Bruselj, 15.9.2021

COM(2021) 573 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Novi evropski Bauhaus















Lepo, trajnostno, skupaj









Kazalo

1.    Uvod    

2.    Gradnja na temeljih sooblikovanja: preobrazbeni projekt vseh nas za nas vse    

3.    Podoba novega evropskega Bauhausa    

3.1.    Od zgodovinskega gibanja do novega evropskega Bauhausa    

3.2.    Tri ključna načela    

3.2.1.    Pristop na več ravneh: od globalne do lokalne    

3.2.2.    Participativni pristop    

3.2.3.    Naddisciplinarni pristop    

3.3.    Tematske osi poti do preobrazbe    

3.3.1.    Obujanje vezi z naravo    

3.3.2.    Povrnitev občutka pripadnosti    

3.3.3.    Prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo    

3.3.4.    Potreba po dolgoročnem razmišljanju in upoštevanju življenjskega kroga v industrijskih ekosistemih    

4.    Izvajanje novega evropskega Bauhausa    

4.1.    Sodelovanje s skupnostjo novega evropskega Bauhausa: laboratorij novega evropskega Bauhausa    

4.2.    Trojno preoblikovanje    

4.2.1.    Preoblikovanje okolij na terenu    

4.2.2.    Preoblikovanje ugodnega okolja za inovacije    

4.2.3.     Razširjanje novih pomenov    

5.    Naslednji koraki    



1.Uvod 

Novi evropski Bauhaus je odraz cilja EU, da bi ustvarila estetsko, trajnostno in vključujoče okolje, izdelke ter načine življenja. Spodbuja nov življenjski slog, v katerem trajnostnost stopa z roko v roki s slogom, kar bo pospešilo zeleni prehod v različnih gospodarskih sektorjih, kot so gradbeništvo, pohištvena industrija, moda, naših družbah in drugih področjih našega vsakdana.

Njegov cilj je vsem državljanom zagotoviti dostop do dobrin, ki so del krožnega gospodarstva in manj ogljično intenzivna, podpirajo regeneracijo narave in ščitijo biotsko raznovrstnost.

Novi evropski Bauhaus je projekt upov in perspektiv. Evropskemu zelenemu dogovoru dodaja kulturno in ustvarjalno razsežnost in s tem spodbuja trajnostne inovacije, tehnologijo in gospodarstvo. Z njim prednosti okoljskega prehoda postanejo vidne zaradi otipljivih izkustev na lokalni ravni. Izboljšuje naš vsakdan.

To pa se lahko zgodi le, če posamezniki z različnimi življenjskimi zgodbami iz različnih krajev delujejo in razmišljajo skupaj na participativen način. Zato se je projekt Komisije začel s šestmesečno fazo sooblikovanja, v kateri je kdor koli lahko prispeval svoje zamisli, vizije, primere in izzive za novi evropski Bauhaus.

V tem sporočilu so na podlagi izsledkov iz faze sooblikovanja predstavljeni koncept novega evropskega Bauhausa in naslednji koraki projekta. Več informacij o postopku sooblikovanja je na voljo v Prilogi 1.

Za uresničitev ciljev novega evropskega Bauhausa bo Komisija nadaljevala z oblikovanjem gibanja zainteresiranih posameznikov in organizacij. Za njegovo izvedbo Komisija združuje ustrezne pobude EU in predlaga sklop novih ukrepov in možnosti za financiranje, ki so povzeti v petem poglavju tega sporočila. V njih so med drugim zajeti:

·vzpostavitev laboratorija novega evropskega Bauhausa za rast skupnosti in pripravo ukrepov politike;

·financiranje preobrazbenih projektov novega evropskega Bauhausa v državah članicah s semenskim kapitalom;

·financiranje projektov za izgradnjo socialnih stanovanj, ki spoštujejo vrednote novega evropskega Bauhausa;

·nov pristop h gradbeni strategiji Komisije;

·soustvarjanje načrtov za izvedbo zelenega prehoda v gradbenem in tekstilnem ekosistemu;

·razpisi za zagonska podjetja in državljanske pobude;

·letni festival in nagrado, posvečeno novemu evropskemu Bauhausu;

·pobudi eTwinning in DiscoverEU v letu 2022, posvečeni novemu evropskemu Bauhausu.

Spremembe se ne bodo zgodile z danes na jutri. Novi evropski Bauhaus bo ustvaril prostor za raziskovanje in preizkušanje orodij politike in financiranja ter drugih orodij za oblikovanje in izgradnjo boljšega vsakdana za vse generacije.

2.Gradnja na temeljih sooblikovanja: preobrazbeni projekt vseh nas za nas vse 

Komisija je kot prvi korak tega participativnega projekta v fazi sooblikovanja navezala stik s civilno družbo in deležniki. Potem ko je predsednica Ursula von der Leyen septembra 2020 1 napovedala projekt, je bila faza sooblikovanja odprto povabilo vsem, da povedo, kaj naj bi bil smoter novega evropskega Bauhausa, ter da delijo izzive, ki bi jih moral obravnavati, ter svoje zamisli in strokovno znanje o tem, kako to storiti 2 . Koncept novega evropskega Bauhausa temelji na različnih prispevkih, podanih v tej fazi.

Postopek sooblikovanja je temeljil na zainteresiranih posameznikih, organizacijah, političnih institucijah in podjetjih, ki so organizirali dogodke, razprave in delavnice. K širjenju sporočil in dejavnosti so prispevali uradni partnerji novega evropskega Bauhausa 3 . Osemnajst teoretikov in praktikov je oblikovalo okroglo mizo o novem evropskem Bauhausu na visoki ravni, ki je namenjena posvetovanju o pobudi in redno podaja svoje prispevke 4 . Vrhunec tega svetovnega pogovora je bila prva konferenca o novem evropskem Bauhausu aprila 2021 s približno 8 000 spletnimi udeleženci z vsega sveta, ki so poudarili potrebo po povezovanju tega gibanja na globalni ravni.

Večina dejavnosti je potekala v državah članicah EU, zanimanje pa se veča tudi v drugih delih sveta, bodisi v bližnji soseščini bodisi v Južni in Severni Ameriki. Komisija je izrecno pozvala k oddaji prispevkov tudi z območij zunaj EU, da bi poudarila svetovno razsežnost projekta.

Novi evropski Bauhaus uspeva na rodovitnih tleh; njegovi znanilci in navdih za nove zamisli so stavbe, javni prostori, podjetja in družbene prakse, kulturne dejavnosti in izobraževalni programi. Kot del faze sooblikovanja je bila podeljena prva nagrada, posvečena novemu evropskemu Bauhausu 5 , da bi opozorili na te navdihujoče primere in zamisli mladih talentov.

3.Podoba novega evropskega Bauhausa

3.1.Od zgodovinskega gibanja do novega evropskega Bauhausa 

Vizija novega evropskega Bauhausa temelji na več posebnostih zgodovinskega Bauhausa.

Zgodovinski Bauhaus, ki je nastal leta 1919, se je pojavil v času korenitih sprememb na prehodu v sodobno družbeno in industrijsko dobo. Njegovi pobudniki so te spremembe obravnavali v svojih delih in iskali rešitve za nove izzive. Bauhaus je hitro postal svetovno kulturno gibanje. Povezal je umetnike, oblikovalce, arhitekte in obrtnike. Ta naddisciplinarni pristop zelo potrebujemo tudi za izzive naše dobe, ko se znova soočamo s korenitimi spremembami.

Tako kot pred sto leti je vprašanje inovativnih materialov ključnega pomena. Tedaj sta rešitev bila cement in jeklo, danes pa moramo preučiti bolj naravne, trajnostno proizvedene materiale in razviti nizkoogljične proizvodne rešitve za vse materiale. To velja tako za gradbeništvo kot za modo, oblikovanje, pohištvo, promet in energijo. Trikotnik vrednot

Vodilo novega evropskega Bauhausa je trikotnik treh temeljnih in neločljivih vrednot:

·trajnostnosti 6 , od podnebnih ciljev do krožnosti, ničelnega onesnaževanja in biotske raznovrstnosti;

·estetike, tj. kakovosti izkustev in sloga, ki presega funkcionalnost;

·vključevanja, cenjenja raznolikosti, enakosti za vse, dostopnosti in cenovne dostopnosti.

Izziv je, kako vse tri vrednote obravnavati hkrati in razviti ustvarjalne rešitve, ki najbolje izpolnjujejo potrebe ljudi in pod črto stanejo manj.

3.2.Tri ključna načela 

Komisija je sprejela tri ključna načela, ki izhajajo iz procesa soustvarjanja in ki bi morala biti vodilo novega evropskega Bauhausa:

·združitev svetovne in lokalne razsežnosti;

·sodelovanje;

·naddisciplinarnost.

3.2.1.Pristop na več ravneh: od globalne do lokalne 

Novi evropski Bauhaus podpira pristop k preobrazbi na več ravneh – od globalne do lokalne. Podnebne spremembe in zeleni prehod prinašajo izzive, ki jih je treba obravnavati na svetovni ravni. Hkrati so spremembe, ki se dogajajo na lokalni ravni, tiste, ki so za ljudi smiselne 7 . Novi evropski Bauhaus zato obravnava različne ravni preobrazbe, od svetovne ravni do ravni sosesk, vasi in mest.

Uresničevanje novega evropskega Bauhausa pomeni povezovanje z lokalnimi območji na podlagi lokalnega pristopa. Uspešni manjši projekti kažejo, da so pobude za preobrazbo izvedljive povsod in za vsakogar ne glede na njihovo velikost. Novi evropski Bauhaus bo preučil, kako podpreti manjše pobude na ravni posameznikov, sosesk in lokalnih skupnosti.

To ne more biti omejeno na Evropsko unijo. Novi evropski Bauhaus bo sčasoma presegel meje Evrope, da bi uveljavil svoja načela trajnostnosti, vključevanja in estetike na svetovni ravni.

3.2.2. Participativni pristop 

Evropska komisija se odločno zavzema za participativni pristop, kot je razvidno iz trenutno potekajoče konference o prihodnosti Evrope, katere poslanstvo je poglobitev in vzdrževanje vključevanja državljanov. Komisija bo še naprej prisluhnila ljudem na terenu in z njimi preučila, kje politika, financiranje in druga orodja resnično prinašajo spremembe. To bo potekalo zlasti v okviru laboratorija novega evropskega Bauhausa. Participativni pristop vključuje civilno družbo in ljudi vseh starosti v vsej njihovi raznolikosti, tudi ženske (ki so premalo zastopane v nekaterih ključnih sektorjih) in prikrajšane skupine 8 . Cilj tega nujnega poudarka na vključevanju je, da nihče ni zapostavljen, hkrati pa je priznanje, da se najbolj ustvarjalne rešitve porodijo iz skupnih razmislekov. Nove rešitve bi morale reševati vsakdanje težave in izboljšati kakovost življenja za vse.

3.2.3. Naddisciplinarni pristop 

Namen novega evropskega Bauhausa je presegati meje nazorov in poklicev. Z usklajenim delovanjem kulture in tehnologije, inovacij in oblikovanja, inženirstva, obrti, umetnosti in znanosti lahko dosežemo boljši jutri.

Pandemija COVID-19 je pokazala, da so bolj kot kdaj koli prej potrebni celostni pristopi za reševanje kompleksnih težav, s katerimi se soočata naš planet in družba. Za resnično preobrazbo je treba zagotoviti veliko različnih kompetenc in znanja. Naddisciplinarno delo in učenje omogočata medsebojno bogatenje zamisli, znanja, spretnosti in metod.

3.3.Tematske osi poti do preobrazbe

Ustvarjanje gibanja pomeni sodelovanje z ljudmi ter upoštevanje njihovih interesov, potreb in vzgibov. V analizi prispevkov, prejetih v fazi sooblikovanja, so bile opredeljene štiri tematske osi, ki jim bo Komisija sledila pri izvajanju novega evropskega Bauhausa. 

3.3.1.Obujanje vezi z naravo

V prispevkih je bila poudarjena večja ozaveščenost in pripravljenost za obravnavanje podnebnih sprememb (ublažitev in prilagajanje) ter zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženju.

Raziskave podpirajo mnenje ljudi, da se je treba znova povezati z naravo, tudi za zdravje in dobro počutje. Več možnosti za stik z zelenimi javnimi površinami pomeni boljše kazalnike za zdravje prebivalstva in zmanjšuje neenakosti na področju zdravja, povezane z dohodki 9 . Naravne rešitve v mestih lahko pripomorejo k obvladovanju poplav in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov, obenem pa prispevajo k privlačnosti grajenega okolja.

Podnebnih ukrepov ne dojemamo več kot abstrakten boj, temveč kot sestavni del našega vsakdanjika, ki lahko izboljša kakovost zraka, vode in tal ter splošne življenjske razmere. To dojemanje se je še okrepilo med pandemijo, ko so naši življenjski prostori postali omejeni, ljudje pa so ponovno odkrili svoja mesta, vasi in zelene površine. Med pandemijo je prišla do izraza neposredna povezava med varstvom narave ter telesnim in duševnim zdravjem nas vseh.

Treba je preseči pogled, ki se osredotoča na človeka, in preiti na pogled, ki se osredotoča na življenje ter črpa navdih iz narave in se iz nje uči. Načinov je mnogo: od ekologizacije mest in uporabe naravnih materialov iz trajnostnih virov do inovativnih rešitev, ki temeljijo na „posnemanju“ elementov, ki jih najdemo v naravi; od nege tal do ponovne uporabe ali recikliranja odpadkov; od gradnje zelenih mestnih koridorjev za aktivno mobilnost do preoblikovanja prometne infrastrukture.

Obujanje vezi z naravo se začne v mladosti. Milijoni mladih zahtevajo več ukrepov za boljši planet in trkajo na našo okoljsko (za)vest. Prispevki v fazi sooblikovanja poudarjajo ključno vlogo, ki jo imata izobraževanje in kultura pri premiku paradigme v smer proti novim vedenjskim vzorcem in vrednotam. Izobraževanje in opolnomočenje otrok ter mladih prek sodelovanja, da razumejo, izkusijo in ponotranjijo trajnostnost in vključevanje, kuje trdne vezi prihodnjih generacij z naravo.

3.3.2.Povrnitev občutka pripadnosti

Novi evropski Bauhaus je gibanje, katerega bistvo so naša skupna in zasebna izkustva. Sodelujoči so kot pomemben cilj poudarili povezovanje ljudi.

To pomeni spodbujanje medgeneracijske solidarnosti, povezovanje izobraževanja in umetnosti v lokalnih okoljih ter izboljšanje naših skupnih prostorov in krajev za zbiranje. Gospodarstvo na dosegu roke s koncepti, kot so 15-minutna mesta 10 , ki državljanom zagotavljajo dostop do ključnih storitev in služb v neposredni bližini, je prav tako način za krepitev povezav in spodbujanje zdrave, trajnostne ter aktivne mobilnosti.

Edinstvenost kraja določajo njegove kulturne (dediščina, umetnost, lokalna obrt, znanje in izkušnje itd.), naravne (krajine, naravni viri itd.) in družbene dobrine (socialna podjetja, lokalne organizacije in združenja itd.). Kulturno življenje, umetniški dogodki in koncerti so priložnosti za povezovanje in druženje ter vezivo, ki ustvarja občutek pripadnosti.

3.3.3.Prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo 

V fazi sooblikovanja je postalo očitno, da mora biti novi evropski Bauhaus vključujoč. To se ne nanaša le na ljudi, temveč tudi na kraje, v katerih živijo.

Estetske in trajnostne rešitve morajo biti cenovno ugodne za vse in dostopne vsem. Ustrezno je treba upoštevati poseben položaj najranljivejših skupin in posameznikov, kot so tisti, ki jim grozi izključenost ali revščina, in brezdomne osebe. Vsako leto je v EU na primer treba prenoviti 800 000 socialnih stanovanj (5 % vseh socialnih stanovanj), hkrati pa vsako leto potrebujemo 450 000 novih socialnih stanovanj 11 . Prikrajšane skupine so bolj izpostavljene energijski revščini in onesnaženosti zraka ter imajo slabši dostop do javnega prevoza.

Vključevanje pomeni tudi prizadevanje za pristopoblikovanje za vse“, ki odpravlja ovire pri dostopnosti do grajenih in virtualnih okolij ter blaga in storitev.

Novi evropski Bauhaus jasno presega velika mestna središča in zajema kraje v vsej njihovi raznolikosti, vključno z vasicami, podeželskimi območji, mesti v zatonu, propadajočimi mestnimi četrtmi in deindustrializiranimi območji. To zahteva teritorialni razvoj, s katerim se je mogoče izogniti prostorski segregaciji družbenih skupin in ustvariti občutek povezanosti. Povezati bi bilo treba različne predele mest, vasi ali sosesk. Treba bi bilo obravnavati manjkajoče povezave med podeželskimi in mestnimi območji. Kot smo med pandemijo COVID-19 občutili na lastni koži, je digitalno povezovanje ljudi bistvenega pomena za neodvisno življenje, dostop do informacij ter udeleževanje kulturnih dogodkov.

Med pandemijo smo izkusili tudi, da je zagotavljanje splošnega dostopa do digitalnih povezav 12 bistvenega pomena za neodvisno življenje in dejavno sodelovanje pri zelenem prehodu, dostop do informacij ter udeleževanje kulturnih dogodkov.

3.3.4.Potreba po dolgoročnem razmišljanju in upoštevanju življenjskega kroga v industrijskih ekosistemih

Sodelujoči v fazi sooblikovanja so opredelili jasno potrebo po večji krožnosti, da bi se spopadli z netrajnostno rabo virov in odpadki, vključno z uporabo zastarelih stavb in infrastrukture. Obravnavanje teh izzivov zadeva celoten industrijski ekosistem, od proizvodnje do dobave in potrošnje, z miselnostjo, usmerjeno v krožno gospodarstvo.

Ponovna uporaba, prenova, podaljšanje življenjske dobe in preoblikovanje obstoječih stavb bi morale na primer imeti prednost pred gradnjo novih stavb, če je mogoče. . Krožna, trajnostna zasnova in arhitektura morata postati nova normalnost.

Vse ustrezne discipline bi morale bolj priznavati predelane in obnovljive materiale, ki bi morali postati del paradigem zasnove. Izboljšati bi bilo treba uporabo naravnih trajnostno proizvedenih gradbenih materialov iz trajnostnih virov, kot so les, bambus, slama, pluta in kamen. Nove proizvodne tehnologije bi morale prispevati k zmanjšanju ogljičnega odtisa jekla ali cementa, recikliranju tekstilnih izdelkov, ki bi se drugače zavrgli, in pospešitvi zelenega prehoda v energijsko intenzivnih industrijah.

Novi poslovni modeli, biogospodarstvo, pristopi socialne ekonomije in trajnostna zasnova 13 lahko podprejo preoblikovanje sektorjev, kot so tekstilna industrija, turizem, sektor ravnanja z odpadki in proizvodnja energije. Digitalni prehod bo imel sistemsko vlogo pri razvoju in izvajanju novega evropskega Bauhausa. Digitalna orodja, kot so omrežja 5G, umetna inteligenca, orodja na osnovi podatkov, robotika in trirazsežnostni tisk ali digitalni dvojčki v gradbeni industriji, lahko izboljšajo trajnostnost materialov, izdelkov in stavb.

4.Izvajanje novega evropskega Bauhausa 

Komisija želi v sodelovanju z Evropskim parlamentom in drugimi institucijami EU ter državami članicami vzpostaviti omogočitveni okvir za novi evropski Bauhaus, usklajen s cilji trajnostnega razvoja ter ustreznimi politikami in pobudami EU. Omogočitveni okvir je zasnovan, da bi ustvaril prostor za razvoj in preizkušanje instrumentov politik in financiranja za preoblikovanje naših družb in gospodarstva.

Namen okvira je zlasti doseči več s politikami in instrumenti financiranja, ki so že na voljo. Okrepiti je treba sinergije med obstoječimi in načrtovanimi politikami oziroma programi EU, da bodo lahko podprli cilje novega evropskega Bauhausa. Vse lahko prispevajo k kulturnemu projektu, ki združuje trajnostnost, vključevanje in estetiko v krajih, kjer ljudje živijo, in načinih, kako živijo.

Novi evropski Bauhaus odpira vprašanja, ki jih ni mogoče ustrezno obravnavati z enim samim instrumentom in ki jih pogosto spregledamo.

Poleg tega se z novim evropskim Bauhausom uvajajo posebni in namenski ukrepi, ki bodo pomagali doseči preobrazbo.

