EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.9.2021
COM(2021) 596 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EKONOMSKO-FINANČNEMU ODBORU IN ODBORU ZA ZAPOSLOVANJE
Poročilo o evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (EU) 2020/672
Instrument SURE: eno leto pozneje
Povzetek
Hitro vzpostavljeni novi instrument za odzivanje na socialno-ekonomske posledice pandemije
To poročilo je drugo polletno poročilo o evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). V njem so predstavljene dejavnosti in dosedanja uporaba instrumenta, vključuje pa tudi pregled njegovih socialno-ekonomskih učinkov. SURE je krizni instrument v vrednosti 100 milijard EUR, ki ga je Evropska unija (EU) vzpostavila za pomoč državam članicam pri zaščiti delovnih mest in dohodkov delavcev med pandemijo COVID-19. Instrument SURE je tudi močan izraz solidarnosti med državami članicami v celotni EU: vse države članice so se strinjale, da bodo EU zagotovile dvostranska jamstva, tako da bi si Unija lahko pod zelo ugodnimi pogoji izposojala na trgih za financiranje posojil SURE.
Izvajanje instrumenta je bilo hitro in nemoteno. Komisija je v okviru prvega odziva EU na pandemijo 2. aprila 2020 predlagala uredbo o instrumentu SURE, ki jo je Svet sprejel 19. maja 2020. Finančna sredstva v višini 100 milijard EUR so bila dana na voljo 22. septembra 2020, tj. potem ko so vse države članice podpisale sporazume o jamstvu. Komisija je pospešila izvajanje instrumenta, pri čemer je tesno sodelovala z državami članicami. Večina odobrene finančne pomoči je bila izplačana v samo sedmih mesecih od oktobra 2020 do maja 2021. Junija 2021 je instrument SURE prejel nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje za leto 2021 v kategoriji k državljanom usmerjeno zagotavljanje storitev.
EU je prvič izdala socialne obveznice za financiranje finančne pomoči državam članicam v okviru instrumenta SURE. Poleg zahtev iz uredbe o instrumentu SURE to poročilo zagotavlja tudi ustrezno poročanje na podlagi okvira za socialne obveznice EU SURE, zlasti glede razdelitve prihodkov instrumenta SURE, vrste odhodkov in učinka instrumenta SURE. Potrjuje tudi, da je bila poraba instrumenta SURE dobro usklajena s cilj trajnostnega razvoja ZN.
Obsežna uporaba, ki se je po prvem polletnem poročilu še povečala
Povpraševanje držav članic po finančni pomoči v okviru instrumenta SURE je bilo veliko, tudi v prvi polovici leta 2021. Od njegove uvedbe je Svet – na podlagi predlogov Komisije – 19 državam članicam odobril več kot 94 % od skupnih 100 milijard EUR sredstev. Marca 2021 je bila po objavi prvega polletnega poročila o instrumentu SURE finančna pomoč v okviru instrumenta SURE odobrena Estoniji. Po ponovnem pojavu pandemije je šest držav članic, ki so že bile deležne podpore iz instrumenta SURE (Belgija, Ciper, Grčija, Litva, Latvija in Malta), sredi marca 2021 zaprosilo za dodatna sredstva. Komisija je te prošnje za dodatna sredstva v skupnem znesku 3,7 milijarde EUR hitro obravnavala, Svet pa jih je odobril (konec marca oziroma sredi aprila).
Komisija je že razdelila 95 % vse finančne pomoči v okviru instrumenta SURE, ki jo je odobril Svet, z dajanjem vzajemnih posojil državam članicam na podlagi izdaje obveznic EU. Komisija je po prvem polletnem poročilu med marcem in majem 2021 v imenu EU uspešno izdala za dodatnih 36 milijard EUR socialnih obveznic SURE. Zanimanje vlagateljev je ostalo veliko kljub zahtevnejšim tržnim razmeram v primerjavi z letom 2020 in začetkom leta 2021. To je omogočilo nadaljnje ugodne cenovne pogoje. Komisija je 9. marca 2021 uspešno izvedla peto izdajo obveznic SURE v višini 9 milijard EUR. Šesta izdaja obveznic SURE, ki jo je Komisija izvedla 23. marca 2021, je zajemala dve tranši v skupni vrednosti 13 milijard EUR. Sedma izdaja obveznic SURE v vrednosti več kot 14,1 milijarde EUR je bila uspešno izvedena 18. maja 2021. Znesek, ki ga je Komisija zbrala v okviru teh treh izdaj, je bil po petih delovnih dneh razdeljen državam članicam. Povprečna zapadlost izplačil državam članicam je 14,5 leta, kar je blizu 15 let, kolikor znaša največja zapadlost, določena v izvedbenih sklepih Sveta.
Uporaba instrumenta SURE v državah članicah upravičenkah
Ocenjuje se, da je bilo v letu 2020 z instrumentom SURE podprtih približno 31 milijonov ljudi in 2,5 milijona podjetij. To predstavlja več kot četrtino vseh zaposlenih v državah članicah upravičenkah. Natančneje, z instrumentom SURE je bilo v letu 2020 podprtih približno 22,5 milijona zaposlenih in 8,5 milijona samozaposlenih, ki so bili zajeti v shemah skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepih.
Skupni javnofinančni odhodki za ukrepe, upravičene do podpore v okviru instrumenta SURE, so se od prvega poročila znatno povečali. Glede na posodobljeno poročanje držav članic upravičenk se zdaj pričakuje, da bodo dosegli 114 milijard EUR, kar presega 94 milijard EUR, dejansko podprtih z instrumentom SURE. To poudarja pomen ukrepov, upravičenih do instrumenta SURE, z vidika držav članic.
Po poročanju držav članic načrtovani odhodki predstavljajo samo 10 % skupnih odhodkov za ukrepe, podprte z instrumentom SURE. To je treba primerjati z 20 % v prvem polletnem poročilu marca 2020 in 54 % avgusta 2020, ko je 17 držav članic prvič zaprosilo za podporo v okviru instrumenta SURE.
Od 19 držav članic, ki so prejele podporo v okviru instrumenta SURE, jih je 16 podporo uporabilo za pomoč pri financiranju shem skrajšanega delovnega časa. V prvi polovici leta 2021 so številne države članice, ki so prejele podporo v okviru instrumenta SURE, podaljšale svoje sheme skrajšanega delovnega časa, da bi se odzvale na nove vale pandemije. Šest držav članic, ki so na začetku leta 2021 zaprosile za dodatna sredstva v okviru instrumenta SURE, je spremenilo zasnovo shem, ki so že bile deležne podpore iz instrumenta SURE, ali vzpostavilo nove ukrepe. Avgusta 2021 večina držav članic, ki so instrument SURE uporabile za financiranje shem skrajšanega delovnega časa, še ni postopno ukinila podpore, čeprav so nekatere države članice že prenehale uporabljati svoje sheme skrajšanega delovnega časa.
Več kot polovica skupnega zneska finančne pomoči v okviru instrumenta SURE je bila dodeljena državam članicam za podporo shemam skrajšanega delovnega časa. Več kot 40 % zneska je bilo namenjenega za podporo podobnim ukrepom, vključno s skoraj eno tretjino za ukrepe za samozaposlene, le 5 % zneska pa je bilo dodeljenega za ukrepe, povezane z zdravjem, kar potrjuje njihovo „pomožno“ naravo v skladu z uredbo o instrumentu SURE.
Na podlagi informacij, ki so jih sporočile države članice, se zdi, da je stopnja črpanja finančne pomoči, odobrene v okviru instrumenta SURE, visoka pri veliki večini od njih. Stopnja črpanja se bo natančneje spremljala v treh državah članicah, ki trenutno poročajo o manjših načrtovanih javnofinančnih odhodkih, kot znaša znesek, odobren v okviru instrumenta SURE, vendar so tudi izrazile zavezanost reševanju morebitnih težav. Stopnja črpanja je potencialno nizka v eni državi članici, v kateri je okrevanje večje od pričakovanega.
Prva ocena učinka instrumenta SURE
Brezposelnost se je v letu 2020 verjetno zaradi nacionalnih ukrepov v zvezi s trgom dela, podprtih z instrumentom SURE, zmanjšala za skoraj 1,5 milijona ljudi. To je bilo doseženo z zadržanjem zaposlenih v podjetjih in ohranitvijo dejavnosti samozaposlenih. To pojasni tudi, zakaj je bilo zvišanje stopenj brezposelnosti v državah članicah upravičenkah leta 2020 zanemarljivo in nedvomno manjše kot med svetovno finančno krizo kljub večjemu upadu BDP leta 2020.
To je posledično glavni pogoj za napoved močnega gospodarskega okrevanja za leto 2021. Ohranjanje razpoložljive delovne sile, povezane s podjetji, je prav tako pripomoglo k hitremu okrevanju v letu 2021, hkrati pa je morda spremljalo počasnejšo, a potrebno prilagoditev v najbolj prizadetih sektorjih ali sektorjih, ki so jih prizadeli trajni učinki. Zato se pričakuje, da bo povprečna izguba BDP v zadnjih dveh letih manjša kot v prvih dveh letih svetovne finančne krize.
S finančno pomočjo prek instrumenta SURE so bili v državah članicah upravičenkah ustvarjeni tudi precejšnji proračunski prihranki v obliki plačil obresti, in sicer v višini 8,2 milijarde EUR. Ta znesek se je od prvega polletnega poročila zaradi dodatnih treh izplačil povečal. Te prihranke je mogoče pripisati ugodnim posojilnim pogojem, ki jih zagotavlja EU, in dolgi povprečni zapadlosti posojil, ki znaša skoraj 15 let.
