podlagi proračuna EU za leto 2020).
5. Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti EU
5.1 Okvir ocene
V skladu s členom 210(3) finančne uredbe „se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči in ki bremenijo proračun, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z uredbo o določitvi večletnega finančnega okvira, predvideno v členu 312(2) PDEU, in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa 2014/335/EU, Euratom“ (tj. zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in zgornjo mejo lastnih sredstev).
Povedano drugače, lastna sredstva, ki jih lahko EU črpa v posameznem letu, bi morala zadostovati za financiranje odhodkov, nastalih na podlagi večletnega finančnega okvira, in vseh uresničenih pogojnih obveznosti. Komisija vsako leto izda dolgoročno napoved navedenih odhodkov in lastnih sredstev, potrebnih za njihovo financiranje. Razlika med zgornjo mejo lastnih sredstev in lastnimi sredstvi, potrebnimi za financiranje proračuna EU, imenovana tudi „manevrski prostor“, pomeni finančno sposobnost EU, da krije dodatne odlive v zvezi z uresničenjem pogojnih obveznosti. Da bi se pogojne obveznosti štele za vzdržne, mora biti izpolnjena spodnja enačba.
pri čemer je:
V okviru tega je treba razlikovati med pogojnimi obveznostmi, za katere se oblikujejo rezervacije, in pogojnimi obveznostmi, za katere se ne oblikujejo rezervacije.
1)Za pogojne obveznosti, za katere se oblikujejo delne rezervacije, je treba letne izgube najprej kriti s sredstvi, ki so na voljo v zadevnem oddelku skupnega sklada za rezervacije. Samo če bi izgube presegale rezervacije, bi bila potrebna dodatna sredstva za dopolnitev zadevnega oddelka skupnega sklada za rezervacije v poznejših letih, kar bi nato lahko imelo posledice v smislu dodatnih letnih proračunskih odhodkov EU (za katere bi veljale zgornje meje večletnega finančnega okvira – glej odstavek 3.2). Zato letna ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti v okviru instrumentov, za katere se oblikujejo rezervacije, obsega zlasti preverjanje, ali so rezervacije z dovolj visoko stopnjo zaupanja zadostne za kritje ocenjenih izgub v celotnem obdobju trajanja brez prihodkov.
2)Za pogojne obveznosti, ki izhajajo iz najemanja in dajanja posojil državam članicam, se ne oblikujejo rezervacije. Če bi se te pogojne obveznosti uresničile, bi lahko privedle do dodatnih pozivov za prihodke držav članic. Povezani odhodki so še naprej zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Vendar je treba na strani prihodkov zagotoviti spoštovanje splošne zgornje meje lastnih sredstev za zadevno leto.
5.2 Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije
Najprej je treba opozoriti, da se lahko proračunska jamstva EU precej razlikujejo glede ciljev politike in posledično profila tveganja osnovnih operacij, kar lahko povzroči uporabo različnih nagnjenosti k prevzemanju tveganja zanje. Nagnjenost k prevzemanju tveganja se običajno izrazi v smislu tvegane vrednosti 36 v celotnem obdobju trajanja pri določeni (predhodno opredeljeni) stopnji zaupanja.
Na podlagi podatkov o ocenjenih neto izgubah v celotnem obdobju trajanja, ki so na voljo na dan 31. decembra 2020 v zvezi s proračunskimi jamstvi, veljavnimi na ta datum, je mogoče izpeljati naslednje sklepne ugotovitve:
—stopnja rezervacij v višini 35 % celotnega jamstva EFSI, ki se uporablja, zadostuje za kritje ocenjenih izgub pri operacijah, zajamčenih na podlagi različnih delov EFSI, s 95-odstotno stopnjo zaupanja v skladu s predhodno nagnjenostjo programa k prevzemanju tveganja;
—v zvezi z EFSD je 50-odstotna stopnja rezervacij skladna z ocenjenimi izgubami z 90-odstotno ciljno stopnjo zaupanja v skladu s predhodno nagnjenostjo programa k prevzemanju tveganja;
—rezervacije za mandat za zunanja posojila, ki se hranijo v Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe, zadostujejo za kritje ocenjenih izgub s 86-odstotno stopnjo zaupanja 37 .