Prvi okvir izvajanja se bo razvijal glede na rezultate, in sicer s ponavljajočimi se ocenami in pregledi.

4.1.Sodelovanje s skupnostjo novega evropskega Bauhausa: laboratorij novega evropskega Bauhausa

V podporo izvajanju novega evropskega Bauhausa bo Evropska komisija ustanovila laboratorij novega evropskega Bauhausa, možganskemu trustu podobno skupino, osredotočeno na interaktivnost med ljudmi in politikami za soustvarjanje, izdelovanje prototipov in preizkušanje novih orodij, rešitev ter ukrepov politike za lažjo izvedbo preobrazbe na terenu. Njegova vloga bo pospeševalna in povezovalna.

Laboratorij se bo začel z okroglo mizo na visoki ravni ter uradnimi partnerji in oblikoval skupnost, da bi sprejel konkretne projekte, ki jih navdihuje novi Evropski Bauhaus – podprte bodisi s sredstvi EU bodisi z drugimi pobudami – ter jih povezal za vzajemno podporo in učenje. Povezal se bo tudi z uveljavljenimi skupnostmi, ki se že ukvarjajo z zadevnimi temami, ter se obrnil na politike, industrijo in družbo, da bi presegel meje med njimi in preizkusil različne načine, kako lahko sodelujejo.

Komisija bo pri vzpostavljanju omogočitvene infrastrukture, vključno z digitalno platformo, skupnost novega evropskega Bauhausa pozvala, naj sodeluje na naslednjih temah in zanje oblikuje posebna priporočila:

·Strategija označevanja: Kako opredeliti in prepoznati konkretne pobude, ki bi ustrezale ciljem novega evropskega Bauhausa? Kaj je tisto, zaradi česar projekt postane projekt novega evropskega Bauhausa? Kako lahko oznako EU za novi evropski Bauhaus povežemo z dostopom do projektnih sredstev?

·Inovativno financiranje: Ali je mogoče koristno združiti množično in javno financiranje, da bi dosegli pobude na lokalni ravni in izboljšali izbiro projektov? Kateri pristop je najboljši za aktiviranje zasebnega financiranja, vključno s sredstvi človekoljubov, za podporo projektom novega evropskega Bauhausa? Kako spodbuditi vlagatelje v različnih sektorjih, kot so nepremičnine, turistična infrastruktura in podobno, da bi podprli cilje novega evropskega Bauhausa? Kako lahko socialno gospodarstvo podpre novi evropski Bauhaus?

·Regulativna analiza in preizkušanje: Kako lahko regulativni okvir podpre razvoj projektov novega evropskega Bauhausa v gradbeništvu, energijsko intenzivnih industrijah, mobilnosti, gospodarstvu na dosegu roke in socialnem gospodarstvu, kulturni in ustvarjalni panogi, turizmu ter tekstilni industriji? Kako lahko novi evropski Bauhaus v celoti izkoristi nov tehnološki napredek, vključno z digitalno preobrazbo? Katere so druge ovire in regulativna ozka grla? Kako lahko poenostavitev javnega naročanja in zakonodaje spodbuja prednostne naloge novega evropskega Bauhausa na evropski, nacionalni in regionalni ravni? Ali je mogoče v sodelovanju z državami članicami in lokalnimi organi predvideti eksperimentalne regulativne okvire, da preizkusimo nove regulativne pristope, ki bi omogočili večja prizadevanja v skladu z usmeritvijo novega evropskega Bauhausa?

·Ključni kazalniki uspešnosti Kako lahko izmerimo uspešnost novega evropskega Bauhausa v letih 2024 in 2030? Katere dosežke želimo izpolniti v različnih fazah projekta? Kako lahko rezultate smiselno ocenimo?

Komisija bo na podlagi rezultatov dela, ki ga bo opravil laboratorij novega evropskega Bauhausa, sprejela dodatne ukrepe in pobude, ki bodo vključevale države članice, Evropski parlament, Odbor regij in druge partnerje. Spremljala in analizirala bo razvoj dogodkov, olajšala povezovanje med deležniki ter zbirala in preverjala pozitivne rezultate ter izsledke. Opredelila bo nove teme, ki jih je treba preučiti v okviru laboratorija, in prispevala k postopni prilagoditvi podpornega okvira EU.

4.2.Trojno preoblikovanje

Glede na številne zgodbe, pogovore in eseje, zbrane v fazi sooblikovanja, so bile opredeljene tri vzvodne točke, v okviru katerih bi bilo treba izvajati posebne ukrepe: (i) doseganje sprememb na konkretnih krajih na terenu; (ii) potreba po doseganju inovacij na drugačen način, vključno z izboljšanjem naših znanj, spretnosti in metod; in (iii) potreba po prilagoditvi namenov in načina razmišljanja, na katerih temeljijo naši ukrepi 14 . Instrumenti podpore in financiranja so zasnovani na podlagi teh treh točk.

Ključna dela novega evropskega Bauhausa sta ustvarjanje občutka pripadnosti skupnosti in predstavljanje inovacij. Komisija bo spomladi leta 2022 organizirala prvi festival novega evropskega Bauhausa, ki bo namenjen zagotavljanju vidnosti za pobudnike sprememb, deljenju napredka in rezultatov ter razpravi o njih in spodbujanju udeležbe državljanov.

Skupnost bo na festivalu – tako v živo kot virtualno – imela priložnost za zbiranje, pogovore, deljenje, učenje in proslavljanje.

Festival bo imel tri sestavne dele:

·forum z razpravami za oblikovanje projekta. Na njem se bodo zbrali misleci, oblikovalci politik in strokovni delavci v globalnem pogovoru od znanosti in tehnologije do kulture in izobraževanja, od regionalnega in lokalnega razvoja do mednarodnih pogledov;

·sejem za predstavitev projektov, prototipov in rezultatov, ki prispevajo k novemu evropskemu Bauhausu, in podelitev nagrade za novi evropski Bauhaus;

·festivalni del s kulturnim programom, ki bo združeval fizične in virtualne razstave, nastope in umetniška dela.

Prvi festival bo potekal v Bruslju, organizirala in financirala pa ga bo Evropska komisija. Z letom 2023 bo Komisija na podlagi izkušenj s prvega festivala oblikovala koncept za letni dogodek, ki bi moral v idealnem primeru vključevati kraje v EU in zunaj nje.

4.2.1.Preoblikovanje okolij na terenu

Strategija Komisije za gradnjo

Komisija je začela vse tri razsežnosti novega evropskega Bauhausa vključevati v krepitev svoje prisotnosti in dejavnosti v krajih, v katerih imajo sedež njene službe. V Bruslju bodo te vrednote uporabljene pri prenovi centra Komisije za obiskovalce, Komisija pa bo ustreznim organom v bruseljski regiji predlagala partnerstvo pri urbanističnem načrtovanju nove evropske četrti. Jeseni 2021 naj bi se začela posvetovanja, ki bodo zagotovila dialog z državljani o evropski soseščini. Vrednote novega evropskega Bauhausa se bodo uporabljale tudi pri gradnji in prenovi lokacij Skupnega raziskovalnega središča v Sevilli in Geelu, ki ju je predlagala Komisija.

Spremembe bi se morale zgoditi na čim več konkretnih krajih, in sicer na ravni stanovanj, sosesk, mestnih in podeželskih območij ter fizičnih in virtualnih prostorov za srečevanje. Da bo uvedba novega evropskega Bauhausa uspešna, bo potrebno učinkovito učenje in izmenjava iz inovativnih ter emblematičnih projektov. Poudarjanje tovrstnih pilotnih predstavitvenih projektov spodbuja pripravljenost do sodelovanja in posnemanja. Pobude pa pogosto podajajo tudi lokalni akterji, prav tako pa bo potrebna podpora za manjše projekte.

Evropska komisija bo:

– septembra 2021 začela objavljati razpise za zbiranje predlogov, s katerimi bo izbrala inovativne pilotne projekte, ki izkazujejo vrednote novega evropskega Bauhausa, tudi namenske razpise v okviru programa Obzorje Evropa za usmerjevalne predstavitvene projekte in predstavitvene projekte za socialne, cenovno dostopne in trajnostne stanovanjske četrti. Leta 2022 bodo dodatni predstavitveni projekti novega evropskega Bauhausa deležni podpore v okviru evropske pobude za mesta, ki je del kohezijske politike 15 . Po letu 2022 bo izvajanje pristopa potekalo s sinergijami z dejavnostmi v okviru misij Obzorje Evropa 16 ;

zagotovila tehnično pomoč za podporo zainteresiranim deležnikom, kot so regionalne in lokalne uprave, pri razvoju in izvajanju projektov novega evropskega Bauhausa, pri čemer se je treba najprej osredotočiti na vključevanje državljanov ter interdisciplinarne metode za inkubacijo in sooblikovanje projektov; 

– vzpostavila namenski finančni instrument za urbanistične projekte, ki bo spodbudil naložbe EU in zasebne naložbe v podporo projektom novega evropskega Bauhausa v državah članicah. Poleg projektnih sredstev bo zagotovil tudi podporo za usposabljanje in izvajanje projektov;

– preučila, kako najbolje podpreti manjše projekte na osnovi dela Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo 17 ;

– osnovala pečat odličnosti za novi evropski Bauhaus, da se izpostavijo visokokakovostni projekti, ki jih zaradi proračunskih omejitev ni bilo mogoče financirati s programi EU. Pečat odličnosti je lahko prvi korak k oznaki „novi evropski Bauhaus“. Izbrani projekti bodo vključeni v skupnost novega evropskega Bauhausa in predstavljeni drugim potencialnim financerjem.

Poleg pobud, ki jih vodi Komisija, bo za financiranje projektov preobrazbe v sklopu novega evropskega Bauhausa potrebno tesno sodelovanje z državami članicami. Pristopi kohezijske politike k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost in je prilagojen posameznemu kraju, lahko spodbujajo projekte novega evropskega Bauhausa na regionalni in lokalni ravni, v katerih sodelujejo lokalne skupnosti.

Evropska komisija bo države članice pozvala, naj:

– uvedejo novi evropski Bauhaus v svoje strategije za družbeno-gospodarski in teritorialni razvoj ter izrazijo svojo zavezanost podpori in vključevanju novega evropskega Bauhausa pri izvajanju kohezijske politike v obdobju 2021–2027 kot del partnerskih sporazumov in ustreznih operativnih programov;

– uporabijo finančni instrument za novi evropski Bauhaus za financiranje projektov na terenu;

– aktivirajo ustrezne dele svojih načrtov za okrevanje in odpornost (npr. o prenovi ali infrastrukturi) za projekte preoblikovanja v sklopu novega evropskega Bauhausa.

4.2.2.Preoblikovanje ugodnega okolja za inovacije

Preoblikovanje v sklopu novega evropskega Bauhausa je odvisno od prilagojenih in cenovno dostopnih rešitev, ki bi jih morali zagotovili industrijski ekosistemi, od gradbeništva do panog življenjskega sloga in ustvarjalnih panog, od materialov do poslovnih modelov in od digitalnega sektorja do kmetijstva. Kot je pokazala faza zasnove, so inovacije ključnega pomena. Ne gre le za inovacije v smislu novih tehnologij, temveč tudi za združevanje novih in tradicionalnih tehnik ali nov način uporabe lokalnih obrti in znanja.

Raznolikost in kompleksnost ustrezne zakonodaje ter dolžina upravnih postopkov so lahko izziv za projekte preoblikovanja ali celo ovira za inovacije. Inovativne pristope je treba preizkusiti in izvajati v eksperimentalnih okoljih v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi držav članic.

Za učinkovito uporabo novih materialov, proizvodnih procesov in drugih orodij bo v več sektorjih in na različnih ravneh potrebno (pre-)usposabljanje, tudi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Komisija bo:

– do leta 2022 soustvarila načrte za prehod na (i) zelen, digitalen in odporen ekosistem gradbeništva s pomočjo foruma na visoki ravni o gradbeništvu, (ii) zelen, digitalen in odporen ekosistem, ki bo temeljil na gospodarstvu na dosegu roke in socialnem gospodarstvu ter dopolnjeval akcijski načrt EU za socialno gospodarstvo, ter (iii) zelen, digitalen in odporen tekstilni ekosistem, ki bo dopolnjeval strategijo EU za tekstilne izdelke;

– razvila orodje za samoocenjevanje, s katerim bo mogoče izmeriti, v kolikšni meri je projekt trajnosten, vključujoč in estetski, ter ugotoviti, kje so možne izboljšave. Združevalo bi vse obstoječe standarde, pravila in smernice na zadevnih področjih. Poleg tega bo razvila digitalna orodja za e-učenje in oceno okvira EU za trajnostne gradnje, s katerim se spodbuja ocenjevanje emisij ogljika v življenjskem ciklu in celotni življenjski dobi za okoljsko učinkovitost stavb;

– aktivirala nadaljnja sredstva programa Obzorje Evropa za podporo novemu evropskemu Bauhausu z raziskavami in inovacijami. Komisija bo organizirala delavnico na visoki ravni o raziskavah in inovacijah za novi evropski Bauhaus, na kateri bodo sodelovali vodilni strokovnjaki, katere namen bo zagotoviti v prihodnost usmerjen program raziskav in inovacij, ki bo podpiral novi evropski Bauhaus in prispeval k procesu soustvarjanja prihodnjih delovnih programov programa Obzorje Evropa;

– izkoristila zmogljivosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo 18 ter Evropskega sveta za inovacije 19 za objavo prvega sklopa usklajenih razpisov za zbiranje predlogov za soočanje s ključnimi inovacijskimi izzivi, ki bodo nastali pri projektih preobrazbe na terenu;

– vključila novi evropski Bauhaus med prednostne naloge programa LIFE 20 in tako podprla predvsem projekte, ki spodbujajo krožnost, ničelno onesnaževanje in biotsko raznovrstnost;

– mobilizirala program za enotni trg 21 in njegov steber COSME 22 za podporo poslovnim partnerstvom v sektorju življenjskega sloga (npr. moda, oblikovanje, pohištvo itd.) med oblikovalci, proizvajalci, obrtniki in ponudniki tehnologij (projekt za partnerstva WORTH 23 ) ter partnerstvom na področju socialnega gospodarstva in lokalnih zelenih dogovorov 24 ;

– spodbujala naddisciplinarne inovacije za trajnostnost, vključevanje in blaginjo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zlasti z laboratoriji za ustvarjalne inovacije;

– aktivirala vozlišča za digitalne inovacije v ustreznih sektorjih (vključno z gradbenim sektorjem) za razvoj dejanskih in virtualnih okolij ter izkušenj, ki vključujejo inovacijsko intenzivne digitalne tehnologije (umetna inteligenca, visokozmogljivostno računalništvo, masovni podatki) v podporo novemu evropskemu Bauhausu;

– od leta 2021 predlagala teme in prednostne naloge v delovnih programih za digitalno Evropo, ki prispevajo k pobudi novega evropskega Bauhausa;

spodbujala inovativno javno naročanje v sklopu novega evropskega Bauhausa, s katerim bo spodbujala pristop, ki temelji na kakovosti, trajnostnosti in vključevanju, ne le ceni, vključno s pobudo za velike kupce 25 ;

4.2.3. Razširjanje novih pomenov

Komisija bo v tesnem sodelovanju z izobraževalno koalicijo za podnebje (*) objavila razpis za prijavo interesa za oblikovanje lastnih projektov novega evropskega Bauhausa v izobraževalnih okoljih in okoljih znanja (od javnih knjižnic do šol in univerz). Komisija bo povezala te projekte in zagotovila njihovo prepoznavnost. Namenska nagrada za novi evropski Bauhaus leta 2023 bo omogočila, da do izraza pridejo najboljši projekti. (* https://education-for-climate.ec.europa.eu/_en ).

Za sprožitev gibanja so najprej potrebne vrednote. Bistveno je sodelovati s tistimi, ki razmišljajo o naših vrednotah, jih preučujejo in širijo, kot so umetniki, sociologi, pedagogi, izobraževalne ustanove in mladinske organizacije.

Umetniki in ustvarjalci z vseh področij že dolgo pomagajo ozaveščati o družbeno-gospodarskih in okoljskih izzivih naše dobe. Njihova kritična drža do sodobne družbe in dela, ki nam dajo misliti o njej, nam lahko odprejo oči in pomagajo preoblikovati naš prihodnji svet. To velja tudi za pojma estetike in lepote, za katera ni več univerzalnih standardov ali referenčnih del.

Kulturna in ustvarjalna industrija ter kulturni in ustvarjalni sektor so skupaj z organizacijami za izobraževanje in usposabljanje ter mladinskimi organizacijami novi viri pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter delovnih mest. Njihov prispevek k inovacijam vse bolj spodbujajo netehnološki dejavniki, kot so ustvarjalnost, oblikovanje in novi organizacijski procesi ali poslovni modeli in sodelovanje. Zato je trajnostnost v središču mladinske in izobraževalne politike EU, vključno z visokošolskim in podpornim okvirom, kar omogoča številne sinergije s pobudo novega evropskega Bauhausa.

Komisija bo:

– predlagala, da se v okviru programa Erasmus+ v razpis za koalicije za inovacije za leto 2022 26 , ki bo usmerjen tako v visokošolsko izobraževanje kot tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje, novi evropski Bauhaus vključi kot posebna prednostna naloga, in predlagala, naj se v razpis za projekte v okviru programa Erasmus+ Evropska mladina skupaj 2022, ki bo podprl nadnacionalna partnerstva za mladinske organizacije, novi evropski Bauhaus vključi kot prednostna naloga;

– predlagala podporo z umetniškimi rezidencami v okviru programa Ustvarjalna Evropa in drugimi vrstami kulturnih dejavnosti v prostorih, ki so bile določene ali označene v okviru novega evropskega Bauhausa;

– vsako leto organizirala nagrado novega evropskega Bauhausa, pri čemer bo vsakič izpostavila različne razsežnosti novega evropskega Bauhausa;

 pripravila ukrep glede vrstniškega učenja za pomoč lokalnim organom pri vključevanju in izvajanju načel kakovosti v grajenem okolju, kot so bila razvita v okviru davoškega procesa 27 in strokovne skupine držav članic 28 , ustanovljene v okviru nove evropske agende za kulturo;

– poskrbela, da bo osrednja tema za eTwinning 2022 29 osredotočena na vprašanja, povezana z novim evropskim Bauhausom;

predlagala teme, povezane z novim evropskim Bauhausom, v sklopu tematskih prednostnih nalog za evropsko nagrado za inovativno poučevanje 2022;

povezala letno temo pobude DiscoverEU 2022 30 z novim evropskim Bauhausom;

– za letni razpis evropske solidarnostne enote za leto 2022 predlagala projekte, ki lahko prispevajo k pobudi novega evropskega Bauhausa.

5.Naslednji koraki

Novi evropski Bauhaus bo gradil na moči svoje rastoče skupnosti. V zadnjih šestih mesecih je pobuda požela val navdušenja in prejela na tisoče zamisli, na katerih temelji to sporočilo. Aktiviranje zainteresiranih akterjev se bo nadaljevalo, pogovor pa se bo v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijami Evropske unije ter zainteresiranimi mednarodnimi organizacijami in mrežami razširil po vsej Evropi in zunaj nje. V zvezi s tem bodo opredeljene sinergije z ustreznimi okviri politike in sodelovanja, zlasti v sosedstvu EU.

Evropska komisija se bo za ozaveščanje in spodbujanje razprave v posameznih skupnostih, aktivacijo državljanov in akterjev v zasebnem sektorju ter izmenjavo razpoložljivih virov za podporo novemu evropskemu Bauhausu zanašala na sodelovanje Evropskega parlamenta, Sveta, Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Ključnega pomena bo sodelovanje držav članic in javnih organov na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s sodelovanjem civilne družbe in predstavnikov različnih skupnosti. Za novi evropski Bauhaus bo potrebno tesno sodelovanje v celotnem okviru upravljanja na več ravneh, od spodbujanja procesov sodelovalnega sooblikovanja do zmožnosti za podporo financiranju lokalnih projektov preoblikovanja.

V izhodišču bodo države članice pozvane, da izberejo kontaktno točko za pobudo novega evropskega Bauhausa, ki bo povezovala in usklajevala prizadevanja v posamezni državi ter sodelovala v neformalnem omrežju za izmenjavo informacij in izkušenj na ravni EU.

Evropska komisija bo o napredku pobude poročala v letu 2022.