Nadaljevanje izjemnih okoliščin, ki upravičujejo instrument SURE
Negotovost glede gospodarskih obetov ostaja velika, čeprav so tveganja na splošno uravnotežena. Cilj EU, da bo do konca poletja cepljenih 70 % odraslih prebivalcev, je bil dosežen. Poleg tega je okrevanje gospodarstva pridobilo zagon, saj so kratkoročni obeti za evropsko gospodarstvo zdaj boljši, kot so se zdeli spomladi 2021. Vendar se različica delta virusa SARS-CoV-2 hitro širi, napredek pri kampanjah cepljenja pa se v nekaterih državah upočasnjuje.
Za okrevanje je potrebno, da se fiskalna politika postopno preusmeri z začasne nujne pomoči, kot je instrument SURE, na bolj ciljne in v prihodnost usmerjene ukrepe za okrevanje. To bi vključevalo aktivne politike trga dela v skladu s priporočilom Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju po krizi zaradi COVID-19 (EASE) 1 . Hkrati je do konca leta 2022 v okviru instrumenta SURE na voljo še skoraj 6 milijard EUR, ki bi se lahko uporabile za nadaljnje odpravljanje resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.
Uvod
To poročilo je drugo polletno poročilo o evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Instrument SURE je maja 2020 vzpostavila Evropska unija, da bi državam članicam med pandemijo COVID-19 pomagala zaščititi delovna mesta in dohodke delavcev 2 . Državam članicam, ki zaprosijo za pomoč, zagotavlja finančno pomoč Unije v obliki posojil pod ugodnimi pogoji. V okviru instrumenta SURE je na voljo finančna pomoč v višini do 100 milijard EUR za pomoč pri financiranju shem skrajšanega delovnega časa držav članic ali podobnih ukrepov, namenjenih zaščiti zaposlenih in samozaposlenih, ter pomožnih, z zdravjem povezanih ukrepov, zlasti na delovnem mestu. Junija 2021 je instrument SURE prejel nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje za leto 2021 za odličnost na področju k državljanom usmerjenega zagotavljanja storitev.
To polletno poročilo je pravna obveznost. Sprejela ga je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (EU) 2020/672 (uredba o instrumentu SURE) 3 , da bi izpolnila obveznost poročanja Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-finančnemu odboru in Odboru za zaposlovanje 4 . Naslednje poročilo bo treba pripraviti do konca marca 2022. Presečni datum za vključitev informacij v to poročilo je bil konec junija 2021 za poročanje držav članic in začetek septembra 2021 za epidemiološke in gospodarske podatke.
Kar zadeva glavne dosežke instrumenta SURE do avgusta 2021, to poročilo na splošno potrjuje pozitivno oceno iz prvega poročila. Njegove glavne ugotovitve je mogoče povzeti na naslednji način:
—po ocenah je bila z instrumentom SURE v letu 2020 zagotovljena podpora približno 31 milijonom ljudi in 2,5 milijona podjetij;
—nacionalni ukrepi na trgu dela, ki jih podpira instrument SURE, so v letu 2020 pomagali preprečiti brezposelnost skoraj 1,5 milijona ljudi;
—v okviru instrumenta SURE je za finančno pomoč zaprosilo in jo prejelo19 držav članic;
—šestim od teh držav članic je Svet aprila 2021 odobril dodatno podporo (dodatna sredstva);
—dodeljenih je bilo več kot 94 milijard EUR in izplačanih skoraj 90 milijard EUR;
—države članice so več kot pol finančne pomoči v okviru instrumenta SURE dodelile podpori shemam skrajšanega delovnega časa, več kot 40 % pa podpori podobnim ukrepom, vključno s skoraj eno tretjino za ukrepe za samozaposlene, pri čemer je bilo samo 5 %dodeljenih z zdravjem povezanim ukrepom, ki so v skladu z uredbo o instrumentu SURE „pomožni“;
—zdi se, da so stopnje črpanja finančne pomoči, odobrene v okviru instrumenta SURE, visoke, razen v eni državi članici, v še dveh državah članicah pa se natančneje spremljajo 5 ;
—države članice naj bi po ocenah skupaj privarčevale 8,2 milijarde EUR v obliki plačil obresti;
—do konca leta 2022 je v okviru instrumenta SURE po izplačilu dodatnih sredstev na voljo še skoraj 6 milijard EUR, ki bi se lahko uporabile za nadaljnje odpravljanje resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19.
To poročilo vsebuje posodobljene informacije iz prvega polletnega poročila o instrumentu SURE in razširja analizo na nekaterih področjih. Zajema institucionalni razvoj od presečnega datuma prvega poročila, tj. 26. februarja 2021, vključno z odobritvijo finančne pomoči Estoniji in odobritvijo dodatne podpore (dodatnih sredstev) šestim državam članicam na podlagi njihovih prošenj. Vsebuje poročilo o zadnjih treh izplačilih od takrat. Vsebuje posodobljeno analizo iz prvega poročila, zlasti v zvezi z javnofinančnimi odhodki držav članic, zajetih z instrumentom SURE, na podlagi posodobljenega poročanja držav članic iz junija 2021, in v zvezi z merjenjem učinka instrumenta SURE na podlagi najnovejših makroekonomskih in finančnih podatkov. Analizo tudi razširja, zlasti glede zajetja zaposlenih/samozaposlenih in podjetij.
V tem poročilu je opisana dosedanja uporaba instrumenta SURE, vključuje pa tudi pregled njegovih socialno-ekonomskih učinkov. Poročilo je razdeljeno na pet oddelkov. V oddelku I je opisana finančna pomoč, odobrena državam članicam, vključno z izplačanimi in neporavnanimi zneski ter ustreznim načrtom odplačevanja. Oddelek II vključuje povzetek skupnih javnofinančnih odhodkov držav članic za nacionalne ukrepe, podprte z instrumentom SURE 6 . V oddelku III je posodobljena in razširjena predhodna analiza učinka instrumenta SURE iz prvega poročila, vključno s spremembami v zvezi z brezposelnostjo in prihranki držav članic pri obrestih, ki so bili ustvarjeni zaradi instrumenta SURE. V oddelku IV so obravnavane okoliščine, s katerimi je utemeljeno nadaljevanje instrumenta SURE, in sicer še vedno trajajoče posledice pandemije. V oddelku V je opisano ustrezno poročanje v skladu z zavezo iz oddelka 2.4 okvira za socialne obveznice EU SURE, ki je vključen v to poročilo 7 .
I.Uporaba finančne pomoči v okviru instrumenta SURE: odobreni in izplačani zneski ter drugi finančni vidiki
1.1 Pregled držav članic upravičenk, odobrenih zneskov in neporavnanih zneskov
Februarja 2021 je za finančno pomoč v okviru instrumenta SURE zaprosila dodatna država članica, Estonija. Svet je finančno pomoč odobril 22. marca 2021, in sicer na podlagi predloga Komisije z dne 26. februarja 2021 8 . S tem se je skupno število držav članic upravičenk povečalo na 19.
Po ponovnem pojavu pandemije je šest držav članic, ki so že bile deležne podpore iz instrumenta SURE, v prvem četrtletju leta 2021 zaprosilo za dodatno finančno pomoč v okviru instrumenta SURE. Marca 2021 so Belgija, Ciper, Grčija, Litva, Latvija in Malta zaprosile za dodatna sredstva poleg že zagotovljenih sredstev, ki jih je Svet odobril leta 2020.
Preglednica 1: Pregled podpore, odobrene v okviru instrumenta SURE (v EUR)
|
Država članica |
Odobreni znesek skupaj* |
Od tega dodatna sredstva |
Izplačani znesek* |
Neporavnani znesek |
|
Belgija |
8 197 530 000 |
394 150 000 |
8 197 000 000 |
0 |
|
Bolgarija |
511 000 000 |
0 |
511 000 000 |
0 |
|
Ciper |
603 770 000 |
124 700 000 |
603 000 000 |
0 |
|
Češka |
2 000 000 000 |
0 |
2 000 000 000 |
0 |
|
Grčija |
5 265 000 000 |
2 537 000 000 |
5 265 000 000 |
0 |
|
Španija |
21 324 820 449 |
0 |
21 324 000 000 |
0 |
|
Hrvaška |
1 020 600 000 |
0 |
1 020 000 000 |
0 |
|
Italija |
27 438 486 464 |
0 |
27 438 000 000 |
0 |
|
Litva |
957 260 000 |
354 950 000 |
957 000 000 |
0 |
|
Latvija |
305 200 000 |
112 500 000 |
305 000 000 |
0 |
|
Malta |
420 817 000 |
177 185 000 |
420 000 000 |
0 |
|
Poljska |
11 236 693 087 |
0 |
8 236 000 000 |
3 000 000 000 |
|
Portugalska |
5 934 462 488 |
0 |
5 411 000 000 |
523 000 000 |
|
Romunija |
4 099 244 587 |
0 |
3 000 000 000 |
1 099 000 000 |
|
Slovenija |
1 113 670 000 |
0 |
1 113 000 000 |
0 |
|
Slovaška |
630 883 600 |
0 |
630 000 000 |
0 |
|
Madžarska |
504 330 000 |
0 |
504 000 000 |
0 |
|
Irska |
2 473 887 900 |
0 |
2 473 000 000 |
0 |
|
Estonija |
230 000 000 |
0 |
230 000 000 |
0 |
|
Skupaj |
94 267 655 575 |
3 700 485 000 |
89 637 000 000 |
4 622 000 000 |
*Pri izplačilih so bili odobreni zneski iz operativnih razlogov zaokroženi navzdol.