V zvezi z obstoječimi izpostavljenostmi, ki izhajajo iz finančne pomoči tretjim državam, ustreznost 9-odstotne ciljne stopnje rezervacij potrjujejo naslednji dejavniki 38 :
—neobstoj neplačil do konca leta 2020;
—ocena oslabitev za leto 2020, ki jo je opravila Komisija in v kateri je bilo ugotovljeno, da za ta posojila ni treba knjižiti oslabitev 39 ;
—za posojila za makrofinančno pomoč njihova povezava z obstoječim programom MDS, ki podpira finančno vzdržnost tretje države in s tem tudi poznejše vračilo sredstev Unije, ter odvisnost od tega programa.
5.3 Ocena vzdržnosti pogojnih obveznosti v zvezi z omejitvami, ki jih določa zgornja meja lastnih sredstev
Za oceno zanesljivosti sposobnosti proračuna EU za obravnavo primera, ko bi se uresničila tudi izpostavljenost v zvezi s pogojnimi obveznostmi, za katere se ne oblikujejo rezervacije, je bila opravljena stroga analiza občutljivosti.
Najprej se opredeli osrednji scenarij (izhodišče), ki ustreza pričakovanemu razvoju porabe in finančne sposobnosti EU za obdobje do leta 2027 v skladu s poročilom o dolgoročni napovedi proračunskih odhodkov in potrebe po prihodkih (slika 2 v nadaljevanju).
Brez upoštevanja sedanjega proračunskega leta razpoložljivi manevrski prostor za kritje (obstoječih in novih) pogojnih obveznosti v obdobju 2022–2027 znaša približno 64 milijard EUR na leto, in to samo v zvezi s stalnim deležem zgornje meje lastnih sredstev v višini 1,40 % bruto nacionalnega dohodka (BND).
Manevrski prostor za preostali delež zgornje meje lastnih sredstev v višini 0,6 % BND, ki je začasen in na voljo izključno za obveznosti instrumenta NextGenerationEU, v poročilu za to leto še ni posebej analiziran, saj so se začele pogojne obveznosti, povezane z instrumentom NextGenerationEU, uresničevati šele po koncu leta 2020.
Po opredelitvi osrednjega scenarija je bila opravljena dodatna analiza, ki ustreza preskusom občutljivosti, za oceno vzdržnosti obstoječih pogojnih obveznosti v skrajnih scenarijih za obdobje 2022–2027. Navedeni preskusi vključujejo:
1)Preskus občutljivosti gospodarstva: po osrednjem scenariju BND sledi napovedim za realno rast bruto domačega proizvoda (BDP) in inflacijo iz gospodarske napovedi Komisije iz pomladi 2021 40 . Za preskus občutljivosti so napovedane stopnje nominalne rasti nižje od izhodišča za -0,5 odstotne točke za vsako leto v obdobju poročanja 41 . V zvezi s stalno zgornjo mejo lastnih sredstev v višini 1,40 % BND se s tem zmanjša njena nominalna vrednost, s tem pa tudi razpoložljivi manevrski prostor, in sicer v povprečju za 2,9 milijarde EUR na leto.
2)Preskus občutljivosti na prihodkovni strani proračuna: po tem skrajnem scenariju se oceni, ali je razpoložljivi manevrski prostor zadosten za to, da se zakonito omogoči zbiranje dodatnih lastnih sredstev v primeru, da vse države članice, ki prejemajo finančno pomoč, sočasno ne bi poravnale zapadlih plačil. Zadevni zneski odražajo načrte odplačevanja konec leta 2020 (glej zgornjo preglednico 4). Pri simulaciji se ne upošteva možnost prerazporeditve sredstev v proračunu in začasnega odloga drugih odhodkov, zaradi česar je tak scenarij še manj verjeten. Tako bi se razpoložljivi manevrski prostor v povprečju zmanjšal za 3,8 milijarde EUR.
3)Šok na prihodkovni strani proračuna: po tem scenariju napovedani odhodki dosežejo teoretično najvišjo raven. Poudariti je treba, da to ne odraža napovedi, usmerjene od spodaj navzgor, in ni povezano z dejanskimi pričakovanji v zvezi z razvojem plačil EU. Poleg tega mora v nasprotju s šokom na prihodkovni strani na odhodkovni strani sklep o dodatni porabi predlagati Komisija, njen predlog pa morata odobriti Evropski parlament in Svet. Če bi bil tak sklep nezdružljiv s finančno sposobnostjo Unije v zadevnem letu, ni realno pričakovati, da bi ga Komisija predlagala. Po tej simulaciji bi se manevrski prostor v povprečju zmanjšal za približno 12,6 milijarde EUR, kar ustreza najvišjim možnim zgornjim mejam za plačila večletnega finančnega okvira in posamezne posebne instrumente.