Priloge:

1.    Poročilo o fazi sooblikovanja

2.    Aktiviranje programov EU

3.    Ekosistem politike novega evropskega Bauhausa

Sodelujoči

NASLOVNICA:

·Šola v hiši na drevesu © Valentino Gareri

·Arhitektura © Adobe Stock – lilymary

·Ljudje, ki počivajo na travi v parku, posnetek od zgoraj © Adobe Stock – Watman

Notranje strani:

·Lupina indijskega brodnika © Adobe Stock – Dean Pennala

·Tekstura zelenega lista © Adobe Stock – Vera Kuttelvaserova

·Ljudje, ki počivajo na travi v parku, posnetek od zgoraj © Adobe Stock – Watman

·Zdravstveni center v Larachi © H. Santos-Díez

·Domo - izobraževanje na področju trajnostne arhitekture in srednja šola © Dolores Victoria

·La Ferme du Rail © Myr Muratet.

·The Arch © O.S.T. & Constructlab

·Wunderbugs © Francesco Lipari

·Palaluxottica © Simone Bossi

·Holmes Road Studios © Peter Barber Architects

·Proto-Habitat © Flavien Menu

·Deževni vrtovi v Rundelsgatanu v Vellingu © Vir: edges

·Šola v hiši na drevesu © Valentino Gareri

·Domo - izobraževanje na področju trajnostne arhitekture in srednja šola © Dolores Victoria

·Gleis 21 © H. Hurnaus

·Vrtna hiška © C. Pavlou

·Vrtna hiška © C. Pavlou

·Solna hiša (The Salt House) © R. Hofmanis

(1)   Novi evropski Bauhaus: Komisija začela fazo zasnove (europa.eu) .
(2)   Sooblikovanje novega evropskega Bauhausa (europa.eu) .
(3)   Partnerji (europa.eu) .
(4)   Okrogla miza na visoki ravni (europa.eu) .
(5)   Nagrade 2021 (europa.eu) .
(6)    V okviru pobude novega evropskega Bauhausa trajnostnost razumemo kot okoljsko trajnostnost.
(7)      Ta lokalni okvir ima več vidikov, ki lahko skupaj določajo kakovost življenja v okolju: bližina močnega trga dela, dostop do različnih vrst infrastrukture in objektov, ugodna stanovanja itd.
(8)      To vključuje osebe, ki jih bolj ogroža revščina, marginalizacija in/ali diskriminacija, kot so mladi in starejši, invalidi, lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, nebinarne, interspolne in queer osebe (LGBTIQ) ter rasne ali etnične manjšine, kot so Romi, in verske manjšine.
(9)      Glej poročilo Evropske agencije za okolje št. 21/2019, poglavje 3, z naslovom „Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe“ (Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi).
(10)       Projekt 15-Minute City (15minutecity.com) .
(11) Boosting investment in social infrastructure in Europe (Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi) – Urad za publikacije EU (europa.eu) https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/d3129b80-6f7c-11e8-9483-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF .
(12)   https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/digital-compass .
(13)   https://www.routledge.com/Design-for-Sustainability-A-Multi-level-Framework-from-Products-to-Socio-technical/Gaziulusoy/p/book/9781032089959 .
(14)

  http://revistas.unisinos.br/index.php/sdrj/article/view/sdrj.2021.141.02 . 

(15)       Pojasnilo: Evropska pobuda za mesta po letu 2020 (Europa.eu) .
(16)       Misije programa Obzorje Evropa | Evropska komisija (europa.eu) .
(17) Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je objavil razpis za zbiranje predlogov za sodelovanje civilne družbe, usklajen s pobudo novega evropskega Bauhausa. Cilj so dejavnosti, pri katerih državljani ne le opredelijo ustrezne izzive svojega mesta, temveč imajo tudi možnost sodelovanja pri iskanju morebitnih rešitev v idejni fazi ( https://www.eiturbanmobility.eu/launch-of-cross-kic-new-european-bauhaus-call-for-proposals-for-citizen-engagement /).
(18)   Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (europa.eu) .
(19)   Evropski svet za inovacije (europa.eu) .
(20) Podprograma LIFE za naravo in biotsko raznovrstnost in LIFE za krožno gospodarstvo in kakovost življenja LIFE (europa.eu) .
(21)   Program za enotni trg | Evropska komisija (europa.eu) .
(22)   COSME. Program EU za mala in srednja podjetja. | Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (europa.eu) .
(23)   Projekt za partnerstva WORTH (worthproject.eu) .
(24) Dodati povezavo do razpisa, če bo pripravljen za objavo do 14. septembra.
(25) https://bigbuyers.eu/.
(26)      Usmerjen je v sodelovanje med širšim krogom deležnikov: študenti, univerze, podjetja, nevladne organizacije, civilna družba itd.).
(27)      Glej davoški sistem za merjenje kakovosti Baukultur – Davoška deklaracija iz leta 2018.
(28)      Končno poročilo strokovne skupine za visokokakovostno arhitekturo in grajeno okolje za vse bo objavljeno v drugi polovici septembra 2021.
(29)       eTwinning – domača stran .
(30)       DiscoverEU | Evropski mladinski portal (europa.eu) .

Bruselj, 15.9.2021

COM(2021) 573 final

Poročilo o fazi sooblikovanja

PRILOGA

k

sporočilu Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Novi evropski Bauhaus : lepo, trajnostno, skupaj


Kazalo

POROČILO O FAZI SOOBLIKOVANJA

1.    Časovnica faze sooblikovanja    

2.    Najpomembnejša načela:    

2.1.    Vrednote so na prvem mestu    

2.2.    Črpanje navdiha iz obstoječih projektov in zamisli    

2.3.    Širitev pogovorov kot ključno orodje    

2.4.    Rast skupnosti    

2.4.1.    Partnerji    

2.4.2.    Okrogla miza na visoki ravni    

3.    Metodologija in orodja    

3.1.    Spletno mesto novega evropskega Bauhausa kot orodje za začetno sodelovanje    

3.1.1.    Zbiralnik kratkih zgodb    

3.1.2.    Zbiralnik prispevkov v prosti obliki    

3.1.3.    Zbiranje pogovorov    

3.2.    Analiza podatkov: splošni pristop    

3.2.1.    Načela    

3.2.2.    Omogočitveni dejavniki in razponi: matrika    

4.    Dejavnosti in ugotovitve    

4.1.    Dejavnosti    

4.2.    Obveščanje    

4.2.1.    Digitalno obveščanje    

4.2.2.    Uradni partnerji novega evropskega Bauhausa    

4.2.3.    Zbrane zgodbe    

4.2.4.    Ravnovesje na geografski in sektorski ravni    

4.3.    Ugotovitve    

5.    Nastajajoče osi    

5.1.    Obujanje vezi z naravo    

5.2.    Povrnitev občutka pripadnosti    

5.3.    Prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo    

5.4.    Potreba po dolgoročnem in celostnem razmišljanju v industrijskem ekosistemu, ki temelji na življenjskih ciklih    

6.    Zamisli za ukrepanje    

6.1.    Pomen manjših posegov    

6.2.    Delo na več ravneh hkrati    

6.3.    Delo z naddisciplinarnostjo za celosten pristop    

6.4.    Participativni pristop kot izhodišče    

6.5.    Inovacije, ki presegajo spodbujanje novih tehnologij    

6.6.    Med preteklostjo in sedanjostjo    

6.7.    Nove oblike financiranja    

7.    VII. Zaključek in naslednji koraki    

POROČILO O FAZI SOOBLIKOVANJA

Komisija je za pobudo novega evropskega Bauhausa izbrala neobičajen pristop: projekt je zasnovala od spodaj navzgor in ga osnovala na sodelovanju in vključevanju. Potem ko je predsednica Komisije Ursula von der Leyen septembra 2020 1 začela projekt, je Komisija prisluhnila vsem zainteresiranim in jim dala priložnost, da izmenjajo zamisli, primere, vizije in izzive, ki jih je treba upoštevati pri projektu. 

Ta priloga vsebuje poročilo o fazi sooblikovanja, s katero je oblikovan koncept novega evropskega Bauhausa, ki je bil danes predstavljen v sporočilu Komisije. Komisija je v šestih mesecih obsežno sodelovala z državljani, strokovnjaki in organizacijami ter na podlagi tega določila ključne izzive in zamisli, ki bodo kratkoročno in dolgoročno usmerjali novi evropski Bauhaus.

Skupno je bilo opravljenih več kot 200 večdisciplinarnih pogovorov, več kot 2 000 sodelujočih pa je na spletnem mestu novega evropskega Bauhausa neposredno delilo svoje zamisli, izzive in vizije. Pobudo je na Instagramu tako ali drugače spremljalo približno 12 000 ljudi, konferenco o novem evropskem Bauhausu pa si je na spletu ogledalo več kot 8 500 gledalcev 2 . V tej fazi je bila podpora tako uradnih partnerjev za novi evropski Bauhaus kot članov okrogle mize na visoki ravni bistvenega pomena, saj so aktivirali svoje mreže in spodbujali nove pogovore.

V tem dokumentu so povzeti ključni izsledki faze sooblikovanja. Opisane so tudi uporabljene metode in orodja.

1.Časovnica faze sooblikovanja

·Od januarja do sredine februarja: uradni začetek pobude 18. januarja 2021 s predstavitvijo namenskega spletnega mesta. Oblikovanje strategije za začetek pogovorov o pobudi (informativni spletni seminarji, poziv k sodelovanju partnerjev, vzpostavljanje stikov z mrežami). Izbira članov okrogle mize na visoki ravni.

·Od sredine februarja do sredine marca: tedenski spletni seminarji in delavnice za krepitev sodelovanja med organizacijami in skupnostmi; Okrogla miza na visoki ravni je oblikovana. Izbrana je prva skupina partnerjev.

·Od sredine marca do sredine aprila: začetek preverjanja prejetih prispevkov: luščenje trendov, ključnih tem in izzivov iz zbranih prispevkov; organiziranje konference o novem evropskem Bauhausu (22.–23. april). Prva srečanja okrogle mize na visoki ravni; dejavnosti partnerskih organizacij.

·Sredina aprila do konca junija: zbiranje in preverjanje prispevkov. Okrogla miza na visoki ravni se sestane vsaka dva tedna. Vsak teden je izbrana nova skupina partnerjev. Prvi rezultati, ki izhajajo iz ovrednotenja prispevkov na spletnem mestu, se izmenjujejo, obravnavajo, preskušajo in bogatijo na številnih dogodkih, ki jih organizirajo partnerji in drugi neodvisni deležniki.

·Konec junija: zaključek faze sooblikovanja.

2.Najpomembnejša načela: 

2.1.Vrednote so na prvem mestu 

Novi evropski Bauhaus se že od začetka povezuje s tremi temeljnimi vrednotami – estetiko, trajnostnostjo in vključevanjem –, usmerjen pa je zlasti v življenjske prostore in življenjski slog. Cilj, da bi zeleni dogovor postal kulturna, pozitivna in oprijemljiva izkušnja, osredotočena na človeka, temelji prav na tem sklopu vrednot.

Faza sooblikovanja, ki izhaja iz trikotnika lepo – trajnostno – skupaj, je želela odgovoriti na sklop ključnih vprašanj:

·Kaj ljudem pomenijo pojmi estetika, trajnostnost in vključevanje z vidika bivanjskih okolij ter oblik bivanja?

·Kateri so najbolj pereči izzivi, s katerimi se soočajo državljani v zvezi s svojim bivanjskim okoljem?

·Katere konkretne zamisli bi lahko podprle gibanje novega evropskega Bauhausa?

·Kakšni bi morali biti končni obseg in glavne prednostne naloge pobude novega evropskega Bauhausa?

2.2.Črpanje navdiha iz obstoječih projektov in zamisli

Številne dobre pobude, v katerih se prepletajo trajnostnost, vključevanje in estetika, že obstajajo. To velja za trajnostno arhitekturo, kot sta to dokazala dobitnika nagrade Pritzker za leto 2021 3 , ki sta jo prejela za preoblikovanje socialnih stanovanjskih blokov v Bordeauxu 4 . Odraža se tudi na primer v vse večjem številu vrtov v lokalnih skupnostih, s katerimi sosedje sodelujejo pri preoblikovanju javnih zelenih površin, ali s kulturnimi festivali, na katerih z umetnostjo ozaveščajo o okoljskih vprašanjih.

Da bi spodbudili tiste, ki se že ukvarjajo z razsežnostmi novega evropskega Bauhausa, cenili njihove projekte in črpali iz njihovih zamisli, je bila faza sooblikovanja med drugim usmerjena v obstoječe projekte, ki lahko služijo za navdih pobudi. Skupno je bilo prek spletne strani prejetih približno 1 800 primerov.

Priznanja za novi evropski Bauhaus 5 za leto 2021 so ta pristop okrepila.

Opredeljenih je bilo deset različnih kategorij, da bi zajeli raznolikost razsežnosti, ki so pomembne za novi evropski Bauhaus. V vsaki kategoriji je bila podeljena posebna nagrada za mlajšo generacijo:

1.tehnike, materiali in postopki za gradnjo ter projektiranje;

2.stavbe, prenovljene v duhu krožnosti;

3.rešitve za sorazvoj grajenega okolja in narave;

4.prenovljena mestna in podeželska območja;

5.proizvodi in življenjski slog;

6.ohranjena in preoblikovana kulturna dediščina;

7.preoblikovana okolja za srečanja in izmenjavo;

8.aktiviranje kulture, umetnosti in skupnosti;

9.modularne, prilagodljive in mobilne rešitve bivanja;

10. interdisciplinarni izobraževalni modeli.

Odziv je bil izjemen, saj je bilo v enomesečnem roku prejetih več kot 2 000 prijav iz vse EU. Izbirni postopek je bil participativen in je vključeval javno glasovanje in oceno, ki so jo podali uradni partnerji novega evropskega Bauhausa. Končni zmagovalci bodo razglašeni 16. septembra na slovesni podelitvi priznanj v Bruslju.

2.3.Širitev pogovorov kot ključno orodje

Kot nas učijo druženje za jedilno mizo in sestanki v pisarni, se najboljše zamisli porodijo v pogovoru. Ti pogovori so toliko boljši, ko se jih udeležijo ljudje iz različnih okolij in z različnimi mnenji. Zato so bili pogovori na različnih ravneh ključno orodje za fazo sooblikovanja.

Poudarek je bil na prizadevanju za sodelovanje različnih sektorjev, institucionalnih akterjev ali karseda raznolikih skupin, da bi presegli ustaljene mehurčke in vzpostavili nove povezave na podlagi sodelovanja za doseganje skupnih ciljev.

Komisija je te pogovore podprla z naborom orodij, ki je na voljo na spletnem mestu, in s sodelovanjem v njih.

Pogovori so zajemali pogovore na lokalni ravni ter pogovore v organizaciji nacionalnih oblasti in vseevropskih pobud. Rezultati teh pogovorov so bili predloženi Komisiji. 

Aprila je Komisija organizirala pogovor na svetovni ravni: konferenco o novem evropskem Bauhausu, in sicer hibridni dogodek z več kot 40 mednarodnimi govorniki in posredniki. Konferenco je spremljalo več kot 8 500 gledalcev iz 85 držav. Za ploden dialog med udeleženci je poskrbelo več okroglih miz in osem delavnic. Rezultati delavnic so bili zbrani med srečanji in vključeni v ovrednotenje.

2.4.Rast skupnosti 

Novi evropski Bauhaus temelji na rastoči skupnosti in dveh ukrepih, ki naj bi navdihnila gibanje: razpisu za uradne partnerje in okrogli mizi na visoki ravni.

2.4.1.Partnerji

Od začetka faze sooblikovanja je Komisija na spletnem mestu objavila razpis za uradne partnerje novega evropskega Bauhausa.

Uradni partnerji so neprofitne organizacije, ki zagovarjajo vrednote novega evropskega Bauhausa in so predlagale konkretne ukrepe v podporo njegovemu nadaljnjemu razvoju ter izvajanju, na primer dogodke, poročila in pogovore.

Začenši s prvo skupino 20 partnerjev 25. marca je skupnost uradnih partnerjev do konca faze sooblikovanja presegla 200 članov. Razpis za partnerje bo ostal odprt v celotni fazi izvajanja in tako skupnosti pomagal rasti 6 .

2.4.2.Okrogla miza na visoki ravni 

Iz začetne skupine skoraj 80 strokovnjakov, ki jih je Komisija določila za okroglo mizo na visoki ravni za to pobudo, je bilo zaradi osebnih izkušenj in strokovnega znanja v zvezi z različnimi razsežnostmi novega evropskega Bauhausa izbranih 18 članov 7 . Ti člani ne zastopajo organizacij ali držav. V izbirnem postopku je bila posebna pozornost namenjena enakopravni teritorialni in sektorski zastopanosti ter zastopanosti spolov.

Okrogla miza na visoki ravni je namenjena izmenjavi in izražanju zamisli o ključnih temah, inovativnih zamislih in izzivih. Člani so si zamisli redno izmenjavali s predsednico in obema vodilnima komisarjema ter sodelovali na več delavnicah. Delovali so tudi kot ambasadorji v skupnostih in bili aktivni v svojih mrežah, da bi širili pogovore in zbirali spoznanja v svojih državah in širše.

Člani okrogle mize na visoki ravni so na podlagi svojih izmenjav predstavili svojo vizijo in zamisli za ukrepanje v konceptualnem dokumentu 8 .

3.Metodologija in orodja

3.1.Spletno mesto novega evropskega Bauhausa kot orodje za začetno sodelovanje

Glede na omejitve, ki jih je povzročila pandemija, je zagotavljanje neposrednega dostopa javnosti do faze sooblikovanja pomenilo, da je bilo treba vzpostaviti digitalno platformo, na kateri so ljudje zlahka izmenjevali svoje zamisli in izkušnje. Spletno mesto je od vzpostavitve 18. januarja 2021 ponujalo dve glavni točki za prispevke: eno za zbiranje kratkih zgodb, drugo pa za prispevke v prosti obliki.

3.1.1.Zbiralnik kratkih zgodb

Ta točka je bila zasnovana za zbiranje kratkih objav (v povprečju približno 2 000 znakov). Deliti jih je bilo mogoče po treh ločenih kanalih, od katerih je vsak obravnaval drugo razsežnost:

·obstoječi primeri in projekti: kaj je že bilo uresničeno in razvito;

·vizije in zamisli: še neizvedeni projektni predlogi.

·izzivi: želje in potrebe državljanov.

3.1.2.Zbiralnik prispevkov v prosti obliki

Na dodatni točki je bilo mogoče ob predložitvi prispevka izpolniti obrazec s štirimi vprašanji odprtega tipa, ki je dopolnjeval prispevek v okviru pobude novega evropskega Bauhausa.

3.1.3.Zbiranje pogovorov

V celotni fazi sooblikovanja so bili organizirani številni pogovori o pobudi novega evropskega Bauhausa. Zlasti v prvih tednih je Komisija organizirala več deset „zagonskih srečanj“, da bi spodbudili sodelovanje med določenimi mrežami. Medtem ko je skupina za novi evropski Bauhaus pozorno spremljala in oblikovala prva srečanja, se je teden za tednom samo od sebe zvrstilo vse več dogodkov, zlasti po aprilski konferenci o novem evropskem Bauhausu. V številnih primerih so organizatorji dogodkov rezultate pogovorov delili na spletnem mestu.

3.2.Analiza podatkov: splošni pristop 

3.2.1. Načela

Faza sooblikovanja in zlasti dejavnosti, povezane s zbiranjem prispevkov, so temeljile na več ključnih načelih.

3.2.1.1. Preglednost

Da bo proces popolnoma odprt in participativen, mora biti dosledno pregleden. To načelo je bilo upoštevano na celotnem spletnem mestu novega evropskega Bauhausa, na katerem je poleg temeljnih povezav do orodij za sodelovanje mogoče najti še informacije o okrogli mizi na visoki ravni, partnerjih in koledarju za spremljanje glavnih dogodkov v zvezi s pobudo. Vsi prispevki so bili po zaslugi razvoja sistema za vizualizacijo postopoma dani na voljo javnosti 9 . S tem orodjem in njegovimi možnostmi za raziskovanje ima vsak zainteresirani uporabnik ali organizacija možnost, da izvede lastno ovrednotenje in analizo.

3.2.1.2. Raznolikost in enako obravnavanje

Profili sodelujočih so resnično raznoliki, od kratkih pričevanj do dolgih povzetkov vrste dogodkov in esejev, dokumentov o stališčih ali raziskovalnih člankov. Kljub različni zapletenosti, ubeseditvi in dolžini je bilo pomembno vsako objavo pregledati z enako mero pozornosti.  