Te prošnje za dodatna sredstva so bile hitro odobrene. Svet je 23. aprila na podlagi predloga Komisije z dne 30. marca 2021 zadevnim šestim državam članicam odobril dodatno finančno podporo 9 , 10 , 11 , 12 , 13 , 14 . Ta dodatna sredstva so skupaj znašala 3,7 milijarde EUR, s čimer se je skupni znesek odobrene finančne pomoči v okviru instrumenta SURE povečal na skoraj 94,3 milijarde EUR (glej preglednico 1).
1.2 Izplačila in veljavni načrt odplačevanja
Komisija je med marcem in majem 2021 v imenu EU uspešno izdala za dodatnih 36 milijard EUR socialnih obveznic SURE. Zanimanje vlagateljev je ostalo veliko, pri čemer so vlagatelji med 6-krat in 9-krat presegli vpis vseh izdanih obveznic, čeprav so bile tržne razmere zahtevnejše kot v začetku leta 2021. To je omogočilo nadaljnje ugodne cenovne pogoje.
Komisija je 9. marca 2021 uspešno izvedla peto izdajo obveznic SURE v višini 9 milijard EUR. Petnajstletna socialna obveznica je bila izdana v času povečane nestanovitnosti trga, vendar je bila cena še vedno na spodnjem delu razpona, zabeleženega na takratnih primarnih trgih, s skupnim obsegom knjige naročil v višini 86 milijard EUR. Sredstva, ki jih je zbrala Komisija, so bila 16. marca 2021 izplačana sedmim državam članicam.
Šesta izdaja obveznic SURE, ki jo je Komisija izvedla 23. marca 2021, je zajemala dve tranši v skupni vrednosti 13 milijard EUR. To je vključevalo 8 milijard EUR z zapadlostjo marca 2026 in 5 milijard EUR z zapadlostjo maja 2046. Skupni obseg knjige naročil je dosegel 86,5 milijarde EUR. 30. marca 2021 so bila sredstva izplačana šestim državam članicam.
Sedma izdaja obveznic SURE v vrednosti več kot 14,1 milijarde EUR je bila uspešno izvedena 18. maja 2021. Tudi ti dve tranši sta bili razdeljeni na dva različna roka zapadlosti: 8,137 milijarde EUR julija 2029 in 6 milijard EUR januarja 2047. Vlagatelji so izkazali veliko zanimanje za transakcijo kljub takratnemu dolgotrajnemu obdobju tržne volatilnosti tečaja eura, povpraševanje pa je znašalo več kot 51 milijard EUR oziroma 37 milijard EUR. Sredstva so bila 25. maja 2021 izplačana 12 državam članicam, med drugim prvič Bolgariji in Estoniji.
Do konca avgusta 2021 je bilo skoraj 90 milijard EUR finančne pomoči v okviru instrumenta SURE izplačanih 19 državam članicam. To predstavlja 95 % skupne finančne pomoči v okviru instrumenta SURE, ki jo je Svet odobril državam članicam. Preostala sredstva, ki še niso bila izplačana, so bila na zahtevo zadevnih držav članic odložena. Več podrobnosti o transakcijah in izplačilih državam članicam v okviru instrumenta SURE je navedenih v preglednicah A2 in A3 v Prilogi.
Povprečna zapadlost izplačil državam članicam je 14,5 leta, kar je blizu 15 let, kolikor znaša največja zapadlost, določena v zadevnih izvedbenih sklepih Sveta. Poročanje o načrtu odplačevanja za glavnico in obresti je predstavljeno v preglednici 2.
Preglednica 2: Načrt odplačevanja neporavnanih posojil EU v okviru instrumenta SURE
|
Koledarsko leto |
Glavnica |
Obresti |
SURE skupaj |
|
2021 |
35 480 000 |
35 480 000 |
|
|
2022 |
111 110 000 |
111 110 000 |
|
|
2023 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2024 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2025 |
8 000 000 000 |
122 500 000 |
8 122 500 000 |
|
2026 |
8 000 000 000 |
122 500 000 |
8 122 500 000 |
|
2027 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2028 |
10 000 000 000 |
122 500 000 |
10 122 500 000 |
|
2029 |
8 137 000 000 |
122 500 000 |
8 259 500 000 |
|
2030 |
10 000 000 000 |
122 500 000 |
10 122 500 000 |
|
2031 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2032 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2033 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2034 |
122 500 000 |
122 500 000 |
|
|
2035 |
8 500 000 000 |
122 500 000 |
8 622 500 000 |
|
2036 |
9 000 000 000 |
122 500 000 |
9 122 500 000 |
|
2037 |
104 500 000 |
104 500 000 |
|
|
2038 |
104 500 000 |
104 500 000 |
|
|
2039 |
104 500 000 |
104 500 000 |
|
|
2040 |
7 000 000 000 |
104 500 000 |
7 104 500 000 |
|
2041 |
97 500 000 |
97 500 000 |
|
|
2042 |
97 500 000 |
97 500 000 |
|
|
2043 |
97 500 000 |
97 500 000 |
|
|
2044 |
97 500 000 |
97 500 000 |
|
|
2045 |
97 500 000 |
97 500 000 |
|
|
2046 |
5 000 000 000 |
97 500 000 |
5 097 500 000 |
|
2047 |
6 000 000 000 |
75 000 000 |
6 075 000 000 |
|
2048 |
30 000 000 |
30 000 000 |
|
|
2049 |
30 000 000 |
30 000 000 |
|
|
2050 |
10 000 000 000 |
30 000 000 |
10 030 000 000 |
|
Skupaj |
89 637 000 000 |
3 029 590 000 |
92 666 590 000 |
II.Uporaba instrumenta SURE: javnofinančni odhodki in nacionalni ukrepi, zajeti z instrumentom SURE
Ta oddelek je osredotočen na uporabo instrumenta za ukrepe politike. Natančneje, v njem so povzeti javnofinančni odhodki po državah članicah, ki so zajeti z instrumentom SURE ali upravičeni do njega, in vrsti nacionalnih ukrepov. V njem je navedeno tudi zajetje ukrepov, podprtih z instrumentom SURE, v smislu zaposlenih in podjetij.
2.1 Dejanski in načrtovani javnofinančni odhodki, podprti z instrumentom SURE
2.1.1 Spremljanje javnofinančnih odhodkov za upravičene ukrepe
Posodobljeno poročanje držav članic upravičenk se uporablja za spremljanje načrtovane in dejanske uporabe finančne pomoči, odobrene v okviru instrumenta SURE 15 . Zahtevano poročanje vključuje razdelitev javnofinančnih odhodkov po ukrepih, zajetih z instrumentom SURE (ter število zajetih zaposlenih in podjetij v teh ukrepih, kot je navedeno v oddelku 2.3). Doslej je bilo to poročanje izvedeno trikrat: avgusta 2020 (v nadaljnjem besedilu: podatki, priloženi uradni zahtevi), januarja in februarja 2021 (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo) ter junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: zadnje poročanje za to poročilo). Informacije so predstavljene, kot so jih sporočile države članice 16 . Odhodki, ki so jih sporočile države članice, ustrezajo odhodkom za ukrepe, ki so upravičeni do instrumenta SURE. Nekatere države članice so podporo v okviru instrumenta SURE dopolnile z nacionalnim financiranjem ali sredstvi iz strukturnih skladov EU, zato bi lahko odhodki presegali znesek, podprt z instrumentom SURE. Poročanje olajšuje merjenje črpanja finančne pomoči v okviru instrumenta SURE v primerjavi z zneskom, ki ga odobri Svet.
Do konca maja 2021 je bilo izvršenih že 90 % vseh načrtovanih javnofinančnih odhodkov za upravičene ukrepe 17 . V skladu z uredbo o instrumentu SURE se lahko finančna pomoč uporabi tudi za načrtovana povečanja javnofinančnih odhodkov za ukrepe, zajete z instrumentom SURE. Junija 2020 je delež načrtovanih odhodkov znašal 54 % (glede na poročanje iz avgusta 2020), ob koncu leta 2020 je ta delež znašal 20 % (kot je navedeno v prvem poročilu), preostali načrtovani odhodki pa zdaj znašajo manj kot 10 % (glej diagram 2).
|
Diagram 1: Sporočeni javnofinančni odhodki
Opomba: Estonija je za podporo v okviru instrumenta SURE zaprosila februarja 2021, zato je vključena samo v poročanje iz junija 2021. |
Diagram 2: Mesečni razvoj nastalih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov v okviru instrumenta SURE
Opomba: ta profil izhaja iz zadnjega poročanja, ki so ga države članice predložile junija 2021 kot prispevek k temu poročilu. Rahlo negativni odhodki novembra 2021 so posledica obsežnih pričakovanih plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v podporo shemam skrajšanega delovnega časa v zadevnem mesecu. |
Iz zadnjega poročanja je razvidno, da so se skupni javnofinančni odhodki, predvideni za leto 2021, od prvega poročila znatno povečali. Štirinajst držav članic je poročalo o večjih načrtovanih javnofinančnih odhodkih za leto 2021, kot je bilo predvideno januarja in februarja 2021, kar je v skladu s ponovnim porastom okužb, podaljšanjem gospodarske podpore po vsej Evropi v letu 2021 in prošnjami za dodatna sredstva, odobrenimi aprila 2021. Zanemarljivi javnofinančni odhodki, načrtovani za leto 2022 v treh državah članicah, so se zmanjšali, saj so bili nekateri odhodki prestavljeni v leto 2021.