4)Združeni šok za gospodarske razmere, prihodke in odhodke: To bi bilo treba šteti za skrajni negativni scenarij, saj združuje več zelo malo verjetnih scenarijev, kot je sočasno neplačevanje posojil s strani vseh držav članic upravičenk. S tem bi se manevrski prostor v povprečju zmanjšal za 19 milijard EUR na leto na približno 45 milijard EUR na leto v obdobju 2022–2027. To bi bil preostali znesek, ki bi bil varnostna rezerva za zanesljivost finančne sposobnosti EU, da krije svoje obveznosti tudi v primerih bolj skrajnih in globokih ekonomskih šokov, morebitno zakonodajno spremembo, ki bi povzročila večjo porabo, in morebitno izdajo novih pogojnih obveznosti.
Priloga vsebuje podrobne rezultate za izhodiščni scenarij in scenarije preskusov občutljivosti.
Slika 2: Zgornja meja lastnih sredstev in potrebe po lastnih sredstvih po izhodišču in združenem testu občutljivosti
6. Sklepne ugotovitve
Konec leta 2020 je proračun EU vključeval pogojne obveznosti, ki so znašale več kot 93 milijard EUR v zvezi s posojili, dodeljenimi državam članicam in tretjim državam, ter približno 63 milijard EUR za jamstva, zagotovljena v okviru EFSI, EFSD in mandata za zunanja posojila.
Tveganja, da države upravičenke ne bodo odplačale teh posojil ali da bodo jamstva unovčena, se previdno obvladujejo na podlagi celovitega okvira za obvladovanje tveganj, ki za nekatere kategorije pogojnih obveznosti vključuje oblikovanje rezervacij proračunskih sredstev za kritje morebitnih izgub z dovolj konservativno stopnjo zaupanja.
Ob upoštevanju številnih zaščitnih ukrepov, ki jih določa okvir EU za spremljanje in obvladovanje tveganj, povezanih z glavnima kategorijama pogojnih obveznosti (pogojne obveznosti, za katere se oblikujejo rezervacije, in pogojne obveznosti, za katere se ne oblikujejo rezervacije), in ocene vzdržnosti, predstavljene v tem poročilu, je mogoče izpeljati naslednje sklepne ugotovitve:
—tveganja, ki izhajajo iz instrumentov, za katere se oblikujejo rezervacije, tj. proračunskih jamstev in finančne pomoči tretjim državam, se previdno obvladujejo in v zvezi z njimi se oblikujejo zadostne rezervacije. Pri tej oceni se upoštevajo kopičenje tveganosti pozicije v preteklem obdobju, podatki o preteklih neplačilih in ocenjenih izgubah, vzpostavljeni ukrepi za preprečitev, da bi izgube presegale predhodno opredeljena dovoljena odstopanja, in proračunske rezervacije, ki so na voljo za kritje pričakovanih izgub;
—finančna sposobnost EU na podlagi obstoječega pravnega okvira (tj. sklepa o lastnih sredstvih in uredbe o večletnem finančnem okviru) zadostuje za obravnavo uresničitve izgub, ki se lahko pojavi v zvezi s posojili, za katere se ne oblikujejo rezervacije, v obdobju do konca leta 2027. V obdobju 2022–2027 je za izpolnjevanje izjemnih pozivov za prihodke za financiranje nepredvidenih odhodkov večletnega finančnega okvira ali poravnavo (obstoječih in morebitnih novih) pogojnih obveznosti, če bi se uresničile, v povprečju na voljo 64 milijard EUR ali 0,40 % BND EU;
—manevrski prostor je ustrezen tudi v skrajno negativnem scenariju s sočasnimi negativnimi vplivi na proračunske prihodke, odhodke in gospodarsko rast. Za podporo zanesljivosti finančnega sistema EU in bonitetni oceni bi ostal na voljo povprečni znesek v višini 45 milijard EUR ali približno 0,28 % BND EU, ki bi deloval kot varnostna rezerva v primeru dodatnih negativnih ekonomskih šokov, novih pobud za porabo in pogojnih obveznosti.