3.2.1.3.Povezovanje v sklope

Druga temeljna točka, ki je vplivala na pregled, je bilo načelo, da naj se prispevki ne opredeljujejo na silo v vnaprej določene kategorije in nato nadaljuje s količinskim pristopom, ki bi analizo omejil na število objav, ki govorijo o določeni temi.

Metodo smo nenehno prilagajali glede na postopoma zbrano vsebino, zgodbe in zamisli pa smo združili v različne sklope tem in vprašanj, na katere bi lahko odgovorile.

Po opredelitvi posebnih trendov je bilo ključno, da ne izgubimo posameznih glasov v velikih številkah in da posebej pozorno ovrednotimo edinstvene objave, kar deluje kot protiutež velikim skupinam podobnih prispevkov.

3.2.2.Omogočitveni dejavniki in razponi: matrika

Poleg opredelitve trendov in edinstvenih objav je bil cilj povezovanja v sklope tudi opredeliti sklop omogočitvenih dejavnikov, tj. tipologijo sredstev, potrebnih za podporo pri preoblikovanju (mreže, kultura, izobraževanje, raziskave, infrastruktura, okolja, tehnologija, politike in regulativni okvir, strategije in programi). Seznam omogočitvenih dejavnikov je bil kombiniran z ravnmi uporabe, začenši z lokalno razsežnostjo in postopnim večanjem do svetovnega okvira (stavbe, soseske, vasi in mesta, regije, države, Evropa, svet in več).

Združevanje omogočitvenih dejavnikov in ravni v matriko je bil pomemben mejnik pri povezovanju splošnih trendov v zvezi s težnjami s konkretnejšimi zamislimi o tem, kako doseči napredek v smeri želenih preoblikovanj.

4.Dejavnosti in ugotovitve

4.1.Dejavnosti 

Dejavnosti, ki so potekale, so bile zelo pestre in raznovrstne. Komisija ni nadzirala dejavnosti, ki so jih predlagale druge organizacije, saj je želela, da bi bili pogovori čim bolj vključujoči in odprti. V tem dokumentu je nemogoče navesti vse organizacije in dejavnosti. Primeri so le drobec celote.

Dosežen je bil širok razpon občinstva: od arhitektov do znanstvenikov, od organizacij za socialna stanovanja do industrijskih sektorjev in od otrok ter študentov umetnosti do javnih organov.

Lokalne organizacije civilne družbe so se povezale in organizirale svoje dogodke v svoji soseski ali regiji (Galicija v Španiji, Gdynia na Poljskem). V drugih primerih so se partnerji obrnili na svoje evropske mreže in oblikovali vseevropske pogovore o določeni temi (Housing Europe 10 , Urad evropskih združenj za oblikovanje (BEDA) 11 , IFLA Europe (Mednarodna zveza krajinskih arhitektov), New European Bauhaus Collective 12 , Europeana 13 , Europa Nostra 14 , Triennale Milano 15 , Wood4Bauhaus Alliance 16 ).

V nekaterih državah članicah so pobudo sprejeli nacionalni akterji ali ministrstva (Švedska, Danska, Španija, Litva, Nemčija, Slovenija, Estonija, Italija in druge). Druga mesta in države članice so se obrnile



tudi na somišljenike v sosednjih državah, da bi organizirale regionalne pogovore (nordijski Bauhaus 17 , Bauhaus morij 18 ali Novi evropski Bauhaus se širi na jug, tj. platforma, ki združuje oddelke za arhitekturo na šestih univerzah 19 ).

Uradni partnerji in člani okrogle mize na visoki ravni za novi evropski Bauhaus so imeli pri teh pobudah zelo pogosto ključno vlogo.

Novi evropski Bauhaus je spodbudil razvoj številnih dejavnosti, ki vključujejo otroke in mlade, pogosto z namenom vključiti njihovo ustvarjalnost v fazo sooblikovanja. Bavarsko deželno ministrstvo za stanovanja, gradbeništvo in promet je na primer razpisalo natečaj za otroke, mlajše od 14 let, in jih pozvalo, da jim pošljejo sliko, s katero bi navdahnili prihodnost gradnje domov in skupnega bivanja. Podoben natečaj je organiziralo saško deželno ministrstvo za pravosodje in demokracijo, Evropo in enakost, in sicer v sodelovanju z mestom Chemnitz ter deželnim uradom za šolstvo in izobraževanje, na tem natečaju pa so lahko mladi, stari od 14 do 18 let, osvojili nagrado za najboljšo vizijo prihodnosti, upodobljeno z risbami, slikami, grafikami, kipi ali modeli.

Finska kulturna platforma Arkki je organizirala umetniški natečaj za razmislek o pobudi novega evropskega Bauhausa, neprofitna organizacija iz Litve, Architektūros Fondas, pa bo v sedmih manjših mestih po vsej državi organizirala petdnevne delavnice za izboljšanje razumevanja življenjskega okolja med mladimi, spodbujanje ustvarjalnosti in krepitev občutka osebne odgovornosti.

Novi evropski Bauhaus je sprožil veliko zanimanja tudi v industriji. Več panožnih organizacij se je prijavilo kot partnerji za novi evropski Bauhaus in organizirajo dogodke in delavnice (npr. nemški svet za modo, fundacija LafargeHolcim in pobuda za beton). Evropska lesna industrija je ustanovila navezo Wood4Bauhaus, kar je prvi primer, da sektor skuša združiti moči v skupnem projektu. Evropska okrogla miza za industrijo je organizirala dve srečanji o novem evropskem Bauhausu, ki sta se osredotočali predvsem na gradbeni sektor. Pogovorom se je pridružila skupnost za obnovljive vire energije in v proces vnesla zanimiva spoznanja.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je aktiviral svoj ekosistem partnerjev po vsej EU, da bi povečal ozaveščenost o novem evropskem Bauhausu in soustvarjal meddisciplinarne dejavnosti v mestih in na podeželju o temah, kot je zeleni prehod, prek arhitekturnih, kulturnih in zgodovinskih lokacij, krožnost in odpornost mest ter splošna mobilnost kot ključen omogočitveni dejavnik za socialno vključevanje.

V fazi sooblikovanja so dejavno sodelovale nacionalne vlade in regionalni subjekti. Špansko ministrstvo za promet, mobilnost in agendo za mesta je na primer organiziralo konferenco za preučitev vloge, ki jo lahko ima Španija pri opredeljevanju in izvajanju novega evropskega Bauhausa, ter začelo dialog z institucijami in izmenjavo izkušenj med ustreznimi projekti ter akterji. Podoben primer je „Nordic Bauhaus“, v okviru katerega je več kot 1 600 ljudi iz različnih nordijskih držav pod vodstvom finskega ministrstva za okolje razpravljalo o pomembnih temah za nordijsko podnebje, navdih pa so črpali iz tradicionalnih lokalnih mest z lesenimi stavbami in nordijskega modela države blaginje. V Nemčiji je ministrstvo za notranje zadeve organiziralo delavnico, s katero je zbralo prispevke različnih akterjev na terenu. V Litvi je ministrstvo za okolje skupaj z ministrstvom za kulturo organiziralo nacionalno razpravo o novem evropskem Bauhausu.

Novi evropski Bauhaus je sprožil veliko zanimanja v Evropskem parlamentu: Odbor za kulturo in izobraževanje in Odbor za industrijo, raziskave in energetiko sta organizirala vrsto dogodkov v zvezi z Bauhausom, od neformalnih izmenjav s Komisijo do uradnih predstavitev s strokovnjaki iz različnih držav članic 20 . Ustanovljena je bila medstrankarska in medodborna prijateljska skupina, ki odraža celostni pristop novega evropskega Bauhausa in združuje več kot 30 poslancev Evropskega parlamenta. Sodelovali so s svojimi prispevki v fazi sooblikovanja in organizirali javni dogodek s civilno družbo.

Odbor regij je organiziral pogovor med župani evropskih prestolnic kulture in evropskih prestolnic inovacij ter svojimi člani, ki ga je podprla in v njem sodelovala tudi Komisija.

Evropska komisija je organizirala vrsto spletnih seminarjev za obveščanje različnih skupnosti in zbiranje prispevkov za konferenco o novem evropskem Bauhausu 21 . Različne službe Komisije, ki se ukvarjajo z nekaterimi vidiki novega evropskega Bauhausa, so se obrnile na svoje skupnosti ter organizirale delavnice in dogodke, na primer s predstavniki mladih ali predstavniki premogovniških regij, da bi preučili, kako lahko novi evropski Bauhaus po njihovem mnenju pomaga pri prehodu.

V središču večine pogovorov in dogodkov je bilo evropsko občinstvo. Dejavnosti pa so potekale tudi zunaj EU, na primer v Turčiji, Južni Ameriki in ZDA. Komisija se je namenoma odločila, da v okroglo mizo na visoki ravni vključi ljudi, ki niso iz Evrope, s čimer je izpostavila globalne ambicije projekta. Poleg tega je več partnerjev zunaj Evrope organiziralo dogodke, na katerih so se povezali z evropskimi kolegi.

4.2.Obveščanje 

4.2.1.Digitalno obveščanje

Ključna načela strategije obveščanja so odprtost, vključevanje in soustvarjanje z vsebino, ki temelji na zgodbah, ki jih pripovedujejo ljudje. Vizualna podoba je bila zelo lahkotna, v njenem središču pa so bile risbe. Cilj je bil ljudem omogočiti, da prevzamejo odgovornost za ta koncept in so ustvarjalni.

Od januarja 2021 je kampanja dosegla in pritegnila precejšnje občinstvo po vsej Evropi:

·Instagram: račun (ki je bil zaradi svojega vizualnega značaja izbran kot glavna komunikacijska platforma) je pridobil več kot 12 000 sledilcev.

·Twitter: tudi brez namenskega računa na Twitterju so pogovori z oznako #NewEuropeanBauhaus ustvarili približno 23 000 odzivov.

·Na uradnem spletnem mestu je bilo zabeleženih več kot 350 000 obiskov.

·Na novice se je naročilo več kot 20 000 oseb.

·Aktivirana je bila stran na platformi Pinterest.

·Spletnih seminarjev se je udeležilo 4 300 oseb.

4.2.2.Uradni partnerji novega evropskega Bauhausa

Do konca faze oblikovanja je 750 subjektov vložilo prijave za uradno partnerstvo, 270 pa je bilo odobrenih in objavljenih na spletni strani.

Skupnost uradnih partnerjev je navezala stike, ki segajo od organizacij, ki delujejo na lokalni ravni, do mrež na ravni EU, ki vključujejo več subjektov. Skupni doseg organizacij, ki so do zdaj postale uradni partnerji, je ocenjen na več milijonov.

(Mreže pomenijo partnerske organizacije, ki imajo člane v različnih državah, dejavnosti pa partnerje s sedežem v zgolj eni državi, ki razvijajo nekatere dejavnosti v drugih državah.)

Partnerji so iz izredno raznolikih sektorjev in strokovnih področij.

Skupnost ima partnerje v večini držav članic, 36 odstotkov partnerjev pa predstavljajo mednarodne mreže s člani v več državah članicah in zunaj njih, kar še krepi geografski doseg in teritorialno ravnovesje.

Geografska porazdelitev partnerjev, vključno s pokritostjo mrež

4.2.3.Zbrane zgodbe

4.2.3.1.Zbiralnik kratkih zgodb

Zbiralnik kratkih zgodb je zbral skupno 1 800 prispevkov. Med njimi so bile dolge razlage raziskav, pa tudi kratki zapisi o idiličnih krajih, spominih ali določenih stavbah oziroma tehnikah.

Število prispevkov: primeri (1 145), zamisli (452), izzivi (167).

4.2.3.2.Zbiralnik prispevkov v prosti obliki

Prek zbiralnika prispevkov v prosti obliki je bilo oddanih približno 200 prispevkov. Ta točka je dosegla širok nabor udeležencev: strokovnjake, raziskovalce in raziskovalne skupine, zasebna podjetja, šole in univerze, kulturne organizacije, vladne in nevladne organizacije, regionalne in nacionalne agencije, mreže in središča. Med skupinami in združenji, ki so predložili svoje prispevke, se razlikuje tudi njihov obseg delovanja, ki sega od lokalne do mednarodne in svetovne ravni.

4.2.4.Ravnovesje na geografski in sektorski ravni

Komisija je posebno pozornost namenila ravnovesju na geografski in sektorski ravni: v prvih tednih zbiranja so bile Italija, Španija in Nemčija države z največjim številom dejavnosti in oseb, ki so predložile svoje prispevke. Zahvaljujoč prispevkom Komisije, partnerskih organizacij, članov okrogle mize na visoki ravni in drugih je lahko projekt z dogodki, pogovori in zagonskimi srečanji dosegel širše občinstvo.

Kar zadeva vlogo sodelujočih, je novi evropski Bauhaus seveda pritegnil veliko zanimanje iz gradbenega sektorja (arhitektov in inženirjev), predvsem zaradi izrecnega sklicevanja na arhitekturni svet, ki je del imena projekta. Vrsta tematskih dogodkov, načrtovanih neposredno s posebnimi skupinami organizacij in zanje, je omogočila, da so bili vključeni tudi nezastopani (ali manj zastopani) sektorji. To je skupaj z vključevanjem partnerjev z različnih področij izboljšalo raznolikost na sektorski ravni.

Kakšna je vaša vloga?

Največ prispevkov izhaja iz lokalne ravni.

4.3.Ugotovitve 

Analiza ugotovitev temelji na podatkih, zbranih z zbiralnikom kratkih zgodb, zbiralnikom prispevkov v prosti obliki in zbranih pogovorov in dogodkov, ki jih je organizirala Evropska komisija in/ali v njih sodelovala. 

Za odgovor na vprašanje, kaj ljudem pomenijo pojmi estetika, trajnostnost in socialna vključenost z vidika okolij ter bivanjskih oblik, je bilo treba objave ločiti od različnih razsežnosti.

Trajnostnost so povečini povezovali z „zelenimi“ vidiki, kot so krožno gospodarstvo, energijska učinkovitost in ponovna uporaba materialov. Vključevanje so povezovali z večjim namenjanjem pozornosti potrebam marginaliziranih ali ranljivih skupin, sodelovanjem vseh družbenih skupin pri sprejemanju odločitev, večjo cenovno in fizično dostopnostjo stanovanjskega fonda ter zbliževanjem in povezovanjem ljudi. Estetiko običajno povezujejo s ponovnim odkrivanjem zgodovinske in arhitekturne dediščine, kraji, ki se zdijo znani ali so v ravnovesju z naravo, in kraji ali oblikami, ki spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo ljudi.

„Zaupanje v novo pa ne sme pomeniti brezglavega hitenja v prihodnost brez upoštevanja korenin, temveč raziskovanje pozitivnega sovplivanja identitetne podstati države (njen genius loci) z jeziki, materiali ter tehničnimi in proizvodnimi metodami današnjega sveta.“

„Prebivalcev ne zanima le praktično zavedanje prenovitvenih del. Vpleteni so tudi čustveno in čutijo potrebo po poetičnem in čutnem odnosu do krajev, v katerih živijo v tem prehodnem času.“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

Večina tem je povezanih: dostop do zelenih površin lahko na primer tudi zbliža ljudi; cenovno dostopne hiše in trg dela morata biti blizu drug drugemu, da se lahko oblikuje zdrav in delujoč bivanjski ekosistem. Okolja na lokalni ravni ni mogoče izboljšati, če ne upoštevamo temeljnih lastnosti tega okolja.



5.Nastajajoče osi

S povezovanjem objav v sklope so nastale štiri temeljne osi, kot je pojasnjeno v tem sporočilu:

·Obujanje vezi z naravo 

·povrnitev občutka skupnosti in pripadnosti, 

·Prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo

·potreba po dolgoročnem in celostnem (krožnem) razmišljanju v industrijskem        ekosistemu, ki upošteva življenjske cikle. 

5.1.Obujanje vezi z naravo

Osnovna potreba po obuditvi vezi in obnovitvi odnosa z naravo je težnja, ki se vedno znova pojavlja v objavah. Splošna tendenca je vrniti se k celostnemu razmišljanju, ki se življenjskega sloga in miselnosti, gospodarstva in družbe ter meja zmogljivosti planeta loteva z ekološko usmerjenim pristopom.

„Ljudje v mestnih središčih so že desetletja odtujeni od narave. Danes je potreba po odprtih zelenih površinah pomembnejša kot kdaj koli prej.“

„V naravi (vertikalno zelenje, zelene stavbe, zeleni trgi, zelenjavni vrtovi v mestih ... Zeleno ne sme več biti nekaj, kar najdemo zunaj mesta in se od mesta tako razlikuje, temveč eden njegovih glavnih materialov)“

„Cilj programa Barcelona Superblocks je narediti mesto bolj zdravo in bivanju prijazno, razdalje znotraj mest pa čim krajše. To je mogoče tako, da zdravje ljudi damo na prvo mesto, reorganiziramo mobilnost, povečamo njeno učinkovitost in varnost, hkrati pa spodbujamo aktivno in trajnostno mobilnost, pridobimo prostor za družbene odnose ter si prizadevamo za bolj zeleno in bolj naravno mesto z bogato biotsko raznovrstnostjo.“

„Moj predlog temelji na razvoju rednih izobraževalnih programov za šolarje, da bi jih že od zgodnjega otroštva vključili v razvoj in varovanje okolja.“

„Izumili nismo ničesar. Le vizijo naših prednikov uresničujemo, tako da spoštujemo naravo in ji omogočamo, da sobiva z nami.“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

 Prejetih je bilo več pozivov, ki opozarjajo, da grajenega in naravnega okolja ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč kot medsebojno povezana dela istega ekosistema. V mestih bi morala biti narava neločljiv del mestnega okolja s posegi, ki obsegajo vse od manjših vrtov do večjih projektov, skupni cilj pa „vrniti naravo“ v mesto in pustiti naravi, da se razbohoti. Soočanje s problematiko propadajočih mestnih območij je ena od ponavljajočih se zamisli, zlasti tam, kjer obstaja možnost, da zapuščena območja spremenimo v visokokakovostna bivalna in aktivna območja, ki lahko pripomorejo k biotski raznovrstnosti in njenem obnavljanju.

S prostorskega vidika bi bilo treba pri urbanističnem načrtovanju hkrati nameniti enako pozornost več razsežnostim. Poleg obnavljanja biotske raznovrstnosti in habitatov je treba spremeniti še vzorce mobilnosti in preiti z vzorcev, v katerih prevladujejo avtomobili, na vzorce, v katerih prevladujeta hoja in povezana razporeditev, da bodo mesta bolj zdrava in prijazna za bivanje. Boljša kakovost zraka in vode zaradi obravnave netrajnostne rabe virov in ravnanja z odpadki bosta izboljšali tudi kakovost življenja in zdravje tako prebivalcev mest kot narave.

„Zeleni pas na trgu je bil sprejet kot začetek mestnega gozda, ki je izhodišče za razmislek o celotnem mestu kot mestnem ekosistemu.“

(Skanderbegov trg, Tirana, Albanija – spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

Zunaj mestnega okolja najdemo izzive, s katerimi se soočajo številna podeželska območja, kot so izguba biotske raznovrstnosti, ranljivost okolja, izguba lokalnega znanja in opuščanje kmetij. V navedenih primerih se predlagane rešitve nanašajo predvsem na trajnostne prakse v turizmu, modele permakulture oziroma kmetijsko-gozdarske modele, pametne oziroma ekološke vasi, obnovitev biotske raznovrstnosti in vključevanje dinamike med podeželjem in mesti.



„Vzpostaviti želimo strategije trajnostnega načrtovanja, ki jih lahko lokalni in regionalni akterji v alpskih regijah uporabijo pri preoblikovanju nekdanjih industrijskih lokacij v dobro delovno in bivanjsko okolje. Pri tako kompleksni nalogi je treba upoštevati lokalne gospodarske, ekološke in družbene razmere, ki ji en sam strokovnjak ne bo kos.“

(Projekt preoblikovanja alpske industrijske krajine – spletno mesto novega evropskega Bauhausa, prispevek v prosti obliki)

5.2.Povrnitev občutka pripadnosti

Ključna tema, ki izhaja iz objav, je potreba po spodbujanju občutka pripadnosti in ponovnem odkrivanju duha kraja, s čimer ljudje znova navežejo stik s svojim življenjskim okoljem ter lokalno kulturo in zgodovino.