Odhodki za ukrepe, upravičene do instrumenta SURE, so po pričakovanjih sledili ritmu pandemije. Na diagramu 2 je razvidno, da profil upravičenih javnofinančnih odhodkov, ki izhajajo iz zadnjega poročanja, zaznamujejo trije vrhovi, in sicer maja 2020, decembra 2020 in aprila 2021, kar je v skladu s tremi epidemiološkimi vali, zabeleženimi pred presečnim datumom poročila. Učinki drugega in tretjega vala na javnofinančne odhodke, upravičene do instrumenta SURE, so bili manj močni kot v prvem valu, verjetno zaradi prilagajanja gospodarstev po prvem valu, manj strogih spremljevalnih zajezitvenih ukrepov in morda tudi dejstva, da je bila v nekaterih prvotnih prošnjah za podporo v okviru instrumenta SURE že pričakovana okrepitev pandemije po poletju 2020.
Skupni javnofinančni odhodki za upravičene ukrepe naj bi zdaj dosegli 114 milijard EUR, kar presega znesek, ki je neposredno podprt z instrumentom SURE (94 milijard EUR). Ta znesek ne zajema odhodkov, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in pomeni 15-odstotno povečanje od prvega poročila, ko je bilo pričakovano, da bo v državah članicah upravičenkah porabljenih 99 milijard EUR. To je več od skupnega zneska, odobrenega v okviru instrumenta SURE, ker več držav članic načrtuje, da bodo za ukrepe, upravičene v okviru instrumenta SURE, porabile več, kot znaša finančna pomoč, za katero so zaprosile 18 . To dokazuje tudi, kako pomemben je obseg instrumenta SURE z vidika držav članic.
2.1.2 Stopnja črpanja sredstev
Zdi se, da je v večini držav članic stopnja črpanja sredstev, ki so jim posojena v okviru instrumenta SURE, visoka. Šestnajst od 19 držav članic je že porabilo ali namerava porabiti vsaj toliko, kot znaša finančna pomoč, ki jim je bila odobrena v okviru instrumenta SURE za upravičene ukrepe (glej diagram 3). Trinajst od teh držav članic namerava celo porabiti več, kot znaša dodeljeni znesek, med drugim z nacionalnim financiranjem preostanka.
Stopnja črpanja sredstev je v eni državi članici potencialno nizka in se bo natančneje spremljala v posameznih državah članicah, ki so izrazile zavezanost reševanju morebitnih težav. Romunija, Portugalska in Ciper so zdaj poročali o manjših skupnih javnofinančnih odhodkih za ukrepe iz zadevnih izvedbenih sklepov Sveta, kot je znesek, ki ga je Svet odobril v okviru instrumenta SURE. Na podlagi predhodne analize se zdi, da se Ciper ne srečuje z dejanskimi težavami v zvezi s črpanjem 19 . Na Portugalskem so nacionalni organi opredelili dodatne ukrepe, ki jih bo Komisija pravočasno ocenila in s katerimi naj bi se počrpal celoten znesek, dodeljen državi članici. V primeru Romunije naj bi bila nizka stopnja črpanja posledica manjšega vpliva pandemije od pričakovanega in boljšega okrevanja od pričakovanega, kar pomeni, da so bili odhodki za ukrepe za ohranitev delovnih mest manjši od predvidenih. Vrzel med dejanskimi javnofinančnimi odhodki do zdaj in 3 milijardami EUR finančne pomoči, ki je že bila izplačana Romuniji, ostaja velika (skoraj dve tretjini izplačanega zneska). Komisija sodeluje z romunskimi organi, da bi obravnavala morebitne rešitve, in bo ta dialog nadaljevala.
Diagram 3: Preseganje načrtovanih in nastalih javnofinančnih odhodkov za upravičene ukrepe glede na znesek posojil (v % zneska posojil)
Opomba: javnofinančni odhodki se nanašajo na sporočene odhodke, brez prilagoditve za mejno koncentracijo, za ukrepe, kot je določeno v izvedbenih sklepih Sveta, brez upoštevanja sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI).
2.2 Nacionalni ukrepi: sheme skrajšanega delovnega časa ali podobni ukrepi, podprti z instrumentom SURE
Pričakuje se, da bo več kot polovica skupnih javnofinančnih odhodkov, podprtih z instrumentom SURE, porabljena za sheme skrajšanega delovnega časa. To temelji na analizi Komisije, v kateri so ukrepi, o katerih so poročale države članice, razvrščeni glede na vrsto. Za sheme skrajšanega delovnega časa je namenjenih 53 % javnofinančnih odhodkov za ukrepe, upravičene do podpore v okviru instrumenta SURE, nadaljnjih 33 % pa je uporabljenih za „podobne ukrepe“ za samozaposlene. Shemam subvencioniranja plač je dodeljenih 7 %, 5 % pa naj bi se porabilo za z zdravjem povezane ukrepe 20 . Preostala 2 % odhodkov sta dodeljena „drugim“ podobnim ukrepom, ki podpirajo ohranjanje delovnih mest in dohodke delavcev. Devet držav članic je finančno pomoč v okviru instrumenta SURE uporabilo le za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe (glej diagram 4).
Diagram 4: Javnofinančni odhodki za ukrepe, upravičene do instrumenta SURE, po vrsti odhodkov
Opomba: za več podrobnosti o odhodkih Madžarske, povezanih z zdravjem, glej poročilo o instrumentu SURE iz marca 2021.
Od 19 držav članic, ki so prejele podporo v okviru instrumenta SURE, jih je 16 podporo uporabilo za pomoč pri financiranju shem skrajšanega delovnega časa. Med njimi je Estonija, ki ji je bila finančna pomoč v okviru instrumenta SURE dodeljena marca 2021. Estonija je v letu 2020 v odziv na pandemijo uvedla novo (začasno) shemo skrajšanega delovnega časa, skupaj z ukrepi, podobnimi skrajšanemu delovnemu času, in z zdravjem povezanimi ukrepi.
Šest držav članic, ki so na začetku leta 2021 zaprosile za dodatna sredstva v okviru instrumenta SURE, je spremenilo zasnovo shem, ki so že bile deležne podpore iz instrumenta SURE, ali vzpostavilo nove ukrepe. Spremembe zasnove ukrepov so vključevale predvsem to, da so sheme postale bolj velikodušne ali da so postali pogoji za upravičenost ohlapnejši 21 .
V prvi polovici leta 2021 so številne države članice, ki so prejele podporo v okviru instrumenta SURE, podaljšale svoje sheme skrajšanega delovnega časa, da bi se odzvale na nove vale pandemije. Ukrepi, ki so se že zaključili, so bili ponovno aktivirani (npr. v Estoniji in Latviji) ali spremenjeni (npr. s povečanjem njihovih koristi). Italija je podaljšala obdobje upravičenosti za uporabo shem skrajšanega delovnega časa v zvezi s COVID-19. Ciper, Češka, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Španija so povečali koristi svojih shem, npr. s podpiranjem večjega deleža plač delavcev, znižanjem zgornjih mej ali olajšanjem dostopa do svojih shem.
Večina držav članic, ki je uporabila instrument SURE za financiranje shem skrajšanega delovnega časa, še ni postopno ukinila nujne pomoči. Enajst od 16 držav, ki so uvedle sheme skrajšanega delovnega časa, ima shemo še vedno vzpostavljeno (za več podrobnosti glej Prilogo 1), vendar so si mnoge prizadevale za postopno ukinitev shem poleti 2021 (Bolgarija, Litva in Romunija), septembra 2021 (Belgija, Grčija, Slovenija in Španija) ali pozneje leta 2021 (Ciper, Hrvaška, Slovaška). Irska in Malta, ki prejemata podporo v okviru instrumenta SURE za programe subvencioniranja plač, sta programe podaljšali do konca leta 2021 22 . Italija je več prilagoditev shem skrajšanega delovnega časa v zvezi s COVID-19 podaljšala do konca leta 2021, nekatere posebne določbe pa je že postopno ukinila. Kot je priporočeno v sporočilu Komisije o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju, sta Španija in Portugalska za podporo okrevanju v svojih shemah skrajšanega delovnega časa uvedli ukrepe usposabljanja ali spodbude za prehajanje med delovnimi mesti 23 .
Nekatere države članice so že prenehale uporabljati sheme skrajšanega delovnega časa. Češka, Estonija, Latvija in Poljska so svoje sheme prekinile maja ali junija 2021. Vendar so roki za prenehanje uporabe shem skrajšanega delovnega časa običajno začasni in se lahko z razvojem pandemije posodobijo.