Priloga: Vzdržnost in manevrski prostor v zvezi s stalno zgornjo mejo lastnih sredstev* (v milijardah EUR, tekoče cene)
|
VFO |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
|
Izhodišče |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,4 % BND |
a |
208,91 |
215,63 |
222,59 |
229,85 |
237,04 |
244,45 |
|
Lastna sredstva za financiranje proračuna brez instrumenta NextGenerationEU |
b |
156,24 |
151,67 |
152,41 |
159,82 |
169,86 |
183,76 |
|
Manevrski prostor |
a – b |
52,67 |
63,96 |
70,18 |
70,03 |
67,18 |
60,69 |
|
Preskusi občutljivosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Preskus občutljivosti gospodarstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,4 % BND |
a |
208,91 |
214,57 |
220,41 |
226,48 |
232,42 |
238,50 |
|
Lastna sredstva za financiranje proračuna brez instrumenta NextGenerationEU |
b |
156,24 |
151,67 |
152,41 |
159,82 |
169,86 |
183,76 |
|
Manevrski prostor |
a – b |
52,67 |
62,90 |
67,99 |
66,66 |
62,55 |
54,74 |
|
(2) Preskus občutljivosti prihodkov |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,4 % BND |
a |
208,91 |
215,63 |
222,59 |
229,85 |
237,04 |
244,45 |
|
Lastna sredstva za financiranje proračuna (brez instrumenta NextGenerationEU) |
b |
156,24 |
151,67 |
152,41 |
159,82 |
169,86 |
183,76 |
|
Izredna lastna sredstva za kritje pogojnih obveznosti** |
c |
3,53 |
4,24 |
3,32 |
3,26 |
4,64 |
3,57 |
|
Manevrski prostor |
a – b – c |
49,14 |
59,72 |
66,86 |
66,77 |
62,54 |
57,12 |
|
(3) Preskus občutljivosti odhodkov |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,4 % BND |
a |
208,91 |
215,63 |
222,59 |
229,85 |
237,04 |
244,45 |
|
Lastna sredstva za financiranje proračuna brez instrumenta NextGenerationEU |
b |
156,24 |
151,67 |
152,41 |
159,82 |
169,86 |
183,76 |
|
Dodatna lastna sredstva (do zgornje meje večletnega finančnega okvira in zgornje meje za posebne instrumente)*** |
b* |
2,65 |
8,40 |
11,76 |
20,78 |
19,47 |
12,69 |
|
Manevrski prostor |
a – (b + b*) |
50,01 |
55,56 |
58,42 |
49,25 |
47,71 |
48,00 |
|
(4) Združeni škodljivi/neugodni šok |
|
|
|
|
|
|
|
|
Zgornja meja lastnih sredstev v višini 1,4 % BND |
a |
208,91 |
214,57 |
220,41 |
226,48 |
232,42 |
238,50 |
|
Lastna sredstva za financiranje proračuna (izhodišče) |
b |
156,24 |
151,67 |
152,41 |
159,82 |
169,86 |
183,76 |
|
Dodatna lastna sredstva (do zgornje meje večletnega finančnega okvira in zgornje meje za posebne instrumente) |
b* |
2,65 |
8,40 |
11,76 |
20,78 |
19,47 |
12,69 |
|
Izredna lastna sredstva za kritje pogojnih obveznosti |
c |
3,53 |
4,24 |
3,32 |
3,26 |
4,64 |
3,57 |
|
Manevrski prostor |
a – (b + b*) – c |
46,48 |
50,26 |
52,91 |
42,62 |
38,45 |
38,48 |
* Vzdržnost v zvezi z delom zgornje meje lastnih sredstev v višini 0,6 % BND bo obravnavana v naslednji izdaji tega poročila, ko se bodo začele postopoma uvajati obveznosti instrumenta NextGenerationEU.
** Pri oceni tveganja v zvezi z instrumentom SURE se upošteva specifično posredno osebno jamstvo, ki so ga zagotovile vse države članice za 25 % najvišjega zneska finančne pomoči. V praksi je mogoče vsa letna plačila v zvezi s posojili v okviru instrumenta SURE izključiti iz letnega tveganja za leta, zajeta z obravnavanim obdobjem, saj se zneski, ki zapadejo v plačilo, v celoti krijejo z jamstvi držav članic.
*** Napovedani odhodki dosegajo teoretično najvišjo raven za: (1) zgornjo mejo plačil iz večletnega finančnega okvira v obdobju 2022–2027 42 , (2) prihodnje prilagoditve do morebitne najvišje ravni v posameznem letu 43 ter (3) letne zgornje meje tematskih posebnih instrumentov (Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za solidarnost in nujno pomoč, rezerva za prilagoditev na brexit) in instrumenta prilagodljivosti.