„Premalo ustvarjalnih kulturnih javnih prostorov. Prostorov, ki bodo povezovala umetnost in družbo. Prostorov za kulturno družbeno rast. Prostorov za javne razprave in pogovore. Prostorov za soustvarjanje in sodelovanje. Prostorov za razvoj znanja in spretnosti ter delavnice. Prostorov za popolno vključenost.“

„Obstaja jasna želja po življenju v skupnosti in sobivanju ter želja, biti del nečesa.“

„Za priseljence je pomembno, da znova najdejo družinsko razsežnost deljenja trenutkov z drugimi. Te priložnosti se običajno vrtijo okrog hrane in skupnih prostorov v skupnih bivališčih.“

„Kulturne dejavnosti bodo v pomoč pri oblikovanju skupnih zgodb in vrednot, povezanih s spoštovanjem okolja v skupnem prostoru kot forumu, v okviru katerega bi lahko novi kulturni pristopi pomagali reševati družbene težave in doseči blaginjo za vse. Vsi vemo, da kulturne dejavnosti podpirajo 4 osi trajnostnosti: gospodarski, socialni, okoljski in predvsem človeški kapital.“

„Kako zajeti bistvo skupnosti. Z zamislijo, ki temelji na načelih Bauhausa, ki so bila obnovljena in predrugačena za naš čas, je bil predlagan pilotni projekt, ki združuje raziskave in oblikovanje vizije s posvetovalnimi metodami, s čimer bi lahko skupnost sama oblikovala lastno edinstveno izkušnjo. S tem je cilj predloga pomagati razviti ustreznejšo in bolj smiselno arhitekturo in javni prostor, ki odražata in znova uvajata elemente, ki so v danem prostoru ali času priljubljeni in cenjeni ter opredeljujejo njuno identiteto.“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

Dober primer tega so pogovori med različnimi deležniki iz premogovniških regij v prehodu. Opozorili so na dejstvo, da se politike prehoda osredotočajo na trajnostnost, inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest, vendar pogosto spregledajo razsežnost oblikovanja skupnosti, kulturne in arhitekturne dediščine ter smotra. Prehod se mora znova osredotočiti na potrebe skupnosti in njeno vizijo za preoblikovanje svoje okolice.

Še en pomemben izziv, ki so ga izrazili ljudje, je pomanjkanje kakovostnih okolij, v katerih bi se lahko srečevali, izmenjevali zamisli in se družili, kar negativno vpliva tako na družbeno enotnost kot na blaginjo posameznika. To na primer velja za nekdanja sovjetska okrožja in stavbe, saj se proces njihove prenove ne bi smel osredotočati le na dejansko gradnjo ali obnovo, temveč tudi na iskanje novega občutka identitete in spodbujanje blaginje.

„Sovjetskim dvoriščem in soseskam je treba pridati človeški obraz. Trenutno ni pravih javnih prostorov, ki bi spodbudili sodelovanje v skupnosti, rekreacijske dejavnosti ali lokalna podjetja. Tega vprašanja se je treba lotiti z iskanjem inovativnega, izjemnega urbanističnega načrta, orodij in rešitev.

„Mestna območja in tipologije, ki so pogoste v mestnih središčih ali starih mestnih jedrih, se ne bodo nikoli prilagodili sovjetskim okrožjem, ker so bili zgrajeni povsem drugače. Zato moramo ta območja praktično predrugačiti in ustvariti nova mestna območja, kjer bo bivanje skupnosti v užitek.“

 (Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, vstopna točka za prispevke v prosti obliki)

Kultura in umetnost imata ključno vlogo pri ponovnem povezovanju ljudi z značajem, zgodovino in tradicijami, ki okolju dajejo pečat, s katerim se razlikuje od drugih. Delujeta kot katalizatorja za povezovanje ljudi in zbliževanje družbe, saj omogočata izmenjavo različnih stališč in izkušenj, ter lahko pomagata oživiti soseske ali celo ozemlja.

Pomembno vlogo bi lahko imela razširitev pojma kulture in ohranjanje arhitekturne dediščine ter kulturnih znamenitosti, zlasti v okviru projektov sanacije in prenove. Uporaba lokalnega znanja in tehnik je način, s katerim se lahko ljudje znova povežejo z okolji, v katerih živijo, lahko pa tudi da gospodarstvu nov zagon.

Ljudje so izrazili tudi željo, da bi postali dejavni pri podpiranju lokalnega poslovnega ekosistema in decentralizacije več dobavnih verig, od proizvodnje živil do porazdeljene proizvodnje različnega blaga. Podpiranje „gospodarstva na dosegu roke“ in modela „15-minutnega mesta“ (ali „zaokroženih skupnosti“) lahko na lokalni ravni ustvari več priložnosti, nastanejo pa lahko živahne skupnosti, v katerih ljudje živijo ter delajo in so vse potrebščine dosegljive vsem.

5.3.Prednostna obravnava krajev in ljudi, ki to najbolj potrebujejo 

Opredeljene ključne razsežnosti na tem področju so:

·pomen enakopravnega sodelovanja državljanov pri sprejemanju odločitev in potreba po vključujočem pristopu, ki upošteva izkušnje in potrebe različnih skupin tako v javnem kot v zasebnem okviru.

·Potreba po povezovanju podeželskih območij z mesti ter po zmanjševanju digitalne vrzeli,

·reševanju vprašanja brezdomstva in boljši cenovni in fizični dostopnosti stanovanj za skupine, ki se soočajo z najtežjimi izzivi.

„Vendar (po načelih Bauhausa) hiša ni nič brez storitev, brez družbene povezanosti, skupnega in javnega prostora. Pri tem poudarek na stanovanjih pomeni skrb za samo jedro naše družbe: pomeni poskrbeti za ljudi, vse ljudi, ne glede na barvo kože, od kod prihajajo, spol ali vero, v katero verjamejo, in ali so domačini oziroma prišleki.“

„Vključevanje – beseda, ki ima en pomen, a na tisoče načinov, kako ljudi resnično vključiti v našo družbo. Osebe z okvaro vida, sluha ali gibalno okvaro v sedanjosti niso v celoti vključene.“

 „Majhna mesta in vasi, ki niso prenesle gospodarskih sprememb, so gledale, kako jih mlajše generacije zapuščajo, kako so starejši prebivalci vedno bolj prepuščeni sami sebi, okolje, ki so ga zgradili, pa vse bolj zapuščeno.“

„V Evropi je veliko občin in majhnih središč podeželskega prebivalstva, ki propadajo in izginjajo. Vendar imajo številna med njimi velik potencial, saj združujejo bistvo zgodovinske, kulturne, dediščinske in naravne pristnosti.“

„Invalidi se soočajo z močno samoizolacijo, ki je posledica: odnosa ljudi okrog njih (subjektivni dejavnik, povezan s predsodki) in nedostopnega grajenega okolja (objektivni dejavnik, ki neposredno vpliva na mobilnost). Ta pojav je prisoten že v otroštvu, na igriščih, ki so kraj, v katerem otroci oblikujejo svojo samopodobo in se začnejo zavedati razlik med sabo.“

„Zlasti mladi in starejši so izključeni iz trenutne [stanovanjske] ponudbe. Mladi predvsem zaradi svojega dohodka, starejši pa zaradi vrste dejavnikov (dostopnosti, oddaljenosti od mestnega središča, osamljenosti, potreb).“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

Za krepitev socialne vključenosti je treba obravnavati potrebe marginaliziranih ali ranljivih skupin, kot so starejši, invalidi ali priseljenci, ter vsem zagotoviti enakopraven dostop do storitev, zelenih površin in digitalnih orodij. V zvezi s to temo so v mnogih objavah opisani kot dober instrument za opolnomočenje ljudi in demokratizacijo sodelovanja pri sprejemanju odločitev.

Mnoga podeželska območja pesti odseljevanje, kar vodi v gospodarsko in/ali družbeno prikrajšanost ter degradacijo naravnega in grajenega okolja. Podeželska območja pogosto pesti tudi pomanjkanje (fizičnih in digitalnih) povezav, s tem pa pomanjkanje priložnosti v smislu delovnih mest ali potenciala za inovacije. Odpravljanje težav v zvezi s povezljivostjo in dostopnostjo kot način za izboljšanje socialne vključenosti velja tudi za mestna območja, v katerih so nekatere soseske fizično in/ali socialno ločene, zaradi česar se soočajo z marginalizacijo in neenakopravnim dostopom do storitev. V mestnih območjih ima problematika „krčenja“ mest tudi negativne gospodarske, družbene in infrastrukturne posledice, ki zahtevajo dolgoročno strategijo.

Precejšnje število objav in pogovorov potrjuje, da se ne smemo osredotočati le na stanovanja in grajeno okolje, temveč tudi na izboljšanje dostopa do storitev in infrastrukture.

5.4.Potreba po dolgoročnem in celostnem razmišljanju v industrijskem ekosistemu, ki temelji na življenjskih ciklih

Nujno je treba obravnavati netrajnostno rabo virov in odpadkov v različnih industrijskih panogah (kot so gradbeništvo, moda, proizvodnja).

„Medtem ko smo z Bauhausom začeli razpravo o našem razmišljanju o stavbah in njihovi realizaciji, je treba v okviru novega razmisliti o tem, kako proces gradnje obremenjuje ekosisteme, katerih del smo.“

„Uporaba suhe pozejdonke za toplotno izolacijo nas opominja, da ne živimo v hiši, temveč v ekosistemu.“

„Podatki o življenjskem krogu in predpisi kot izhodišče za trajnostno industrijo – primer je les.“

„Predlagamo uvedbo micelija (pleurotus spp.) in odpadkov kot kompozitnega materiala, ki bi nadomestil trenutne zelo strupene gradbene materiale.“

„Recikliranje z dodajanjem vrednosti bi lahko zmanjšalo odvisnost od uvoza in pomagalo ustvariti delovna mesta v lokalnih proizvodnih obratih.“

„Pristop arhitektov k pohištvenim projektom za nove hiše bi moral biti bolj prebojen in ustvarjalen ter vključevati sestavljanje in kombiniranje obnovljenih pohištvenih elementov.“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, zbiralnik kratkih zgodb)

V gradbeni industriji je glavno sporočilo izogniti se rušenju in namesto tega sanirati ter znova uporabiti stare stavbe na prilagodljiv način.

Naravne rešitve in materiali so bistveni za nov način razmišljanja v industrijskih ekosistemih. Rešitve, ki jih navdihuje naravni svet, lahko pripomorejo k bolj celostnemu in krožnemu pristopu. Stavbe in industrijske procese je treba obravnavati kot del naravnega ekosistema. Primere krožnih praks, recikliranje z dodajanjem vrednosti, izogibanje ustvarjanju odpadkov in ponovno uporabo različnih vrst odpadkov je mogoče prenesti in nadgraditi.

V zvezi z obnovo mest ali sanacijo stanovanjskih objektov je treba za celosten in dolgoročen pristop upoštevati več ključnih elementov.

„Eden največjih izzivov v Flandriji in Evropi je obnova obstoječih stavb v mestih. Za Belgijo je značilno veliko število zasebnih lastnikov. Zato je težko najti rešitve za obnovo in prenovo obstoječih stavb v sodelovanju z zasebnimi lastniki. Kako lahko to spodbudimo s tem, da tem zasebnim lastnikom omogočimo, da so vključeni, sodelujejo in najdejo načine za prenovo? Kako lahko prilagodimo sistem ob upoštevanju belgijskih posebnosti?“

(Spletno mesto novega evropskega Bauhausa, vstopna točka za prispevke v prosti obliki)

Nove tehnike in materiali bi lahko ponudili rešitve za dolgoročno perspektivo v gradbenem sektorju. Uporaba recikliranih materialov z dodano vrednostjo ali odpadkov po rušenju ter materialov na biološki osnovi za sanacijo v smislu ojačitve konstrukcijske trdnosti ali izboljšanja toplotne izolacije starih stavb. Poleg naravnih in krožnih rešitev imajo lahko pomembno vlogo tudi druge tehnologije in inovacije. Na primer rekuperacija toplote in energija iz obnovljivih virov, 3D-tiskanje, orodja za zbiranje in izmenjavo podatkov za večjo energijsko učinkovitost, poraba vode in ravnanje z odpadki. Digitalna orodja so lahko učinkovita pri zaobjemanju „življenja“ skupnosti ter spodbujanju sodelovanja in vključevanja skupnosti pri razvoju mest ali pa dajejo pomembne informacije o potrebah prebivalcev v zvezi z njihovimi življenjskimi okolji.

Zaradi preobrazbe nekaterih gospodarskih sektorjev je potrebno boljše usposabljanje in preusposabljanje delovne sile, da bo mogoče upoštevati življenjski krog v vseh razsežnostih in procesih industrijskega ekosistema. Izvesti bi bilo treba ponovno oceno in več raziskav o stroških netrajnostnih praks, da bo mogoče določiti prednostne naloge in preusmeriti najbolj škodljive cikle.

Upoštevanje življenjskega kroga je treba uporabiti na vseh ravneh: na ravni sosesk z obdelavo in ponovno uporabo lokalnih materialov, kot je predelava zavrženih materialov v mestno pohištvo ali skupne prostore, ali na nacionalni oziroma mednarodni ravni z uvedbo sprememb v vrednostni verigi ključnih industrijskih panog.

6.Zamisli za ukrepanje

Sodelujoči so poudarili različne potrebe za prehod in izvajanje novega evropskega Bauhausa. To vključuje financiranje, mreženje in boljšo vidnost obetavnih projektov in izdelkov:

poleg te horizontalne navedbe je bilo iz prispevkov mogoče razbrati nekatera jasna priporočila za ukrepe.

6.1.Pomen manjših posegov

V okviru novega evropskega Bauhausa bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom in spremembam na ravni ulic in sosesk, saj lahko tudi manjši ukrepi veliko spremenijo. Poleg tega so sosedje strokovnjaki v svojih soseskah. Uspešni manjši projekti prav tako znižujejo prag za spremembe: majhne pobude že obstajajo in jih je treba zgolj okrepiti. Pogosto jim je zaradi zasnove razpisov otežena oddaja vloge za sredstva EU.

6.2.Delo na več ravneh hkrati 

Vse bolj se zavedamo, da ukrepi, sprejeti v Evropi, vplivajo na preostali svet in obratno. Zavedamo se tudi medsebojne povezanosti manjših in večjih ravni ter možnosti za delo po istih načelih v različnih strukturah. Zato pričakujemo, da bosta pogovor in sodelovanje v okviru novega evropskega Bauhausa postala globalna, v nekaterih prispevkih pa so bile predstavljene konkretne zamisli na tem področju.

6.3.Delo z naddisciplinarnostjo za celosten pristop

Da bo preobrazba okolij smotrna, je treba vključiti ne le veliko različnih kompetenc in znanja, temveč jih obenem uporabiti pri naddisciplinarnih dialogih in raziskovanju. Pogosto so omenjeni večdisciplinarni načini dela, toda številne zgodbe presegajo koncept med- ali večdisciplinarnosti. Zanje je resnična inovativnost združevanje in prejemanje pomoči v obliki znanja, ki jo nudijo strokovnjaki in nestrokovnjaki, pri čemer so dejanja in razmišljanja enako pomembna. V idealnem primeru to sovpada z delom v varnih okoljih, ki temelji na medsebojnem zaupanju in sodelovanju.

6.4. Participativni pristop kot izhodišče

Uspešno vključujoče snovanje in urbanistično načrtovanje se morata začeti tako, da k pogovoru povabimo vse ljudi. Sodelujoči so vse prevečkrat zapisali, da je participativni proces v tem okviru delen ali celo simboličen. Skrb za to, da proces vodijo ljudje, ki bodo imeli koristi od njegove zasnove, je ključnega pomena pri zagotavljanju, da rešitve kar najbolje ustrezajo potrebam in okolju, za katero je predvideno ukrepanje. Med orodji za izboljšanje sodelovanja sodelujoči pogosto omenjajo množično financiranje in druge možnosti sodelovalnega financiranja za državljane.

6.5.Inovacije, ki presegajo spodbujanje novih tehnologij

Potrebna je nova paradigma inovacij, da bo mogoče preseči strogo tehnološke modele ter doseči sožitje med tehnologijo in družbo. Tehnološke inovacije lahko veliko pripomorejo k prizadevanjem v okviru novega evropskega Bauhausa, od pametne uporabe digitalnih orodij do novih materialov. Vendar učinek inovacij ne izhaja nujno iz novosti ali same tehnologije: izziv za inovacije bi lahko nastal na primer z novimi industrijskimi metodami, ki zmanjšujejo stroške in omogočajo cenovno dostopnejše rešitve, ali s prepletanjem nove tehnologije ter tradicionalnih obrtnih in lokalnih rešitev, ki bi ustrezale posebnim okoliščinam ali estetskim izbiram. Področje „umetnosti in znanosti“ se prav tako omenja kot obetavna os za spodbujanje širšega pristopa k inovacijam.

6.6.Med preteklostjo in sedanjostjo

Priznavanje in razumevanje pomena dediščine, lokalnega znanja in tradicij ter njihove vloge pri oblikovanju trajnostne prihodnosti. Potreba po ponovni oceni praks, ki niso primerne za sedanje družbene in okoljske izzive, ob upoštevanju starih oblik znanja, ki bi lahko pomagale oblikovati nove usmeritve v prihodnost.

6.7. Nove oblike financiranja

Tudi rešitve za financiranje so lahko inovativne. Nova javno-zasebna partnerstva, drugačno upravljanje projektov, nove priložnosti, ki bodo državljanom in manjšim podjetjem omogočile večjo vključenost.

7.VII. Zaključek in naslednji koraki 

Faza sooblikovanja je bila prvi pomemben korak k pobudi novega evropskega Bauhausa. Oblikovala je njegovo identiteto, tako z vidika procesov kot z vidika vsebine.

V naslednjih fazah se bo novi evropski Bauhaus nadaljeval s participativnim pristopom in si še naprej prizadeval za poglobitev osi, ki izhajajo iz faze sooblikovanja. Prav tako se bodo okrepila prizadevanja, da bi dosegli širši krog ljudi in še bolj vključujoč pristop.

Orodja, ki so bila uporabljena za zbiranje izkušenj in vizij, so bila primerna glede na omejitve, ki jih je povzročila pandemija. Vendar digitalna orodja nekaterim skupinam ali ljudem ne omogočajo, da bi delili svoje mnenje. Naslednje faze bi morale omogočiti različna okolja in pogoje, ki bodo omogočali delo z ljudmi na terenu.

Skupnost partnerjev bo rasla in postala bolj raznolika, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti partnerjem zunaj Evrope, da bi oblikovali in okrepili globalno razsežnost pobude. Poleg tega bo politične akterje in industrijske panoge tesneje vključila kot ključne akterje pri omogočanju preoblikovanja industrijskega ekosistema.

Zahvala

Iskreno se zahvaljujemo vsem posameznikom in organizacijam, ki so si vzeli čas za poročila, mnenja in izmenjavo strokovnega znanja ter organizacijo pogovorov in sodelovanje v njih. Ta pobuda je plod našega skupnega dela.

Sodelujoči

Stran 3

·Lupina indijskega brodnika © Adobe Stock – Dean Pennala

·Tekstura zelenega lista © Adobe Stock – Vera Kuttelvaserova

·Ljudje, ki počivajo na travi v parku, posnetek od zgoraj © Adobe Stock – Watman

Stran 8

· https://www.nordicbauhaus.eu/digital-bauhaus#/page=1  

· https://www.up.pt/neb-goes-south/  

· https://bauhaus-mar.pt/en/conference/  

· https://www.janvaneyck.nl/news/het-nieuwe-bauhaus  

· https://www.activehouse.info/wp-content/uploads/2021/02/Active-House-Newsletter-February-2021.pdf  

· https://www.daysoforis.com/en/homepage-spring-en/  

· https://centrumdesignu.gdynia.pl/  

· https://www.arcticdesignweek.fi/en/  

· https://europa.eu/new-european-bauhaus/events/bauhaus-north-rhine-westphalia-focus-europe_en  

· https://wood4bauhaus.eu/  

· https://www.dcci.ie/consumers/blog/new-european-bauhaus  

· https://www.uni-weimar.de/en/media/news/news/titel/open-call-for-a-new-european-bauhaus-weimar-2/  

· https://triennale.org/bauhaus

Stran 15

·Wunderbugs / © Francesco Lipari

·Šola v hiši na drevesu / © Valentino Gareri

·The Arch / © O.S.T. & Constructlab

·Protegemos las escuelas © mestni svet Barcelone

·Palaluxottica / © Simone Bossi

·Ulični karneval v Clonakiltyju / © svet okrožja Cork

·Enota UMAR / © Empa - švicarski zvezni laboratoriji za znanost in tehnologijo materialov

·Ljuba in Drago / © Ksenja Perko

·Deževni vrtovi v Rundelsgatanu v Vellingu / © Vir: edge

·Gyermely / © Balázs Danyi

·© pobuda za najbolj zeleno mesto na Irskem

·Hiša Blivande / © Ketter Raudmets

·Dvorišče / © CC BY-NC-SA In My Backyard - rioneiva.com/nomeuquintal

·Učenci programa Sustainable Dream City / © Navet Science Center

·Projekt Reinkarnacija © Akna Márquez

·Proto-Habitat / © Flavien Menu

·3D-tiskana hiša / © Vir: Prvok

·Delavnica v Salaku / © Keliaujančios dirbtuvės

·Housing solution / © A. De Smet, B. Pak & Y. Schoonjans (KU Leuven Faculty of Architecture), G. Bruyneel & T. Van Heesvelde (Samenlevinsopbouw Brussel), B. Van Hoecke (CAW Brussel)

·Projekthaus Potsdam / © Natalia Irina Roman

·Skupina, ki uporablja orodja / © Dan Lockton

·Posnetek z delavnice „Bag from banner recovery“ leta 2019 / © Open Design School

·Dom za brezdomce © xystudio

·Holmes Road Studios © Peter Barber Architects

·© De Ceuvel

·Domo - izobraževanje na področju trajnostne arhitekture in srednja šola © Dolores Victoria

·Solna hiša (The Salt House) © R. Hofmanis

(1)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_20_1655 .