2.3Zajetje instrumenta SURE v smislu zaposlenih in podjetij
Po ocenah naj bi instrument SURE v letu 2020 zagotovil podporo približno 31 milijonom ljudi, kar predstavlja več kot četrtino vseh zaposlenih v državah članicah upravičenkah. Ta ocena ustreza osebam, ki so bile na neki točki vključene v sheme skrajšanega delovnega časa ali podobne ukrepe, podprte z instrumentom SURE. Zajema približno 22,5 milijona zaposlenih in 8,5 milijona samozaposlenih delavcev 24 . Glede na to, da ima instrument SURE širše področje uporabe (vključno s podobnimi ukrepi, zlasti za samozaposlene), je to število približno primerljivo s približno 19 milijoni ljudi, ki so vključeni v sheme skrajšanega delovnega časa v državah članicah upravičenkah do instrumenta SURE, in 35 milijoni v EU leta 2020 25 . Razčlenitev zajetja delavcev z instrumentom SURE po državah članicah je prikazana na diagramu 5. Te ocene ne upoštevajo podpore v okviru instrumenta SURE za z zdravjem povezane ukrepe in bi se kot take lahko štele za konservativne 26 .
|
Diagram 5: Delavci, zajeti z instrumentom SURE v letu 2020 (% vseh zaposlenih)
Vir: poročanje držav članic (glej opombo 26), AMECO. Opomba: podatki o številu zajetih delavcev so podatki, ki so jih sporočile države članice. Podatki o skupnem številu zaposlenih (tj. imenovalec količnika) so vzeti iz podatkovne zbirke AMECO, pri čemer je uporabljena opredelitev skupne zaposlenosti za nacionalne račune, ki vključuje zaposlene in samozaposlene. |
Diagram 6: Podjetja, zajeta z instrumentom SURE v letu 2020 (% vseh podjetij)
Opomba: države članice so razvrščene glede na število delavcev, zajetih z instrumentom SURE. Da se zagotovi dosledna obravnava podatkov v državah članicah, skupno število podjetij vključuje podjetja brez zaposlenih, zaradi česar je lahko stopnja zajetja ocenjena prenizko, saj se lahko nekateri samozaposlen štejejo v imenovalcu, ne pa tudi v števcu. |
Pričakuje se, da bo število delavcev, zajetih z instrumentom SURE, v letu 2021 še naprej nezanemarljivo in bo ustrezalo skoraj 10 % zaposlenih. Pričakuje se, da bodo ekonomske posledice naslednjih valov pandemije veliko manjše kot v prvem valu, nekatere države članice pa instrumenta SURE v letu 2021 zaradi pričakovanega izboljšanja gospodarskih razmer ne bodo uporabljale za javnofinančne odhodke. Kljub temu se ocenjuje, da bo podporo iz instrumenta SURE v letu 2021 zaradi neenakomernega okrevanja po državah in gospodarskih sektorjih prejelo vsaj 5 milijonov ljudi 27 .
Ocenjuje se, da je bilo v letu 2020 z instrumentom SURE podprtih več kot 2,5 milijona podjetij. To zajema vsaj petino podjetij v državah članicah upravičenkah (glej diagram 6) 28 . Leta 2021 naj bi bilo približno 8 % podjetij še vedno podprtih glede na pričakovano, vendar neenakomerno gospodarsko okrevanje. V večini držav članic upravičenk so bili glavni prejemniki podpore podjetja v storitvenem sektorju, zlasti (i) trgovini na debelo in na drobno ter (ii) nastanitvenih in gostinskih storitvah (glej preglednico 3) 29 . Velik delež podpore so prejele tudi predelovalne dejavnosti.
Do podpore v okviru instrumenta SURE so upravičena tako mala in srednja podjetja kot tudi velika podjetja. Pred krizo zaradi COVID-19 so skrajšani delovni čas uporabljala predvsem velika podjetja v industriji 30 . Velika podjetja so se običajno srečevala z višjimi stroški zaposlovanja in odpuščanja; podjetja v storitvenem sektorju so večinoma prilagodila zaposlovanje z odpuščanjem ali večjim zanašanjem na zaposlitev za določen čas in nestandardno zaposlitev. Zaradi pandemije se je ta vzorec spremenil, uporaba skrajšanega delovnega časa pa je postala še posebno pomembna pri storitvah (predvsem hotelih in restavracijah) in trgovini na drobno. V nekaterih državah članicah se je delež mikropodjetij, vključenih v sheme, od marca 2020 znatno povečal 31 . V večini držav članic upravičenk do instrumenta SURE je bila velika večina podjetij, zajetih z instrumentom SURE, malih podjetij (diagram 7). Glede na raznoliko poročanje držav članic o številu zajetih podjetij pa je težko izdelati podrobne ocene strukture podjetij za to poročilo.
Vključenost žensk in mladih v skrajšan delovni čas se je med krizo zaradi COVID-19 povečala. To je predvsem posledica spremembe v sektorski strukturi podpore, ki pomeni premik od predelovalnih dejavnosti in gradbeništva k storitvam in trgovini na drobno, tj. k sektorjem z razmeroma večjim deležem zaposlenih žensk in mladih 32 .
Preglednica 3: Zajetje sektorjev z instrumentom SURE
|
Država članica |
Glavni sektorji, upravičeni do podpore v okviru instrumenta SURE |
|
Belgija |
Upravne storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Bolgarija |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Ciper |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Češka |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Estonija |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Grčija |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Španija |
Nastanitvene in gostinske storitve, upravne storitve ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Hrvaška |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Madžarska |
Nastanitvene in gostinske storitve, zdravstvo in socialno varstvo ter druge storitve |
|
Irska |
Nastanitvene in gostinske storitve, gradbeništvo ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Italija |
Nastanitvene in gostinske storitve, gradbeništvo ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Litva |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Latvija |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Malta |
Nastanitvene in gostinske storitve, prevoz ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Poljska |
Gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Portugalska |
Nastanitvene in gostinske storitve, druge storitve ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Romunija |
Nastanitvene in gostinske storitve, gradbeništvo ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti |
|
Slovenija |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
|
Slovaška |
Nastanitvene in gostinske storitve, predelovalne dejavnosti ter trgovina na debelo in na drobno |
Vir: poročanje držav članic.
|
Diagram 7: Zajetje instrumenta SURE po velikosti podjetij (% skupnega števila podjetij, zajetih z instrumentom SURE)
Vir: poročanje držav članic. Preostala podjetja so velika podjetja. Češka, Madžarska in Poljska niso sporočile porazdelitve po velikosti podjetij ali je niso sporočile pravilno. |
Diagram 8: Povprečni delež upravičenih žensk in mladih (15–24 let) v shemah skrajšanega delovnega časa (2020/2021)
Vir: podatkovna zbirka EMCO za leti 2020 in 2021. Podatki EMCO niso na voljo za vse države, ki jih zajema instrument SURE. Zajetje podatkov: od marca 2020 (za vsako državo) do najnovejših razpoložljivih podatkov EMCO, tj. za Grčijo (november 2020), Bolgarijo, Italijo, Romunijo (december 2020), Belgijo, Ciper, Estonijo, Latvijo (januar 2021) ter Portugalsko in Slovenijo (februar 2021). Za Španijo so na voljo samo podatki o deležu žensk. |
III.Predhodna analiza učinka instrumenta SURE
V tem oddelku je posodobljena analiza, predstavljena v prvem polletnem poročilu o instrumentu SURE, glede učinka instrumenta na zaposlovanje in javne finance.
3.1Ocenjevanje učinka instrumenta SURE na brezposelnost
Ta oddelek vsebuje posodobljeno oceno učinka instrumenta SURE na brezposelnost v državah članicah upravičenkah. Instrument SURE je namenjen zagotavljanju pomoči državam članicam pri ohranjanju zaposlitve delavcev in samozaposlenih med pandemijo COVID-19 ter s tem zaščiti dohodkov od dela in lajšanju hitrega okrevanja po umiritvi pandemije. Tukaj predstavljena ocena je osredotočena na razmerje med proizvodnjo in brezposelnostjo od začetka pandemije. Rezultati so informativni, podatke pa bi bilo treba iz metodoloških razlogov razlagati previdno. Prvič, težko je oblikovati „hipotetični“ scenarij delovanja trga dela brez instrumenta SURE. Drugič, na razmerje med proizvodnjo in brezposelnostjo vplivajo številni dejavniki, vključno z instrumentom SURE. Drugi dejavniki so povezani z dejstvom, da ljudje zaradi zaustavitve velikega dela gospodarstva niso mogli aktivno iskati dela ali so bili od tega odvrnjeni.
Zvišanje stopenj brezposelnosti v državah članicah upravičenkah v prvem letu krize zaradi COVID-19 je bilo nedvomno manjše kot med svetovno finančno krizo, kljub večjemu upadu BDP. Realna rast BDP se je v državah, ki so bile v prvem letu krize zaradi COVID-19, tj. letu 2020, prejele finančna sredstva v okviru instrumenta SURE, zmanjšala za 6,8 % (glej diagram 9). To zmanjšanje je večje od 4,1-odstotnega zmanjšanja, ugotovljenega med vrhuncem svetovne finančne krize leta 2009. Hkrati se je stopnja brezposelnosti leta 2020 zvišala za samo 0,2 odstotne točke, medtem ko se je v letu 2009 zvišala za 2,8 odstotne točke.
Diagram 9: Spremembe realnega BDP in brezposelnosti v državah članicah upravičenkah
Opomba: na diagramu so razvidne letne stopnje rasti BDP in sprememba stopnje brezposelnosti za države članice upravičenke do instrumenta SURE, ponderirane z njihovim deležem nominalnega BDP. Vir: Eurostat, podatkovna zbirka AMECO.
Ta omejitev rasti brezposelnosti v letu 2020 naj bi podprla ponovno okrepitev rasti v letu 2021. Če se pogledata leti 2020 in 2021 skupaj, je glede na napoved Komisije iz pomladi leta 2021 slika podobna, kot je prikazana na diagramu 9: stopnja brezposelnosti v državah članicah upravičenkah do instrumenta SURE naj bi se po napovedih zviševala precej počasneje (+0,6 odstotne točke v letu 2021 v primerjavi z letom 2019) kot med svetovno finančno krizo (+2,0 odstotne točke leta 2009 v primerjavi s prejšnjim letom). Vendar pa obstaja opazna razlika: zaradi napovedi močnega gospodarskega okrevanja za leto 2021 naj bi bile povprečne izgube BDP v obeh letih manjše kot med svetovno finančno krizo (–1,1 % v primerjavi z –1,5 %). To kaže, da je ohranjanje razpoložljive delovne sile, povezane s podjetji, prek shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov prispevalo tudi k na splošno hitremu okrevanju.
|
Diagram 10: Dejanske in pričakovane spremembe stopenj brezposelnosti po državah članicah upravičenkah do instrumenta SURE v letu 2020
Opomba: os y: pričakovana sprememba stopenj brezposelnosti ustreza napovedi, ki izhaja iz regresijskega modela za posamezne države za obdobje 1999–2019. Analiza temelji na pristopu Okunovega zakona, pri katerem odvisna spremenljivka pomeni spremembo stopnje brezposelnosti, neodvisna spremenljivka pa realno stopnjo rasti BDP. Več podrobnosti o metodologiji je na voljo v poročilu Evropske komisije (2021) Quarterly Report on the Euro Area, oddelek III, zvezek 20, št. 2. Vir: podatkovna zbirka AMECO in lastni izračuni. |
Diagram 11: Povezava med spremembo stopnje brezposelnosti in izplačanimi finančnimi sredstvi v okviru instrumenta SURE v letu 2020
Opomba: os y: pričakovana sprememba stopenj brezposelnosti izvira iz regresijskega modela za posamezne države, ki je pojasnjen v opombi k diagramu 10. Vir: podatkovna zbirka AMECO in lastni izračuni. |
V letu 2020 se je brezposelnost v državah članicah upravičenkah povečala precej manj od pričakovanj. Glede na zmanjšanje BDP v letu 2020 naj bi se stopnja brezposelnosti po pričakovanjih znatno zvišala, vendar se to ni zgodilo. Hitri in obsežni ukrepi politike, sprejeti leta 2020 za reševanje krize zaradi COVID-19, so ublažili vpliv zmanjšanja proizvodnje na brezposelnost v primerjavi s pričakovanim odzivom brezposelnosti na BDP, ki je bil ugotovljen v preteklosti (glej diagram 10) 33 . Zvišanje stopenj brezposelnosti v večini držav je bilo manjše od pričakovanega 34 . Te ugotovitve potrjujejo prejšnje rezultate, predstavljene v prvem polletnem poročilu o instrumentu SURE 35 .
Sprejeti podporni ukrepi politike, vključno z instrumentom SURE, so v letu 2020 pred brezposelnostjo učinkovito zaščitili 1,5 milijona ljudi. Manjše povečanje brezposelnosti, kot je bilo pričakovano, je mogoče delno pripisati razširjeni uporabi shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, zlasti v državah članicah, upravičenih do instrumenta SURE. Na ravni države kaže, da višji kot je znesek, prejet v okviru instrumenta SURE v letu 2020, bolj zmerno je povečanje brezposelnosti (diagram 11). Ocenjuje se, da se je zaradi teh ukrepov na trgu dela in drugih odzivov politike na pandemijo stopnja brezposelnosti v državah članicah upravičenkah do instrumenta SURE znižala za približno 1 odstotno točko v primerjavi s pričakovanim povečanjem brezposelnosti. To ustreza približno 1,5 milijona ljudem, ki so se med izbruhom COVID-19 izognili brezposelnosti 36 .
Načini, ki pojasnjujejo, kako je instrument SURE učinkovito prispeval k manjšemu povečanju brezposelnosti, so podrobno obravnavani v prvem polletnem poročilu o instrumentu SURE. Med njimi so povečanje splošnega zaupanja v EU, podpora in spodbujanje uporabe shem skrajšanega delovnega časa ter omogočanje državam članicam, da za podporo zaposlovanju in druge s pandemijo povezane politike porabijo več. Iz podatkov raziskave, prikazanih v prvem poročilu, je razvidno, da je imel instrument SURE pomembno vlogo pri odločitvi večine držav članic upravičenk, da sprejmejo novo shemo skrajšanega delovnega časa ali spremenijo obstoječo shemo, in nekaterim državam članicam omogočil večjo ambicioznost pri ukrepih, podobnih shemam skrajšanega delovnega časa. Instrument SURE je prispeval tudi k temu, da so države članice povečale velikodušnost svojih shem za ohranjanje zaposlitve ali jih podaljšale, saj je okrepil zaupanje držav članic, da so se odločile za večja posojila in porabo, kot bi se sicer, saj so ustvarile prihranke, povezane z obrestno mero, ki jih je pridobila EU, kljub njihovi nižji bonitetni oceni.
3.2Neposredni finančni učinek: ocenjeni prihranki, povezani z obrestno mero
Ocenjuje se, da so države članice s prejemanjem finančne pomoči prek instrumenta SURE pri plačilu obresti prihranile skupaj 8,2 milijarde EUR. Ta znesek temelji na prvih sedmih izdajah instrumenta SURE do izplačila 25. maja 2021, ki je bilo zadnje izplačilo pred datumom poročanja. Ocenjeni prihranki pri obrestih se bodo zato verjetno povečali s končnimi izplačili 37 . Ti prihranki so bili ustvarjeni zaradi posojil SURE, ki so državam članicam zagotovila nižje obrestne mere, kot bi jih imele, če bi same izdale državne dolžniške vrednostne papirje. To je posledica bonitetne ocene AAA za EU in likvidnosti obveznic. V preglednici 4 so razčlenjeni prihranki pri obrestih po državah članicah 38 .
Preglednica 4: Prihranki, povezani z obrestno mero, po državah članicah
|
Država članica |
Izplačani znesek (v milijardah EUR) |
Povprečni razpon |
Povprečna zapadlost |
Prihranki pri obrestih (v milijardah EUR) |
Prihranki pri obrestih (v % izplačanega zneska) |
|
Belgija |
8,2 |
0,06 |
14,7 |
0,14 |
1,7 |
|
Ciper |
0,6 |
0,62 |
14,7 |
0,06 |
9,5 |
|
Grčija |
5,3 |
0,73 |
14,6 |
0,51 |
9,8 |
|
Španija |
21,3 |
0,44 |
14,7 |
1,59 |
7,4 |
|
Hrvaška |
1,0 |
1,11 |
14,3 |
0,16 |
15,3 |
|
Madžarska* |
0,5 |
1,28 |
14,7 |
0,09 |
18,0 |
|
Italija |
27,4 |
0,96 |
14,8 |
3,76 |
13,7 |
|
Litva |
1,0 |
0,04 |
14,7 |
0,00 |
0,5 |
|
Latvija |
0,3 |
0,10 |
14,6 |
0,00 |
1,5 |
|
Malta |
0,4 |
0,56 |
14,6 |
0,04 |
8,4 |
|
Poljska |
8,2 |
0,35 |
13,0 |
0,42 |
5,0 |
|
Portugalska |
5,4 |
0,47 |
14,7 |
0,38 |
7,1 |
|
Romunija |
3,0 |
2,27 |
14,6 |
0,85 |
28,4 |
|
Slovenija |
1,1 |
0,23 |
14,8 |
0,05 |
4,3 |
|
Slovaška |
0,6 |
0,09 |
14,9 |
0,01 |
1,3 |
|
Bolgarija |
0,5 |
0,37 |
15,0 |
0,03 |
6,7 |
|
Irska |
2,5 |
0,11 |
14,7 |
0,05 |
2,1 |
|
Češka |
2,0 |
0,23 |
10,1 |
0,04 |
1,9 |
|
Estonija** |
0,2 |
0,0 |
15,2 |
0,00 |
0,0 |
|
Skupaj |
89,6 |
0,63 |
14,5 |
8,18 |
9,1 |
Opomba: prihranki pri obrestih se izračunajo po posameznih obveznicah ter seštejejo po datumih izdaje in zapadlosti.
* Madžarska je od leta 2020 izdala samo dve obveznici, denominirani v eurih, in sicer 10-letno in 30-letno, obe novembra 2020. Z uporabo teh dveh obveznic se je razpon med krivuljo donosa v nacionalni valuti in krivuljo donosa v eurih ekstrapoliral pri drugih zapadlostih in drugih datumih izdaje.
** Estonija je izdala samo eno neporavnano 10-letno obveznico, za druge zapadlosti pa podatki niso bili na voljo. Razpon pri socialni obveznici EU SURE pri teh drugih zapadlostih naj bi bil blizu nič.
IV. Nadaljevanje izjemnih okoliščin, ki upravičujejo uporabo uredbe o instrumentu SURE
Ta oddelek vsebuje poročilo o nadaljevanju izjemnih okoliščin, ki upravičujejo uporabo instrumenta SURE v skladu z uredbo o instrumentu SURE 39 .
Potek pandemije je še vedno negotov, pri čemer se je poleti število primerov v državah članicah povečalo. Zlasti se različica delta virusa SARS-CoV-2 hitro širi, napredek pri kampanjah cepljenja pa se je v nekaterih državah upočasnil. Nekatere države članice so ukrepe nekoliko zaostrile, saj se nadaljuje tekma med okužbami in cepljenjem. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sta bila za splošne epidemiološke razmere v EU 5. septembra 2021 značilna veliko, vendar počasi padajoče se število novih primerov, in nizka, vendar počasi naraščajoča stopnja smrti. Število primerov v starostni skupini 15–24 let, ki je bila najbolj prizadeta, se še naprej zmanjšuje, povečuje pa se število primerov med otroki, mlajšimi od 15 let. V več državah beležijo povečanje števila primerov v starejših starostnih skupinah, pa tudi povečanje števila hospitalizacij in kazalnikov umrljivosti 40 . Medtem izkušnje nekaterih držav, ki niso članice EU in imajo visoko stopnjo precepljenosti (npr. Izrael, Islandija), odpirajo pomembna vprašanja o svetovni promociji cepljenja in obetih v zvezi z bojem za zajezitev pandemije COVID-19.