(2)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/co-design/conference_en .    

(3)

Anne Lacaton in Jean-Philippe Vassal sta prejela nagrado Pritzker za arhitekturo za leto 2021 v čast njunemu delu na področju prenove obstoječih stavb.

(4)

Podrobnosti so na voljo na spletnem mestu EUMiesAward.

(5)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/2021-prizes_sl .

(6)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/partners-0/partners_en .

(7)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/about/high-level-roundtable_en .

(8)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/high-level-roundtable-visions_en .    

(9)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/co-design/co-designing-new-european-bauhaus-0_en .    

(10)

  https://www.housingeurope.eu/blog-1558/the-new-european-bauhaus .

(11)

  https://www.beda.org/news/new-european-bauhaus/ .

(12)

  https://www.ace-cae.eu/activities/new-european-bauhaus-collective-nebc/ .

(13)

  https://pro.europeana.eu/page/new-european-bauhaus . 

(14)

  https://www.europanostra.org/cultural-heritage-as-an-integral-dimension-of-the-new-european-bauhaus-initiative/ .

(15)

  https://triennale.org/bauhaus .

(16)

  https://wood4bauhaus.eu/ .

(17)

  https://www.nordicbauhaus.eu/#/page=1 .

(18)

  https://bauhaus-mar.pt/en/ .

(19)

V Atenah, Zagrebu, Valencii, Portu, Bologni in Toulousu.

(20)

  http://www.eu-smart.community/index.html .

(21)

  https://europa.eu/new-european-bauhaus/co-design/conference_en .


Bruselj, 15.9.2021

COM(2021) 573 final

Aktiviranje programov EU

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Novi evropski Bauhaus: lepo, trajnostno, skupaj


Kazalo

AKTIVIRANJE PROGRAMOV EU    

RAZPISI, NAMENJENI NOVEMU EVROPSKEMU BUAHAUSU    

A.1. PREOBRAZBA OKOLIJ NA TERENU    

A.1.1.    Obzorje Evropa - Steber 2 Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost    

A.1.2.    Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)    

A.1.3.    Program za enotni trg    

A.2.    PREOBRAZBA UGODNEGA OKOLJA ZA INOVACIJE    

A.2.1.    Program LIFE    

A.2.2.    Obzorje Evropa – Steber 3: Inovativna Evropa    

A.2.3.    Single Market Programme - COSME Pillar    

A.3.    RAZŠIRJANJE NOVIH POMENOV    

A.3.1.    LIFE – platforma za izmenjavo znanja v okviru novega evropskega Bauhausa    5

A.3.2.    Dejavnosti programa Erasmus+ za mlade, šolsko izobraževanje in učitelje    

RAZPISI ZA PRISPEVANJE K NOVEMU EVROPSKEMU BAUHAUSU    

B. 1. PREOBRAZBA OKOLIJ NA TERENU    

B.1.1.    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost    

B.2.    PREORAZBA UGODNEGA OKOLJA ZA INOVACIJE    

B.2.1.    Program za enotni trg    

B.2.2.    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost    

B.2.3.    Ustvarjalna Evropa – medsektorski sklop    

B.2.4.    ERASMUS+, partnerstva za inovacije – koalicije za inovacije    

B.2.5.    ERASMUS+, partnerstvo za odličnost – centri poklicne odličnosti    

B.3.    RAZŠIRJANJE NOVIH POMENOV    

B.3.1.    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost    

B.3.2.    Ustvarjalna Evropa – sklop KULTURA    

B.3.3.    Evropska solidarnostna enota    

 



AKTIVIRANJE PROGRAMOV EU

Službe Komisije so opredelile prve elemente okvira podpore za izvajanje novega evropskega Bauhausa z več pilotnimi ukrepi, ki se bodo začeli izvajati septembra 2021. V zvezi s finančno razsežnostjo bodo potrebna skupna prizadevanja, zato bo na ravni EU bistvena kombinacija več finančnih instrumentov Komisije na podlagi njihovega dopolnjevanja z vidika področja uporabe. Finančne posledice predloga v zvezi s prispevkom EU bodo vključene v trenutni finančni okvir zadevnih programov za obdobje 2021–2027 in v okviru dogovorjenih kadrovskih virov.

Finančno podporo, ki jo zagotavljajo programi EU, bo treba okrepiti z drugimi lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi sredstvi v okviru deljenega upravljanja, da se zagotovi širitev koncepta na terenu. Zlasti spremembe v grajenem okolju zahtevajo obsežno financiranje, ki ga je mogoče doseči le z združevanjem vseh možnih virov. Komisija bo med njihovim izvajanjem posebno pozornost namenila usklajevanju različnih programov.

Podporni okvir se deli v dva sklopa: prvi sklop razpisov je izrecno namenjen financiranju projektov novega evropskega Bauhausa; drugi sklop razpisov vključuje novi evropski Bauhaus kot prednostno nalogo ali element v ozadju ter projektom omogoča, da prispevajo k pobudi, ne da bi se ji v celoti posvetili.

RAZPISI, NAMENJENI NOVEMU EVROPSKEMU BAUHAUSU

A.1 PREOBRAZBA OKOLIJ NA TERENU

Cilj prvega sloja okvira podpore bi moralo biti podpiranje konkretne lokalne preobrazbe grajenega okolja v skladu s temeljnimi vrednotami estetike, trajnostnosti in socialne vključenosti. Za doseganje ciljev novega evropskega Bauhausa z izvajanjem lokalnih projektov preobrazbe bo potrebna obsežna podpora za krepitev zmogljivosti regionalnih in lokalnih organov ter organov upravljanja.

A.1.1    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: 25 milijonov EUR |KDAJ: september 2021–januar 2022

HORIZON-MISS-2021-NEB-01-01: podpora pri uvedbi usmerjevalnih predstavitvenih projektov za pobudo novega evropskega Bauhausa v okviru misij programa Obzorje Evropa: usmerjevalni predstavitveni projekti bodo izzive, povezane z novim evropskim Bauhausom, obravnavali s pristopom, ki je učinkovit, merljiv in usmerjen ter osredotočen na misije, ob upoštevanju treh temeljnih načel novega evropskega Bauhausa (trajnostnost, vključevanje, estetika). Uvedba vsaj petih ambicioznih in zelo inovativnih usmerjevalnih predstavitvenih projektov po vsej EU.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: 10 milijonov EUR |KDAJ: september 2021–januar 2022

HORIZON-CL4-2021-RESILIENCE-02-32: predstavitveni projekti za socialne in cenovno dostopne stanovanjske četrti (ocena učinka): predstavitveni projekti z inovativnimi rešitvami za trajnostno in vključujočo prenovo socialnih ter cenovno dostopnih stanovanjskih območij, ki upoštevajo celostni pristop na podlagi sosesk in ki so v skladu s cilji pobude za cenovno dostopna stanovanja ter bodo prispevali k izvajanju novega evropskega Bauhausa.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: 2 milijona EUR |KDAJ: 2022

HORIZON-MISS-2021-CIT-01-02: sodelovalni modeli lokalnega upravljanja za pospešitev emblematične preobrazbe mestnega okolja ter prispevek k pobudi novega evropskega Bauhausa in ciljem evropskega zelenega dogovora: namen razpisa bo podpreti inovativne in sodelovalne modele lokalnega upravljanja, ki vključujejo vse državljane, da razmislijo o podnebno nevtralni preobrazbi mest, hkrati pa spodbujajo načela novega evropskega Bauhausa.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: 1 milijon EUR |KDAJ: september 2021–januar 2022

HORIZON-CL5-2021-D4-02-03: krepitev evropskega usklajevanja in izmenjave za uvajanje inovacij v smeri trajnostnosti, kakovosti, krožnosti in socialne vključenosti v grajenem okolju kot prispevek k novemu evropskemu Bauhausu (ta tema se bo izvajala v okviru partnerstva Built4People). Namen razpisa bo podpreti usklajevalne in podporne ukrepe za: obsežnejše uvajanje inovativnih rešitev za trajnostno, na človeka osredotočeno in vključujoče ter kakovostno grajeno okolje; krepitev vrstniškega učenja; povečanje ozaveščenosti o koristih inovacij in sinergijskega čezmejnega sodelovanja v sektorju grajenega okolja; boljše priznavanje in vključevanje kakovostne arhitekture ter načel oblikovanja; krepitev mrežnega povezovanja in sofinanciranja inovacij.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE | PRORAČUN: 6 milijonov EUR |KDAJ: januar 2022–april 2022

HORIZON-CL2-2022-HERITAGE-01-10: novi evropski Bauhaus – oblikovanje bolj zelenega in pravičnejšega načina življenja v ustvarjalnih ter vključujočih družbah z arhitekturo, oblikovanjem in umetnostjo: vloga kakovostne arhitekture, ki je upoštevana z osredotočanjem na trajnostno in vključujočo arhitekturo ter oblikovanje kot način za sprejemanje človeške raznolikosti ter zagotavljanje blaginje, dostopnosti in varnosti za vse. Upoštevati je treba medsebojno povezanost virtualnih in fizičnih prostorov, tudi glede na porajajoči se koncept „hibridnega okolja“.

A.1.2    Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

ZA: javne organe | PRORAČUN: 2,5 milijona EUR |KDAJ: februar 2022

Tehnična pomoč: krepitev zmogljivosti, opredelitev virov financiranja, razvoj metodologij in zanesljivih postopkov, ki podpirajo participativno sooblikovanje na lokalni ravni, raziskovanje širših horizontalnih vidikov, kot so omogočitveni/zaviralni dejavniki za ustvarjanje projektov novega evropskega Bauhausa.

ZA: javne organe | PRORAČUN: 20 milijonov EUR | KDAJ: 3. četrtletje 2022

Evropska pobuda za mesta: podpora dodatnemu številu (4 ali več) zelo inovativnih projektov. Z razpisom se bodo financirali projekti za zagotavljanje oprijemljivih, resničnih primerov ukrepov novega evropskega Bauhausa, ki vključujejo njegove tri temeljne vrednote.

A.1.3    Program za enotni trg

ZA: upravičence v okviru programa za enotni trg |PRORAČUN: 1,2 milijona EUR 

KDAJ: julij 2021–oktober 2021

SMP-COSME-2021-HOUS-01 Pobuda za cenovno dostopna stanovanja: vzpostavitev partnerstva za pobudo za cenovno dostopna stanovanja na ravni EU, ki bo zagotovilo podporo lokalnim industrijskim partnerstvom (lokalnim organom, ponudnikom socialnih stanovanj in gradbenim MSP, vlagateljem) za boljši dostop do možnosti financiranja, finančne in tehnične pomoči ter krepitev zmogljivosti, izmenjavo najboljših praks in prenos znanja. To partnerstvo bo aktiviralo akterje s področja cenovno dostopnih in socialnih stanovanj na lokalni ravni, da bodo začeli izvajati usmerjevalne projekte prenove na ravni četrti, ki so usmerjeni v socialna in cenovno dostopna stanovanja ter skladni s celostnim pristopom na podlagi sosesk (trajnostnost, kakovost življenja, dostop do lokalnih in socialnih storitev, inovacije, poslovne priložnosti).

A.2    PREOBRAZBA UGODNEGA OKOLJA ZA INOVACIJE

Naši proizvodni sistemi morajo v celoti temeljiti na globljem razumevanju družbenih in kulturnih učinkov proizvodov ter storitev, pri tem pa se opirati na pristope „oblikovanja za vse“, ki so lahko interdisciplinarni. Inovacije morajo biti usmerjene tudi v vključevanje trajnostnosti, vključenosti in estetike v nove rešitve ter proizvode.

A.2.1    Program LIFE

ZA: vse upravičene subjekte v okviru programa LIFE |PRORAČUN: 13 milijonov EUR (predvideni proračun za projekte novega evropskega Bauhausa) | KDAJ: julij 2021–november 2021

LIFE-2021-SAP-ENV-ENVIRONMENT: Projekti LIFE bodo podprli pobudo novega evropskega Bauhausa, da bi zeleni dogovor postal kulturna, v človeka usmerjena, pozitivna in „oprijemljiva“ izkušnja. Posebni inkubatorski projekti, usmerjeni v medsektorske okoljske izzive, pri katerih sodelujejo ustrezne znanstvene, vladne, civilne in podjetniške skupnosti, da bi oblikovale prihodnje načine bivanja, ki so na stičišču znanosti, okolja, umetnosti in kulture. Ti projekti bodo vključevali vse tri razsežnosti novega evropskega Bauhausa. Neizključna posebna področja ukrepanja bi lahko zajemala na primer mestna, rekreacijska, bivalna in delovna okolja, stavbe in gradbene materiale, sheme mobilnosti, trajnostne materiale, recikliranje, trajnostno rabo tal, razvoj zelenih površin, zaščito biotske raznovrstnosti itd.

A.2.2    Obzorje Evropa – Steber 3: Inovativna Evropa 

ZA: zagonska podjetja | PRORAČUN: 700 000 EUR |KDAJ: oktober 2021

Pospeševanje zagonskih podjetij v okviru novega evropskega Bauhausa s strani Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo: določitev najobetavnejših evropskih zagonskih podjetij in podjetij v fazi širitve z inovativnimi rešitvami, ki lahko podprejo novi evropski Bauhaus. Pospeševanje podjetij z najustreznejšimi storitvami, da zrastejo v najboljša podjetja v Evropi, ki lahko podprejo pobudo novega evropskega Bauhausa, kar bo spodbudilo ustvarjanje delovnih mest, inovacije in rast za Evropo.

A.2.3    Program za enotni trg – steber COSME 1

ZA: oblikovalce, ustvarjalce, mala in srednja podjetja, ponudnike tehnologij |KDAJ: oktober 2021

| PRORAČUN: 4 milijone EUR

Projekt partnerstva WORTH: eden od razpisov za prijavo interesa v okviru projekta partnerstva WORTH bo posvečen novemu evropskemu Bauhausu. Ta ukrep inkubacije in pospeševanja zagotavlja namensko podporo (mentorstvo, usposabljanje in prepoznavnost) poslovnim partnerstvom med oblikovalci, proizvajalci/obrtniki in ponudniki tehnologij. Izbrana partnerstva prejmejo podporo za razvoj novih poslovnih idej (proizvodov, storitev, proizvodnih procesov ali poslovnih modelov) v sektorjih življenjskega sloga, kamor sodijo tudi okrasno pohištvo za dom, notranja oprema in arhitektura ter moda.

ZA: javne naročnike (mesta, regije, bolnišnice, osrednje nabavne organe itd.) |KDAJ: odprto

PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu

Cilj programa kolektivne inteligence velikih naročnikov in akcijskega programa (Big Buyers 3 oziroma BB3) je spodbujati sodelovanje med udeleženci za izboljšanje praks javnega naročanja, izmenjavo strokovnega znanja, sodelovanje na trgu in spodbujanje uporabe inovativnega javnega naročanja. Udeleženci morajo pripraviti elemente za ustrezne postopke javnega naročanja. Njihovo skupno velikost je treba uporabiti za pritegnitev trga k razvoju inovativnih rešitev. Cilj tega projekta je prispevati k okrevanju gospodarstva EU ter spodbujati inovacije in zagonska podjetja. Vsaj ena od 10 delovnih skupin, ki bodo ustanovljene, mora biti ustanovljena na območju novega evropskega Bauhausa.

A.3    RAZŠIRJANJE NOVIH POMENOV

Bolj sistematična uporaba procesov sooblikovanja, ki vključujejo skupnosti in civilno družbo ter se zanašajo na medgeneracijsko in večdisciplinarno sodelovanje (kar med drugim vključuje znanost in tehnologijo, digitalne aplikacije, sociologijo, družbene vede, politične vede, ekonomijo, kulturo, izobraževanje in oblikovanje), se zdi ključen element za obravnavanje družbenih in okoljskih izzivov, o katerih so poročali sodelujoči v fazi sooblikovanja novega evropskega Bauhausa.

A.3.1    LIFE – platforma za izmenjavo znanja v okviru novega evropskega Bauhausa

ZA: VSE | PRORAČUN: 150 000 EUR | KDAJ: november 2021

Srečanje v sklopu platforme za predstavitev projektov, financiranih iz programov LIFE in Obzorje 2020, ki so dober primer že uporabljenih realnosti novega evropskega Bauhausa, ki bodo dale navdih za nove projekte v podporo obsežnejšemu širjenju vrednot novega evropskega Bauhausa.

A.3.2    Dejavnosti programa Erasmus+ za mlade, šolsko izobraževanje in učitelje 2

ZA: javne ali zasebne organizacije, ki so dejavne na področju mladine |KDAJ: 2022

|PRORAČUN: (še ni potrjen): ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu

Ukrep „evropska mladina skupaj“ podpira nadnacionalna partnerstva za mladinske organizacije, katerih cilj je okrepiti evropsko razsežnost svojih dejavnosti s tem, da mladim po vsej Evropi omogočijo, da pripravijo skupne projekte, organizirajo izmenjave in spodbujajo usposabljanje. Ta ukrep lahko pripomore k dejavnostim, ki so povezane z novim evropskim Bauhausom.

ZA: Pedagoško osebje v predšolski vzgoji 3 , osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju ter PSI (npr. učitelji, ravnatelji) | KDAJ: 2022

|PRORAČUN: ni na voljo 4  

Tema za eTwinning za leto 2022 bo „Naša prihodnost – lepa, trajnostna, skupaj: šole in novi evropski Bauhaus: vizija ustvarjalnega učnega okolja v zelenih in vključujočih šolah“. Učitelji in pedagoško osebje bodo povabljeni, da s svojimi učenci v času „po Covidu“ razmislijo o svoji šoli. Pripravili bodo svojo vizijo idealne šole. Letna tema za eTwinning je med letom vidno zastopana v kampanjah, na oktobrski letni konferenci eTwinning in v letni knjigi eTwinning. Poleg tega bodo na koledar platforme School Education Gateway dodani vidni dogodki novega evropskega Bauhausa, ki so pomembni za deležnike na področju šolskega izobraževanja, na koledar elektronske platforme za izobraževanje odraslih v Evropi pa bodo dodani dogodki, ki so pomembni za strokovnjake na področju izobraževanja odraslih. Ustrezni kanali družbenih medijev na vseh platformah jih bodo pokrivali v enakem obsegu.

ZA: organizacije, ki so zaključile projekt Erasmus+, vključno z izjemnimi pedagoškimi praksami

|PRORAČUN: proračun za prejemnike ni predviden | KDAJ: 2. trimesečje 2022

Evropska nagrada za inovativno poučevanje 2022 bi se lahko osredotočila na teme, povezane z novim evropskim Bauhausom, zlasti na povezavo med trajnostnostjo, participacijo in vključevanjem, pa tudi na inovativno poučevanje in učenje ter vsešolske pristope, ki bi povezali vse akterje na ravni skupnosti. Tako bi izpostavili uspešne projekte v okviru programa Erasmus+ ter poskrbeli za možnost medsebojnega povezovanja projektov in sodelovanja.

ZA: sodelujoče v pobudi DiscoverEU |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: 2022

Pobuda DiscoverEU vsako leto spodbuja dejavnosti na določeno temo. Leta 2022 bo tema pobude DiscoverEU povezana s pobudo novega evropskega Bauhausa.