Okrevanje gospodarstva je pridobilo zagon, saj so kratkoročni obeti za evropsko gospodarstvo zdaj boljši, kot so se zdeli spomladi 2021. Z napovedjo Komisije iz poletja 2021 je bila napoved za BDP EU izboljšana, in sicer na 4,8 % v letu 2021 in 4,5 % v letu 2022. Čeprav naj bi se raven gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju leta 2021 vrnila na raven pred krizo (četrto četrtletje leta 2019), bi ostala približno 1 % pod pričakovano ravnjo, če pandemije ne bi bilo, hitrost okrevanja pa naj bi se med državami članicami razlikovala. Najnovejši podatki kažejo, da se je v drugem četrtletju leta 2021 realna rast BDP v EU močno okrepila in dosegla 1,9 %, kar je preseglo pričakovanja. Še več, čeprav zagon rasti rahlo upada in cenovni pritiski ostajajo, nedavni podatki raziskave (indeksi vodij nabave (PMI) za avgust) ne zagotavljajo veliko dokazov, da skrbi glede širjenja različice delta in trajnih težav z oskrbo zavirajo okrevanje.
Negotovost glede gospodarskih obetov ostaja velika, čeprav so tveganja na splošno uravnotežena. Pojav in širjenje različic virusa sta očitno tveganje. Prehiter umik podpore politike bi lahko vplival na okrevanje, tako kot neenakomerno okrevanje, ki ovira usklajevanje politike v državah članicah. Medtem pa bi se lahko obeti izboljšali zaradi okrevanja v drugih naprednih gospodarstvih, ki je hitrejše od pričakovanega.
Kot je značilno, bo okrevanje na trgu dela verjetno zaostajalo za okrevanjem proizvodnje. Čeprav so se kazalniki zaposlenosti izboljšali, je razpoložljivost delovne sile na trgu dela, ki se je nakopičila med krizo, še vedno precejšnja. Število zaposlenih v EU v prvem četrtletju tega leta je bilo 1,7 % pod ravnjo iz četrtega četrtletja leta 2019. Najpozneje bodo verjetno okrevali sektorji, v katerih je veliko fizičnih stikov in ki jih je pandemija najbolj prizadela. V napovedi Komisije iz pomladi 2021 je predvideno, da bo stopnja brezposelnosti v letu 2022 ostala 7-odstotna v primerjavi s 6,7-odstotno v letu 2019, če podpora politike ne bo predčasno ukinjena.
Za okrevanje se bo morala fiskalna politika postopoma preusmeriti z začasne nujne pomoči, kot je instrument SURE, na bolj ciljno usmerjene ukrepe za okrevanje. V fiskalnih priporočilih Komisije iz pomladi 2021 je bilo državam članicam priporočeno, naj še naprej podpirajo okrevanje v letu 2022, zlasti z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost za spodbujanje naložb in reform. To bi vključevalo aktivne politike trga dela, kot so spodbude za zaposlovanje in podjetniška podpora, možnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja ter okrepljena podpora zavodov za zaposlovanje, kot je navedeno v priporočilu o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju.
Ker bo instrument SURE na voljo še vse leto 2022, se lahko še naprej uporablja za odpravljanje resnih gospodarskih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. V okviru instrumenta SURE je na voljo še skoraj 6 milijard EUR, kar je več, kot znašajo prošnje za dodatna sredstva, ki jih je šest držav članic predložilo v začetku leta 2021.
V. Obveznosti poročanja v skladu z okvirom za socialne obveznice EU SURE
To poročilo presega obveznost poročanja iz uredbe o instrumentu SURE in izpolnjuje tudi zahtevo glede poročanja iz okvira za socialne obveznice EU SURE 41 . V skladu z njim je treba poročati o razdelitvi prihodkov instrumenta SURE, vrsti odhodkov in učinku instrumenta SURE. V primerjavi s prvim polletnim poročilom so v tem poročilu nadalje razvite ustrezne informacije za vlagatelje, na primer o posameznih zgodbah o uspehu (glej okvir 1) ter o sestavi zaposlenih in podjetij, ki so upravičeni do instrumenta.
Razčlenitev prihodkov instrumenta SURE po državah članicah upravičenkah in po vrsti upravičenih socialnih odhodkov je navedena v oddelku 1.1 oziroma oddelku 2.2. Od avgusta 2021 je bilo 95 % od dodeljenih 94 milijard EUR izplačanih državam članicam in od tega je bilo 90 % že porabljenih. Navedena je nova razčlenitev odhodkov po shemah skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepih.
Javnofinančni odhodki v okviru instrumenta SURE so tudi dobro usklajeni s cilj trajnostnega razvoja ZN. Najpomembnejša sta cilja trajnostnega razvoja 3 (zdravje in dobro počutje) in 8 (dostojno delo in gospodarska rast). Na diagramu 12 je prikazana razčlenitev javnofinančnih odhodkov v okviru instrumenta SURE po upravičenih socialnih odhodkih, kot je opisano v okviru za socialne obveznice: 95 % je porabljenih za zmanjšanje tveganja brezposelnosti in izgube dohodka, 5 % pa za z zdravjem povezane ukrepe. Ti kategoriji natančno preslikujeta cilja trajnostnega razvoja 3 in 8, kot je prikazano na diagramu 12.
O učinku instrumenta SURE se poroča tudi v oddelkih 2.3 in 3.1. Ocenjeno število ljudi in podjetij, ki so v letu 2020 prejeli podporo v okviru instrumenta SURE, se je od prvega poročila o instrumentu SURE povečalo zaradi posodobljenega in izboljšanega poročanja držav članic. Instrument SURE je prispeval k zaščiti skoraj 1,5 milijona delovnih mest, ki so bila ohranjena v letu 2020, kot je prikazano v oddelku 3.1. Države članice so po ocenah zdaj prihranile tudi 8,2 milijarde EUR v obliki plačil obresti.
Cilj trajnostnega razvoja 8: dostojno delo in gospodarska rast
Cilj trajnostnega razvoja 3: zdravje in dobro počutje
Diagram 12: Okvir za socialne obveznice in določitev ciljev trajnostnega razvoja
|
Okvir 1: Zgodbe o uspehu instrumenta SURE 42 Nacionalni odhodki za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, ki so podprti z instrumentom SURE, so pomagali malim podjetjem in podjetnikom po vsej EU. V tem okvirju sta predstavljeni dve zgodbi o uspehu. Grčija Dimitris Kapothanasis je lastnik telovadnice v Perami blizu Aten. Zanj in za mnoge druge v sektorju fitnesa je bila kriza zaradi COVID-19 izredno težko obdobje. Telovadnice so bile zaprte zaradi tveganja, da bi postale žarišče prenosa virusa, zato so bili lastniki, zaposleni in osebni trenerji začasno brez dela. „Telovadnice v Grčiji so eden od sektorjev, ki so utrpeli velike finančne posledice, saj lastniki od februarja 2020 niso imeli nobenih prihodkov.“ Zahvaljujoč nacionalnim ukrepom za izredne razmere, podprtim s programom SURE, so zaposleni v telovadnicah prejeli posebno nadomestilo in imeli plačane prispevke za socialno varnost za čas, ko so bili brez dela. Hkrati so bili lastniki, kot so Dimitris in številni drugi, na primer Kleanthis Varelas iz Megare in Giorgos Ksiros iz Aten, oproščeni plačila najemnine, davkov in zavarovanja ter obveznosti iz naslova posojil. Finančna podpora EU je številnim grškim telovadnicam pomagala pri spopadanju s krizo in Dimitris zdaj vidi luč na koncu predora. S programom SURE je zadovoljen tudi generalni sekretar grškega združenja fitnes centrov Doros Kleovoulou. Po njegovem mnenju so ga v tem težkem obdobju mnogi dobro sprejeli. „Številni podporni ukrepi so sektorju fitnesa, na katerega je kriza močno vplivala in še vedno močno vpliva, pomagali preživeti. Menimo, da se je EU povsem ustrezno odzvala na izziv.“
Italija Predstavljamo Bruna Gilija. Je direktor podjetja Termomacchine s sedežem v Torinu, specializiranega za konstruiranje, izdelavo in prodajo specializiranih ogrevalnih sistemov, ki za svoje delovanje uporabljajo elektromagnetno indukcijo – postopek ustvarjanja električnega toka z magnetnim poljem. Podjetje Termomacchine, ustanovljeno leta 1976 kot družinsko podjetje, ni še nikoli prej potrebovalo državne pomoči, da bi lahko poslovalo. S krizo zaradi COVID-19 pa se je vse spremenilo. „Zaradi pandemije se je obseg naročil močno zmanjšal. Velika naročila so se marca 2020 ustavila.“ Na srečo podjetje prejema javno podporo, da lahko zaposlenim izplačuje plače, čeprav še vedno delajo s samo približno 40-odstotno zmogljivostjo. Za Bruna je podpora EU med krizo očitno neprecenljiva. „Vsekakor smo prepričani, da brez tovrstne pomoči država ne bi mogla podpirati podjetij in zaposlenih, kot jih je do zdaj.“
|
PRILOGA
Priloga 1: Nadaljnje podrobnosti o nacionalnih ukrepih
Preglednica A1: Razvoj shem skrajšanega delovnega časa ali subvencij za plače v državah upravičenkah do instrumenta SURE
|
Država |
Vrsta |
Se nadaljuje/ne |
(Načrtovani) datum zaključka |
+/–/= koristi |
|
Belgija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
30. september 2021 |
= |
|
Bolgarija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
31. julij 2021 |
– |
|
Hrvaška |
skrajšan delovni čas |
v teku |
31. december 2021 |
– |
|
Ciper |
skrajšan delovni čas |
v teku |
oktober 2021 |
+ |
|
Češka |
skrajšan delovni čas |
zaključeno |
junij 2021 (glavna shema)/oktober 2021 (določbe v zvezi z delavci v karanteni); poleg tega je bila zakonsko urejena nova trajna shema skrajšanega delovnega časa, ki se lahko aktivira v izjemnih primerih |
+ |
|
Estonija |
skrajšan delovni čas |
zaključeno |
maj 2021 |
– |
|
Grčija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
31. september 2021 |
– |
|
Irska |
subvencioniranje plač |
v teku 43 |
31. december 2021 |
+ |
|
Italija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
1. julij 2021 (običajna shema)/31. december 2021 (podjetja, ki niso upravičena ali so izčrpala upravičenost do običajne sheme) |
– |
|
Latvija |
skrajšan delovni čas |
zaključeno |
junij 2021 |
+ |
|
Litva |
skrajšan delovni čas |
v teku |
31. avgust 2021 |
+ |
|
Malta |
subvencioniranje plač |
v teku |
31. december 2021 |
– |
|
Poljska |
skrajšan delovni čas |
zaključeno |
30. junij 2021 |
+ |
|
Portugalska |
skrajšan delovni čas |
v teku |
do konca meseca, v katerem se z zakonodajnim ali upravnim sklepom izvajajo ukrepi za omejitev gospodarske aktivnosti v okviru pandemije COVID-19 |
+ |
|
Romunija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
tri mesece po prenehanju stanja pripravljenosti (ki se podaljša vsak mesec – trenutno do 12. septembra 2021) |
= |
|
Slovaška |
skrajšan delovni čas |
v teku |
december 2021 |
+ |
|
Slovenija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
30. september 2021 |
= |
|
Španija |
skrajšan delovni čas |
v teku |
30. september 2021 |
+ |
Opomba: koristi skrajšanega delovnega časa so ocenjene po nominalni vrednosti na podlagi pravnih sprememb zajetja in stopnje dohodkovne podpore.