RAZPISI ZA PRISPEVANJE K NOVEMU EVROPSKEMU BAUHAUSU

Nekateri drugi ukrepi bodo pripomogli k doseganju ciljev novega evropskega Bauhausa, saj bodo pobudo kot element okvira vključili v svoje razpise.

B.1 PREOBRAZBA OKOLIJ NA TERENU

Raziskave in preskusi v zvezi s sektorji gradnje, prenove in dediščine lahko prispevajo k novemu evropskemu Bauhausu z razvojem novih orodij in rešitev, ki se lahko vključijo v projekte preobrazbe.

B.1.1    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu | KDAJ: junij 2021–september 2021

HORIZON-CL4-2021-TWIN-TRANSITION-01-10: digitalna dovoljenja in preverjanje skladnosti za stavbe in infrastrukturo (ocena učinka): 3 projekti za povečanje (a) učinkovitosti in produktivnosti, manj napak v procesih načrtovanja in gradnje; (b) avtomatizirano, hitrejše, natančnejše in učinkovitejše izdajanje dovoljenj in zagotavljanje skladnosti za gradbena dela (npr. z zakonskega vidika, vidika zdravja in varnosti ter izvedbenega vidika); (c) izboljšanje kakovosti gradnje in učinkovite rabe virov v gradbeništvu v skladu s cilji pobude novega evropskega Bauhausa.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: oktober 2021marec 2022

HORIZON-CL4-2022-TWIN-TRANSITION-01-09: prikaz uporabe digitalnega dnevnika za stavbe (ocena učinka): 2 projekta za (a) izboljšanje učinkovite rabe virov in razogljičenje stavb; (b) boljše povezave med obstoječimi podatkovnimi zbirkami, orodji in viri za digitalne dnevnike za stavbe; (c) izboljšano uporabnost digitalnih dnevnikov za stavbe z boljšo uporabniško izkušnjo, pri čemer se upoštevajo vprašanja dostopnosti in vključevanja; (d) nova ali izboljšana orodja za zbiranje in posodabljanje ustreznih podatkov; (e) prikaz drugih koristi uporabe digitalnih dnevnikov za stavbe, npr. varnost in dobro stanje stavb in gradenj, na primer s spremljanjem strukturnega stanja; stroškovno učinkovitost, večjo časovno učinkovitost; boljšo odpornost na podnebne spremembe.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu | KDAJ: oktober 2021–februar 2022/september 2022

HORIZON-CL6-2022-CIRCBIO-02-01-two-stage: celostne rešitve za krožnost v stavbah in gradbenem sektorju (ocena učinka), ki bodo prispevale k novemu evropskemu Bauhausu, in sicer: 1) s projekti za obsežnejše uvajanje in tržno uporabo inovativnih rešitev (a) za gradnjo, preprečevanje nastajanja odpadkov, podaljšanje življenjske dobe in izboljšanje učinkovitosti stavb ter njihovih sestavnih delov v njihovem življenjskem ciklu; (b) z načrtovanjem in proizvodnjo za razstavljanje, preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi, ponovno uporabo in recikliranje v gradbenem sektorju, vključno s proizvodnjo in sestavljanjem; 2) s povečanjem uporabe naprednih digitalnih rešitev; 3) z večjo stopnjo predelave in recikliranja gradbenih odpadkov ter odpadkov po rušenju objektov; 4) z izboljšanim odstranjevanjem nevarnih snovi iz sekundarnih materialov; 5) s povečanjem recikliranja ponovno uporabljenega in recikliranega materiala v gradbeništvu z dodajanjem vrednosti; in 6) s povečanjem znanja o skupnem okoljskem odtisu stavb in gradbenih materialov ter obsežnejšo praktično uporabo metode Komisije za okoljski odtis izdelkov.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru programa OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: september 2021–januar 2022

HORIZON-CL5-2021-D4-02-02: stroškovno učinkoviti, trajnostni, večfunkcionalni in/ali vnaprej pripravljeni celostni svežnji prenove, ki vključujejo obnovljive vire energije ter ponovno uporabljene in reciklirane materiale (Built4People). Zajemati morajo obsežen fizičen prikaz obetavnih tehnoloških inovacij, ki spoštujejo načela trajnostnega življenjskega cikla, so koristne za številne okoljske pogoje ter prispevajo k izboljšanju okolja v zaprtih prostorih in udobja uporabnikov, zadovoljstva in dostopnosti, hkrati pa spoštujejo estetiko, zgodovinsko vrednost in/ali lokalno arhitekturno identiteto.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru programa OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: september 2021–januar 2022

HORIZON-CL5-2022-D4-02-03: trajnostne rešitve z učinkovito rabo virov za odprto, dostopno, vključujočo, odporno in nizkoemisijsko kulturno dediščino: preprečevanje, spremljanje, upravljanje, vzdrževanje in prenova (Built4People). Zagotavljanje tehnično in družbeno inovativnih, trajnostnih, energijsko učinkovitih rešitev z učinkovito rabo virov za stroškovno učinkovito izboljšanje ter ohranjanje grajenega okolja, ki izhaja iz kulturne dediščine, v skladu z vsemi ustreznimi vidiki: vključenostjo, dostopnostjo, odpornostjo, okoljsko in energijsko učinkovitostjo ter v celotnem življenjskem ciklu. Zagotoviti je treba sodelovanje ustreznih skupin deležnikov (npr. organizacij civilne družbe, združenj, deležnikov s področja kulturne dediščine, kot so organi za varstvo kulturne dediščine) ter sprejemanje med državljani in družbeno inovativne zamisli.

B.2    PREORAZBA UGODNEGA OKOLJA ZA INOVACIJE

Za preobrazbo okolij v skladu z načeli novega evropskega Bauhausa bo potrebno tudi prilagoditi poslovne modele in razviti nove pristope. V tem okviru lahko socialno gospodarstvo pomembno prispeva k pobudi.

B.2.1    Program za enotni trg

ZA: upravičence v okviru programa za enotni trg | PRORAČUN: 4 milijone EUR | KDAJ: september 2021

Socialno gospodarstvo in lokalni zeleni dogovori, ki podpirajo večjo odpornost MSP: ta razpis za zbiranje predlogov bo podprl oblikovanje partnerstev med regijami in mesti za lokalne zelene dogovore ter socialno gospodarstvo, da bo mogoče povečati teritorialno odpornost in preoblikovati gospodarsko rast na lokalni ravni. Poudarek je na krepitvi zmogljivosti za mesta/lokalne organe, socialna podjetja ter sodelovanju in opolnomočenju državljanov. Ukrepi bodo podpirali partnerstva pri izvajanju lokalnih zelenih dogovorov in spodbujanju odpornosti skupnosti socialnega gospodarstva za trajnosten in vključujoč lokalni razvoj ter dvojni prehod. Novi evropski Bauhaus je ena od prednostnih tem.

B.2.2    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: junij 2021–september 2021

HORIZON-CL4-2021-RESILIENCE-01-31: Evropska tovarna tehnoloških in socialnih inovacij (ocena regulativnega učinka): finančna podpora in podpora za krepitev zmogljivosti za socialne inovatorje, da svoje zamisli razvijejo v konkretne rešitve, ki bodo prispevale k novemu evropskemu Bauhausu.

Inovacije, ki vključujejo ustvarjalni in izobraževalni sektor, lahko prav tako prispevajo k ciljem novega evropskega Bauhausa.

B.2.3    Ustvarjalna Evropa – medsektorski sklop

ZA: organizacije, dejavne v kulturnem in ustvarjalnem sektorju |KDAJ: junij– 5. oktober 2021

PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu

CREA-CROSS-2021-INNOVLAB Laboratoriji za ustvarjalne inovacije podpirajo oblikovanje in preskušanje inovativnih digitalnih rešitev, ki bi lahko dolgoročno pozitivno vplivale na več kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Laboratoriji spodbujajo ustvarjanje inovativnih rešitev (npr. orodij, modelov in metodologij), ki bi jih bilo mogoče enostavno posnemati in imajo potencial za prodor na trg. Projekti se lahko osredotočajo na ekologizacijo vrednostne verige v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, vključno z ukrepi, ki prispevajo k novemu evropskemu Bauhausu.

B.2.4    ERASMUS+, partnerstva za inovacije – koalicije za inovacije

ZA: javne in zasebne organizacije, dejavne na področju izobraževanja in usposabljanja |PRORAČUN: še ni potrjen 5 | KDAJ: 2022

Koalicije za inovacije v okviru programa Erasmus+ (namenjene usmerjanju sodelovanja med širšim krogom deležnikov: študenti, univerzami, podjetji, nevladnimi organizacijami, civilno družbo itd.) bodo k dejavnostim, ki so povezane z novim evropskim Bauhausom, pripomogle s posebno prednostno nalogo. Ta bi bila namenjena tako visokošolskemu izobraževanju kot sektorjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

B.2.5    ERASMUS+, partnerstvo za odličnost – centri poklicne odličnosti 6  

ZA: izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolske ustanove, raziskovalne ustanove, znanstvene parke, agencije za inovacije, podjetja, zbornice in njihova združenja, socialne partnerje, socialna podjetja, odbore za panožna znanja in spretnosti idr. |KDAJ: september/oktober 2021 

|PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu

Pobuda centrov poklicne odličnosti podpira pristop k poklicni odličnosti od spodaj navzgor in vključuje širok razpon lokalnih deležnikov. Institucijam poklicnega izobraževanja in usposabljanja omogoča hitro prilagajanje pri zagotavljanju znanj in spretnosti glede na spreminjajoče se gospodarske in socialne potrebe, vključno z digitalnim in zelenim prehodom. S sodelovanjem s skupnostmi, vključenimi v preobrazbe na lokalni ravni, ki jih spodbuja pobuda, bi lahko pripomogle k fazi izvajanja pobude novega evropskega Bauhausa. Centri poklicne odličnosti delujejo v okviru danega lokalnega ozadja in so temelj ekosistemov znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa prek mednarodnih mrež sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah.

B.3    RAZŠIRJANJE NOVIH POMENOV

Sodelovanje s skupnostmi bo temeljni prostor za učenje za novi evropski Bauhaus.

B.3.1    Obzorje Evropa – Steber 2 – Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: junij 2021–oktober 2021

HORIZON-CL4-2021-HUMAN-01-19: preskušanje inovativnih rešitev na zahtevo lokalnih skupnosti: soustvarjanje in preskušanje družbenih rešitev, da bo mogoče raziskave in inovacije, razvite v Evropi, preskusiti z lokalnimi skupnostmi, s čimer bi podprli sodelovalni pristop, ki ga spodbuja novi evropski Bauhaus.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: oktober 2021–februar 2022

HORIZON-CL6-2022-GOVERNANCE-01-08: uspešen predlog bo pripomogel k obsežnejšemu uvajanju in dodani vrednosti opazovanja okolja, saj bo izboljšal uporabo in potrjevanje podatkov, ki jih zbirajo državljani, ter povečal vključevanje in udejstvovanje državljanov, s čimer bo pripomogel k ciljem evropskega zelenega dogovora in okrepljenemu globalnemu sistemu sistemov za opazovanje Zemlje. Zaradi osredotočenosti na mestno okolje in zahteve, da se upoštevajo socialne in kulturne razsežnosti opazovanja in udejstvovanja državljanov, si je treba prizadevati, da projekti prispevajo k novemu evropskemu Bauhausu.

ZA: vse upravičene subjekte v okviru OE |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: oktober 2021–februar 2022

HORIZON-CL6-2022-COMMUNITIES-01-05: ocenjevanje družbene politike naravnih rešitev za bolj vključujoče in odpornejše skupnosti: projekti bi morali prispevati k pobudi novega evropskega Bauhausa s podporo zelenega in digitalnega prehoda v bivanjskih okoljih skupnosti, in sicer z združevanjem trajnostnosti, vključevanja in kakovosti izkušenj. Načrtovati bi bilo mogoče pilotne projekte majhnega obsega za preučevanje naravnih rešitev, ki so inovativne z vidika njihovega funkcionalnega obsega, družbeno-gospodarskega dosega, vključujočih pristopov ali uporabe v novih okoljih.

Kulturni in izobraževalni projekti ter prostovoljski projekti za mlade lahko podajo uporabne prispevke za novi evropski Bauhaus.

B.3.2    Ustvarjalna Evropa – sklop KULTURA 7

ZA: organizacije, dejavne v kulturnem in ustvarjalnem sektorju |PRORAČUN: ni vnaprej določenega zneska, dodeljenega novemu evropskemu Bauhausu |KDAJ: 2022

Cilj projektov evropskega kulturnega sodelovanja je spodbujati sodelovanje med organizacijami, dejavnimi na kulturnem področju, povečati evropsko razsežnost ustvarjanja in kroženja evropskih umetniških vsebin ter spodbujati razvoj, eksperimentiranje, razširjanje ali uporabo novih in inovativnih praks. Evropski projekti sodelovanja naj bi prispevali tudi k izvajanju nastajajočih političnih pobud EU na področju kulture, kot je novi evropski Bauhaus. Ustrezni razpisi bodo vključevali teme in tematske prednostne naloge, povezane z novim evropskim Bauhausom.

B.3.3    Evropska solidarnostna enota

ZA: organizacije in mlade, ki so upravičeni do sodelovanja v ukrepih evropske solidarnostne enote |PRORAČUN: (še ni potrjen) 8 | KDAJ: 2022

Za razpis evropske solidarnostne enote za leto 2022 je pobuda novega evropskega Bauhausa del horizontalne prednostne naloge o okoljski trajnostnosti in podnebnih ciljih.

(1)

https://eufundingoverview.be/funding/cosme

(2)

Financiranje programa Erasmus se lahko dopolni z drugimi nacionalnimi ali evropskimi skladi, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, instrument za tehnično podporo, program Obzorje Evropa in InvestEU.

(3)

Vzgoja in varstvo predšolskih otrok

(4)

Letno temo eTwinning organizira in izvaja osrednja podporna služba eTwinning, ki se financira iz programa Erasmus+. Vse povezane dejavnosti, publikacije in kampanje so sestavni del zadevne pogodbe o opravljanju storitev.

(5)

Proračun za ta ukrep je del delovnega programa Erasmus+ za leto 2022, vključno z razdelitvijo letnega proračuna med ukrepe, kar mora potrditi odbor programa Erasmus+, o njem pa vsako leto odločiti Komisija.

(6)

Spletno mesto centrov poklicne odličnosti

(7)

Proračun za ta ukrep je del delovnega programa Ustvarjalna Evropa za leto 2022, vključno z razdelitvijo letnega proračuna med ukrepe, kar mora potrditi odbor programa Ustvarjalna Evropa, o njem pa vsako leto odločiti Komisija.

(8)

Proračun za ta ukrep je del evropske solidarnostne enote za leto 2022, vključno z razdelitvijo letnega proračuna med ukrepe, kar mora potrditi odbor evropske solidarnostne enote, o njem pa vsako leto odločiti Komisija.


Bruselj, 15.9.2021

COM(2021) 573 final

Ekosistem politike novega evropskega Bauhausa

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Novi evropski Bauhaus: lepo, trajnostno, skupaj


Kazalo

EKOSISTEM POLITIKE NOVEGA EVROPSKEGA BAUHAUSA    

1.    Zeleni dogovor    

1.1.    Val prenove    

1.2.    Sveženj „Pripravljeni na 55“    

1.3.    Akcijski načrt za krožno gospodarstvo    

1.4.    Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje    4

1.5.    Strategija EU za zeleno infrastrukturo    

1.6.    Evropska strategija za prilagajanje    

1.7.    Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030    

1.8.    Strategija „od vil do vilic“    

1.9.    Strategija EU za gozdove    5

1.10.    Strategija za tekstilne izdelke    

1.11.    Trajnostna strategija za kemikalije    

1.12.    Strategija EU za biogospodarstvo    

1.13.    Evropski podnebni pakt    6

1.14.    Strategija za trajnostno in pametno mobilnost    6

2.    Teritorialne politike    

2.1.    Kohezijska politika    

2.2.    Dolgoročna vizija za podeželska območja EU    7

3.    Kulturni in ustvarjalni sektor    

3.1.    Nova evropska agenda za kulturo    

3.2.    Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine    

4.    Socialna razsežnost    

4.1.    Strategije za Unijo enakosti    

4.2.    Evropski steber socialnih pravic    

4.3.    Strategija EU o otrokovih pravicah in evropsko jamstvo za otroke    

5.    Izobraževanje, znanja in spretnosti    

5.1.    Evropski izobraževalni prostor    

5.2.    Izobraževanje za okoljsko trajnostnost    9

5.3.    Program znanj in spretnosti za Evropo do leta 2030    

6.    Digitalno desetletje    

6.1.    Digitalni kompas do leta 2030    

6.2.    Program za digitalno Evropo    10

6.3.    Uredba o upravljanju podatkov    

6.4.    Sveženj za umetno inteligenco    

7.    Raziskave in inovacije    

7.1.    Obzorje Evropa    

7.2.    Misije programa Obzorje Evropa    

8.    Industrijska in podjetniška razsežnost    

8.1.    Nova industrijska strategija za Evropo     

EKOSISTEM POLITIKE NOVEGA EVROPSKEGA BAUHAUSA

Cilj novega evropskega Bauhausa je zaobjeti trajnostnost, socialno vključenost in estetiko ter druge elemente kakovosti izkustev. Zato je po naravi medsektorski in po zasnovi naddisciplinaren.

Cilj novega evropskega Bauhausa je povezati discipline, okolja in ljudi z uporabo kolektivne inteligence ter znanja, da bi obravnavali kompleksnost izzivov, ki so pred nami. S celostnimi pristopi lahko optimiziramo učinke politik s spodbujanjem sinergij za vzajemno krepitev.

Novi evropski Bauhaus gradi na bogatem političnem okviru EU, ki prinaša strateške cilje in referenčne točke v različnih razsežnostih, ki jih pobuda namerava celostno obravnavati. Čeprav se politične pobude pogosto osredotočajo le na eno od razsežnosti novega evropskega Bauhausa, mnoge od njih že prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za njegov razvoj. Namen te priloge je predstaviti ustrezne okvire politik.

1.Zeleni dogovor

1.1.Val prenove 1

Sporočilo o valu prenove COM(2020) 662 ponazarja cilje predlaganega novega evropskega Bauhausa. V valu prenove je določenih več zadevnih načel za razogljičenje pred letom 2050, kot so: upoštevanje življenjskega cikla in krožnosti, razogljičenje in vključevanje obnovljivih virov energije, cenovna dostopnost, energijska učinkovitost na prvem mestu, visoki zdravstveni in okoljski standardi, varnost, dostopnost, reševanje dvojnega izziva ekološkega in digitalnega prehoda, spoštovanje estetike in arhitekturne kakovosti. V njem so kot ključne prednostne naloge za prenovo opredeljene najranljivejše skupine ljudi in najmanj učinkovite stavbe v stanovanjskem, upravnem, izobraževalnem in zdravstvenem segmentu.

Akcijski načrt za val prenove vključuje več naknadnih pobud na različnih področjih politike. Med njimi je načrt za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, ki se sprostijo v celotni življenjski dobi stavb, do leta 2050 (pripravljen do leta 2023), v okviru vala prenove, ki bo podlaga za dolgoročni prihodnji razvoj politike in dogajanje na trgu na vseh geografskih ravneh – na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni. Temeljil bo na upoštevanju življenjskega cikla in upošteval zlasti potencial, ki ga ima krožnost za zmanjšanje emisij ogljika na splošno, kar lahko prispeva k doseganju podnebnih ciljev. Dal bo vizijo in tako usmerjal sektor ter javne organe.

1.2. Sveženj „Pripravljeni na 55“

Za novi evropski Bauhaus sta zanimiva zlasti dva elementa svežnja „Pripravljeni na 55“: Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti in Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb. Obe podpirata preobrazbo grajenega okolja v skladu s podnebnimi cilji Evropske unije.

Poleg tega bo novi evropski Bauhaus pripomogel k izvajanju zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, saj bo oblikoval nove inovativne zamisli za povečanje energijske učinkovitosti v grajenem okolju, trajnostno infrastrukturo ter vključevanje energije iz obnovljivih virov in naravnih rešitev v grajeno okolje. Združuje vidike podnebnih sprememb in trajnostnost s kakovostjo naših bivanjskih izkušenj.