Priloga 2: Nadaljnje podrobnosti o transakcijah in izplačilih v okviru instrumenta SURE
Preglednica A2: Ključni statistični podatki o posojilnih transakcijah EU v okviru instrumenta SURE (v EUR)
|
SURE #5 |
SURE #6 |
SURE #7 |
|||
|
Tranša |
15 let |
5 let |
25 let |
8 let |
25 let |
|
Velikost obveznice |
9 mrd. |
8 mrd. |
5 mrd. |
8,137 mrd. |
6 mrd. |
|
Donos |
0,228 % |
–0,488 % |
0,476 % |
0,019 % |
0,757 % |
|
Razpon |
MS – 4 bazične točke |
MS – 14 bazičnih točk |
MS + 1 bazična točka |
MS – 2 bazični točki |
MS + +17 bazičnih točk |
|
Razpon pri nemški obveznici (Bund; v bazičnih točkah) |
33,4 |
20 |
34,4 |
31,5 |
40,6 |
|
Razpon pri francoski obveznici (OAT; v bazičnih točkah) |
–2,6 |
3,1 |
–11 |
–1,2 |
–21 |
|
Nova koncesija za izdajo |
2 |
1,5 bazične točke |
1,5 bazične točke |
2 bazični točki |
2,5 bazične točke |
|
Skupno povpraševanje vlagateljev |
86 mrd. |
46,5 mrd. |
40 mrd. |
51,2 mrd. |
37,5 mrd. |
Opomba: ti statistični podatki se nanašajo na posojila Komisije v imenu Unije. Koncesija za novo izdajo se nanaša na premijo, plačano vlagateljem, ki kupijo novoizdano obveznico v razponu, v katerem se pričakuje, da se bo z ustreznimi obveznicami trgovalo na sekundarnem trgu.
Preglednica A3: Izplačila državam članicam v okviru instrumenta SURE (v milijardah EUR)
|
Država |
Skupni znesek posojila |
1. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
2. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
3. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
4. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
5. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
6. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
7. izdaja v okviru instrumenta SURE EU
|
Skupna izplačila |
% zahteva-nega skupnega zneska |
Pov-prečna zapa-dlost |
||||||||||
|
10 let |
20 let |
Skupaj |
5 let |
30 let |
Skupaj |
15 let |
7 let |
30 let |
Skupaj |
15 let |
5 let |
25 let |
Skupaj |
8 let |
25,6 leta |
Skupaj |
|||||
|
Belgija |
8,2 |
|
|
|
|
|
|
2,0 |
1,3 |
0,7 |
2,0 |
|
1,3 |
0,9 |
2,2 |
1,1 |
0,9 |
2,0 |
8,2 |
100,0 % |
14,7 |
|
Bolgarija |
0,5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0,3 |
0,2 |
0,5 |
0,5 |
100,0 % |
15,0 |
|
Hrvaška |
1,0 |
|
|
|
0,3 |
0,2 |
0,5 |
|
|
|
|
0,5 |
|
|
|
|
|
|
1,0 |
100,0 % |
14,3 |
|
Ciper |
0,6 |
|
|
|
0,2 |
0,1 |
0,3 |
|
0,2 |
0,1 |
0,2 |
|
|
|
|
0,1 |
0,0 |
0,1 |
0,6 |
100,0 % |
14,7 |
|
Češka |
2,0 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1,0 |
1,0 |
|
1,0 |
|
|
|
2,0 |
100,0 % |
10,1 |
|
Estonija |
0,2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
0,1 |
0,1 |
0,2 |
0,2 |
100,0 % |
15,0 |
|
Grčija |
5,3 |
|
|
|
1,0 |
1,0 |
2,0 |
|
0,7 |
|
0,7 |
|
|
|
|
1,6 |
0,9 |
2,5 |
5,3 |
100,0 % |
14,5 |
|
Madžarska |
0,5 |
|
|
|
|
|
|
0,2 |
0,2 |
0,1 |
0,3 |
|
|
|
|
|
|
|
0,5 |
100,0 % |
14,7 |
|
Irska |
2,5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1,3 |
1,2 |
2,5 |
|
|
|
2,5 |
100,0 % |
14,7 |
|
Italija |
27,4 |
5,5 |
4,5 |
10,0 |
3,1 |
3,4 |
6,5 |
|
4,5 |
|
4,5 |
3,9 |
0,7 |
1,2 |
1,9 |
|
0,8 |
0,8 |
27,4 |
100,0 % |
14,8 |
|
Latvija |
0,3 |
|
|
|
0,1 |
0,0 |
0,1 |
|
0,0 |
0,0 |
0,1 |
|
|
|
|
0,1 |
0,0 |
0,1 |
0,3 |
100,0 % |
14,6 |
|
Litva |
1,0 |
|
|
|
0,2 |
0,1 |
0,3 |
|
|
|
|
0,3 |
|
|
|
0,2 |
0,2 |
0,4 |
1,0 |
100,0 % |
14,7 |
|
Malta |
0,4 |
|
|
|
0,1 |
0,0 |
0,1 |
|
|
|
|
0,1 |
|
|
|
0,1 |
0,1 |
0,2 |
0,4 |
100,0 % |
14,6 |
|
Poljska |
11,2 |
1,0 |
0,0 |
1,0 |
|
|
|
|
2,6 |
1,7 |
4,3 |
|
1,4 |
|
1,4 |
1,1 |
0,5 |
1,6 |
8,2 |
73,3 % |
13,0 |
|
Portugalska |
5,9 |
|
|
|
|
|
|
3,0 |
|
|
|
|
|
|
|
1,5 |
0,9 |
2,4 |
5,4 |
91,2 % |
14,6 |
|
Romunija |
4,1 |
|
|
|
|
|
|
3,0 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3,0 |
73,2 % |
14,6 |
|
Slovaška |
0,6 |
|
|
|
|
|
|
0,3 |
|
|
|
0,3 |
|
|
|
|
|
|
0,6 |
100,0 % |
14,9 |
|
Slovenija |
1,1 |
|
|
|
0,2 |
0,0 |
0,2 |
|
0,5 |
0,4 |
0,9 |
|
|
|
|
|
|
|
1,1 |
100,0 % |
14,8 |
|
Španija |
21,3 |
3,5 |
2,5 |
6,0 |
2,9 |
1,2 |
4,0 |
|
|
1,0 |
1,0 |
2,9 |
2,4 |
1,7 |
4,1 |
1,9 |
1,4 |
3,4 |
21,3 |
100,0 % |
14,7 |
|
Skupaj |
94,3 |
10,0 |
7,0 |
17,0 |
8,0 |
6,0 |
14,0 |
8,5 |
10,0 |
4,0 |
14,0 |
9,0 |
8,0 |
5,0 |
13,0 |
8,1 |
6,0 |
14,1 |
89,6 |
95,1 % |
14,5 |