1.3.Akcijski načrt za krožno gospodarstvo 2

Cilj drugega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, sprejetega leta 2020, je izboljšati učinkovito rabo virov ter zmanjšati odtis potrošnje ter skupnih okoljskih in podnebnih vplivov. Poleg vrste zakonodajnih ukrepov je bila predlagana vrsta prostovoljnih instrumentov, med drugim tudi zelena javna naročila ter znaki EU za okolje in okvir EU za trajnostne gradnje, da bi spodbudili trajnostno proizvodnjo in porabo virov ter tako prispevali k ciljem evropskega zelenega dogovora. Obstoječa merila za zelena javna naročila za trajnostne stavbe, ki so zlasti pomembna za novi evropski Bauhaus, so v postopku revizije in bodo na trdnih temeljih konceptov krožnosti, in sicer prek kazalnikov okvira EU za trajnostne gradnje 3 . Področje uporabe se osredotoča na tipične javne stavbe, kot so pisarne, socialna stanovanja in šole, ter zajema tako novogradnje kot prenove. Merila zajemajo krožnost, zdravje in udobje, odpornost na podnebne spremembe in stroške življenjskega cikla, javnim naročnikom pa bodo v pomoč pri njihovih prizadevanjih za bolj trajnostne stavbe. Ta dejavnost bo pripomogla k razvoju orodja novega evropskega Bauhausa za samoocenjevanje, ki bo merilo, v kolikšni meri je projekt trajnosten, vključujoč in estetski. Podjetja in potrošniki lahko k pobudi novega evropskega Bauhausa pripomorejo z nakupom proizvodov in storitev, ki imajo znak EU za okolje in v celotnem življenjskem ciklu izpolnjujejo visoke okoljske standarde. Merila glede znaka EU za okolje so na voljo za trde talne obloge, talne obloge na osnovi lesa, plute in bambusa, barve in lake, tekstilne izdelke, pohištvo in posteljne žimnice. Z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo je bila napovedana posodobitev zakonodaje EU o odpadkih, znova pa je bilo poudarjeno tudi, da bo Komisija preučila pripravo ciljev za ponovno uporabo in recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov po rušenju objektov ter njihovih frakcij po posameznih materialih.

1.4.Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 4

Akcijski načrt EU nasproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal določa cilj, ki je zagotoviti, da onesnaževanje, tudi v zaprtih prostorih, ne škoduje našemu zdravju in ekosistemom. To je zlasti pomembno v okoljih, kjer živimo. Zato določa vodilne pobude za opredelitev ključnih potreb po ozelenitvi mestnih okolij in inovacijah ter uporabo lokalnih digitalnih dvojčkov za preprečevanje onesnaževanja v zaprtih prostorih in na prostem. Zato bo pripomogel k trajnostni razsežnosti novega evropskega Bauhausa.

1.5.Strategija EU za zeleno infrastrukturo 5

Zelena infrastruktura znova vzpostavlja vezi med ključnimi naravnimi območji in mestnimi vozlišči ter obnavlja in izboljšuje njihovo funkcionalno vlogo. Je bistven koncept načrtovanja za zaščito naravnega kapitala in obenem za izboljšanje kakovosti življenja, zato bistveno pripomore k trajnostnosti, ki je ključen element pobude evropskega Bauhausa.

1.6.Evropska strategija za prilagajanje 6

Cilj nove strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je povečati in pospešiti prizadevanja EU za zaščito narave, ljudi in možnosti za preživljanje pred neizogibnimi posledicami podnebnih sprememb. Zato bo s spodbujanjem vključevanja vidikov odpornosti proti podnebnim spremembam v gradnjo in prenovo stavb ter kritične infrastrukture prispevala k trajnostni razsežnosti novega evropskega Bauhausa. Misija programa Obzorje Evropa za prilagajanje podnebnim spremembam je eden od ključnih nosilcev izvajanja strategije. Prilagojeni odzivi in ukrepi, vezani na posamezna okolja, pri katerih bodo državljani tesno vključeni v njihovo pripravo, razvoj in preskušanje, bodo eno od področij, na katerem se lahko uskladita novi evropski Bauhaus in politika prilagajanja podnebnim spremembam.

1.7.Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 7

Strategija EU za biotsko raznovrstnost poudarja številne koristi zelenih mestnih površin, vključno z zelenimi strehami, in sten, ki so pomemben element pobude novega evropskega Bauhausa, saj pomembno pripomorejo tako k trajnostnosti kot estetiki. Med nedavnimi omejitvami gibanja zaradi pandemije COVID-19 smo spoznali pomen zelenih mestnih površin za naše fizično in duševno dobro počutje. Poleg tega bo vegetacija pripomogla k hlajenju mestnih območij in ublažitvi posledic naravnih nesreč. Izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost in uporaba naravnih rešitev v večjem obsegu bosta prispevala k novemu evropskemu Bauhausu, saj je naravna zasnova ena od najučinkovitejših, najbolj trajnostnih in zagotovo estetskih rešitev.

1.8.Strategija „od vil do vilic“ 8

Cilj strategije „od vil do vilic“ je zagotoviti pravične, zdrave in okolju prijazne prehranske sisteme. Njen cilj je poskrbeti, da ima vsakdo dostop do zadostne količine varne, hranljive in trajnostne hrane, obenem pa zmanjšati izgubo hrane in preprečevati odpadke. Strategija „od vil do vilic“ prispeva k ciljem novega evropskega Bauhausa glede trajnosti in vključevanja, na primer z mestnimi prehranskimi sistemi, užitnimi vrtnarskimi pridelki in krožnimi prehranskimi sistemi.

1.9.Strategija EU za gozdove 9

Strategija EU za gozdove si prizadeva za obsežnejše, bolj zdrave in bolj raznolike gozdove, kot jih imamo danes, zlasti za shranjevanje in sekvestracijo ogljika, zaustavitev izgubljanja habitatov in vrst ter zagotavljanje socialno-ekonomskih funkcij gozdov še mnoga desetletja. Strategija se zavzema, da bi pri vzpostavljanju trajnostnega in podnebno nevtralnega gospodarstva zagotovili optimalno uporabo lesa v skladu z načelom večfazne uporabe. To pomeni, da bi bilo treba za materiale in izdelke z dolgo življenjsko dobo čim bolj uporabljati les. Sedanji nizki tržni delež lesa med gradbenimi materiali je treba povečati, s čimer bi nadomestili energijsko intenzivne materiale in materiale na osnovi fosilnih goriv. Za oblikovanje tega sektorja v večjem obsegu bodo potrebne dodatne raziskave in inovacije v zvezi z varnim lesnim gradbenim materialom z dolgo življenjsko dobo. To vključuje les za stavbe, ki bo imel vlogo v novem evropskem Bauhausu.

1.10.Strategija za tekstilne izdelke 10

Ta strategija bo spremenila način proizvodnje, uporabe in ponovne uporabe tekstila. Mlajše generacije bodo imele posebno vlogo pri povezovanju generacij, preobrazbi tekstilnih izdelkov ter spodbujanju inovacij in podjetništva. To se bo spodbujalo s podpiranjem novih poslovnih modelov za trajnostnost, popravljivost in možnost souporabe, razvoja inovativnih materialov, predelave materialov za pohištvo ali gradbene proizvode v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in načeli novega evropskega Bauhausa, predstavitvami in projekti ozaveščanja, ki se financirajo iz programov financiranja EU, kot sta LIFE in Obzorje Evropa.

1.11.Trajnostna strategija za kemikalije 11

Prebivalci EU so zelo zaskrbljeni zaradi škodljivih kemikalij ter s tem povezanih posledic za zdravje in okolje. Materiali in izdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu za notranje in zunanje opremljanje, tekstilne izdelke, nizkoogljično mobilnost, baterije, vetrne turbine, obnovljive vire energije in potrošniške izdelke, vsebujejo veliko različnih kemikalij, od katerih je kar nekaj škodljivih in lahko vplivajo na kakovost našega življenja. Cilj ukrepov v okviru strategije na področju kemikalij za trajnostnost okolju brez strupov naproti je bolje zaščititi državljane in okolje ter spodbujati uporabo kemikalij in materialov, ki so varni in trajnostni že v zasnovi, in sicer z oblikovanjem ustreznih meril za podporo zelenemu prehodu, s čimer bi poskrbeli tudi, da bodo prihodnje stavbe, infrastruktura in drugi proizvodi varnejši in bodo pripomogli k trajnostni prihodnosti in zmanjšanju skupnega okoljskega odtisa.

1.12.Strategija EU za biogospodarstvo 12

Biogospodarstvo si prizadeva za nove načine proizvodnje in rabe virov, pri čemer upošteva omejitve našega planeta in se odmika od linearnega gospodarstva, ki temelji na obsežni uporabi fosilnih in mineralnih virov. Obnovljivi materiali na biološki osnovi in zelena okolja lahko podpirajo: (1). doseganje ciljev glede ogljične nevtralnosti, krožnosti in trajnosti; (2). ustvarjanje delovnih mest, zlasti delovnih mest in možnosti za preživljanje na podeželju; in (3). kakovost življenja ljudi (npr. z vidika gradbenih materialov les velja za estetsko prijeten material, ki zmanjšuje stres in ima dobre akustične lastnosti).

1.13.Evropski podnebni pakt 13

Novi evropski Bauhaus je tesno povezan z evropskim podnebnim paktom, tj. vseevropsko pobudo, ki posameznike, skupnosti in organizacije poziva k sodelovanju pri ukrepih proti podnebnim spremembam in oblikovanju bolj zelene Evrope. Pakt spodbuja zaveze, meri napredek in omogoča razprave med različnimi akterji v dobavni verigi, ki vodi k prenovi. V okviru programa Obzorje Evropa bo soustvarjal rešitve z državljani in izpopolnjeval zamisli, ki bi lahko prispevale k novemu evropskemu Bauhausu. Evropski podnebni pakt ima že več kot 500 ambasadorjev 14 , ki bodo pospešili ukrepe proti podnebnim spremembam in tako prispevali k nekaterim področjem, poudarjenim v novem evropskem Bauhausu.

1.14.Strategija za trajnostno in pametno mobilnost 15

V strategiji za trajnostno in pametno mobilnost je določen načrt, s katerim naj bi prometni sistem EU dosegel zeleno in digitalno preobrazbo in postal odpornejši na prihodnje krize. Strategija prispeva k novemu evropskemu Bauhausu tako, da prevoz spreminja v enega od ključnih dejavnikov za zagotavljanje socialne interakcije in da zbližuje ljudi in regije v Evropi. V njej so določene tudi rešitve za večjo trajnostnost prevoza in mobilnosti, s čimer bodo naša mesta postala bolj zdrava bivališča. Njen cilj je tudi večja fizična in cenovna dostopnost mobilnosti za vse, vključno z osebami z zmanjšano mobilnosti, v skladu z načelom vključevanja novega evropskega Bauhausa.

2.Teritorialne politike

2.1.Kohezijska politika

Kohezijska politika je eden od ključnih instrumentov, ki podpirajo zeleno in pravično preobrazbo v evropskih mestih ter regijah, s čimer prispeva k evropskemu zelenemu dogovoru in valu prenove. Ker za kohezijsko politiko velja okvir deljenega upravljanja, predstavlja pomemben potencial in priložnost, da se novi evropski Bauhaus zakorenini v mestnih in regionalnih razvojnih ekosistemih ter pridobi dodatno podporo nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov. Celostni teritorialni razvoj, ki ga spodbujajo kohezijska politika in namenski instrumenti, omogoča nacionalnim, regionalnim in lokalnim deležnikom, da načela novega evropskega Bauhausa uporabijo za naložbe na teritorialno občutljiv način. Kohezijska politika ponuja tudi edinstveno priložnost za ustvarjanje novih rešitev s čezmejnim in transnacionalnim sodelovanjem.

Podpora trajnostnemu razvoju mest z obvezno dodelitvijo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj mestom (8 % skupno dodeljenih nacionalnih sredstev) in evropske pobude za mesta (400 milijonov EUR) ponuja možnosti za reševanje kompleksnih urbanih izzivov, ki zahtevajo meddisciplinarne politične odzive na zeleni prehod skupaj z načeli novega evropskega Bauhausa, in sicer s spodbujanjem lokalnega, celostnega in vključujočega pristopa ter sodelovanja lokalnih deležnikov.

Poleg tega naj bi bilo s kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 vloženih več kot 100 milijard EUR v projekte, povezane s podnebjem in okoljem. Financiranja bodo deležne tudi raziskave za ekologizacijo gospodarstva. Kar zadeva naložbe v stavbe, lahko kohezijska politika podpre projekte, namenjene javnim stavbam, večstanovanjskim blokom in socialnim stanovanjem. Kohezijska politika lahko regijam pomaga tudi pri spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij v sektorju gradbeništva ter pri podpori razvoja novih materialov in rešitev za cenovno dostopne in trajnostne prenove.

2.2.Dolgoročna vizija za podeželska območja EU

Sporočilo Komisije o dolgoročni viziji za podeželska območja EU opredeljuje glavne izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja, in izpostavlja priložnosti, ki se ponujajo.

Cilj vizije je obravnavati te izzive z opiranjem na priložnosti, ki nastajajo z družbeno vzdržnim zelenim in digitalnim prehodom, na spoznanja, pridobljena med pandemijo COVID-19, in z opredelitvijo načinov za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja in spodbujanje gospodarske rasti. Vizija je zasnovana na predvidevanjih in obsežnih posvetovanjih z državljani ter drugimi akterji na podeželskih območjih. V njej sta predstavljena predloga za pakt za podeželje in akcijski načrt za podeželje, katerih cilj je okrepiti in povezati naša podeželska območja ter poskrbeti, da bodo odporna in uspešna; vse sklade poziva, da sodelujejo pri trajnostnem razvoju podeželskih območij.

Med predlaganimi ukrepi vodilna pobuda za podporo podeželskim občinam pri energetskem prehodu in boju proti podnebnim spremembam vključuje ukrepe za izboljšanje kakovosti podeželskih in drugih stavb ter spodbuja uporabo strukturnih sredstev za financiranje vala prenove z izrecno navezavo na pobudo novega evropskega Bauhausa.

3.Kulturni in ustvarjalni sektor

3.1.Nova evropska agenda za kulturo 16

Eno od vodilnih načel nove evropske agende za kulturo in delovnega načrta Sveta za področje kulture za obdobje 2019–2022 je prispevek kulture k trajnostnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. To se odraža v več aktivnih strokovnih skupinah držav članic, ki jih usklajuje Komisija (za visokokakovostno arhitekturo, kulturno dediščino, podnebne spremembe in kulturno razsežnost trajnostnega razvoja), medtem ko druge obravnavajo širši ekosistem (delovni pogoji umetnikov, enakost spolov idr.). Poleg tega bo Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo ustanovil skupnost znanja in inovacij, in sicer na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in gospodarskih dejavnosti. Med strateškimi cilji agende je tudi izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo ter blaginjo. Agenda tako prispeva k ciljem in trem razsežnostim novega evropskega Bauhausa.

3.2.Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine 17

Evropski okvir kot dosežek evropskega leta kulturne dediščine 2018 s 60 ukrepi poudarja potencial kulturne dediščine za povečanje socialnega kapitala, spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanje okoljske trajnostnosti. Kulturna dediščina in zgodovinske stavbe lahko kot poseben del našega (grajenega) okolja pripomorejo k doseganju ciljev novega evropskega Bauhausa, tj. vključujočega, lepega in trajnostnega razvoja.

4.Socialna razsežnost

4.1.Strategije za Unijo enakosti 

Evropska komisija si prizadeva, da bi dosegla Unijo enakosti. V namenskih strategijah 18 so opredeljeni mehanizmi in ukrepi za oblikovanje pogojev, pod katerimi bi lahko vsakdo živel in bil uspešen ne glede na razlike v spolu, rasni ali etnični pripadnosti, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti. Poleg ciljno usmerjenih ukrepov bo okrepljeno vključevanje enakosti in dostopnosti v vse zadevne politike in zakonodajo EU ter njene programe za financiranje, vključno z novim evropskim Bauhausom, ključnega pomena za doseganje Unije enakosti.

Strategija za pravice invalidov za obdobje 2021–2030 19 poudarja, da je dostopnost grajenih in virtualnih okolij predpogoj, da lahko invalidi živijo samostojno in v celoti sodelujejo v življenju z vseh vidikov. Dostopnost je tudi ključen element trajnostnosti stavb, zaradi česar so bolj vključujoče, uporabne za bolj raznolike ljudi in bolj trpežne, s tem pa tudi primernejše za spreminjajoče se potrebe starajočega se prebivalstva. Za novi evropski Bauhaus je pomemben tudi cilj iz strateškega okvira EU za Romov, s katerim želi do leta 2030 povečati uspešen enak dostop do primernih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev.

4.2.Evropski steber socialnih pravic 20

Z akcijskim načrtom za evropski steber socialnih pravic je Komisija določila ambiciozen cilj, da se v EU do leta 2030 število ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zmanjša za vsaj 15 milijonov, vključno z vsaj 5 milijoni otrok. Novi evropski Bauhaus bo pripomogel k spodbujanju socialne vključenosti s spodbujanjem načel dostopnosti, ne le za fizično dostopnost, temveč tudi za dostopnost do informacij in postopkov sprejemanja odločitev. Posebna pozornost bo namenjena tudi ukrepom, povezanim s cenovno dostopnostjo. Obe pobudi sta zato tesno povezani.

4.3.Strategija EU o otrokovih pravicah 21 in evropsko jamstvo za otroke 22

Boj proti revščini otrok ter spodbujanje vključujočih in otrokom prijaznih družb, zdravstvenih in izobraževalnih sistemov sta ključna elementa strategije EU o otrokovih pravicah ter tudi novega evropskega Bauhausa. Strategija, v kateri je zapisano, da ima vsak otrok pravico do ustreznega življenjskega standarda že od najzgodnejšega obdobja življenja, poudarja, da za otroke iz družin z nizkimi dohodki obstaja večje tveganje za resno stanovanjsko prikrajšanost ali prenaseljenost stanovanja in so bolj izpostavljeni brezdomstvu. Svet v svojem priporočilu o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke poziva države članice, naj vsem otrokom, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, zagotovijo učinkovit dostop do ustreznih stanovanj (ter do več drugih ključnih storitev, od katerih bi morale biti nekatere brezplačne). Nacionalni akcijski načrti o tem, kako izvajati evropsko jamstvo za otroke, bi morali zajemati obdobje do leta 2030 in bi jih bilo treba združiti s tistimi, ki so namenjeni teritorialnim preobrazbam v okviru zelenega dogovora.

5.Izobraževanje, znanja in spretnosti

5.1.Evropski izobraževalni prostor

Izobraževalna koalicija za podnebje 23 si prizadeva soustvariti participativno izobraževalno skupnost, da bi podprla spremembe, potrebne za podnebno nevtralno družbo. Izobraževalna koalicija za podnebje lahko prek svoje spletne platforme in na splošno prek svoje skupnosti vodi pogovore in izzive za participacijo („zaveze“) v zvezi s prednostnimi nalogami, povezanimi z novim evropskim Bauhausom. Konkretno lahko izobraževalna koalicija za podnebje spodbuja ukrepe, ki podpirajo medsebojno bogatenje med zelenimi šolami kot fizičnimi zgradbami in vsemi drugimi elementi učnega okolja (inovativno pedagoško delo, projektno učenje, medpredmetne učiteljske ekipe itd.).

Zavezništva evropskih univerz 24 lahko prispevajo k novemu evropskemu Bauhausu s tem, da študente iz različnih disciplin in držav spodbujajo k sodelovanju z arhitekti, umetniki, inženirji in oblikovalci, da bi dosegli trajnostnost. Spodbujala bodo tudi pristop na ravni celotne institucije, pri čemer je trajnostnost v skladu z novim evropskim Bauhausom del vseh dejavnosti.

5.2.Izobraževanje za okoljsko trajnostnost

Predlog priporočila Sveta o izobraževanju za okoljsko trajnostnost je predviden za konec leta 2021. Njegov cilj je podpreti vključevanje zelenega prehoda in trajnostnosti v vse faze in stopnje izobraževanja ter usposabljanja, vključno s šolskim, visokošolskim in poklicnim usposabljanjem.

Erasmus+ nudi različne oblike podpore za ukrepe šolskega in visokošolskega izobraževanja na področju izobraževanja za okoljsko trajnostnost, vključno s podporo za pristope na ravni celotne institucije k trajnostnosti ter ustvarjalnosti in inovacijam v skladu z novim evropskim Bauhausom.

5.3.Program znanj in spretnosti za Evropo do leta 2030 25

Zaradi skupnih učinkov hitrih tehnoloških sprememb, digitalizacije, podnebnih sprememb, demografskih trendov in novih oblik dela so potrebne inovativne zamisli, s katerimi bi zagotovili, da se izobraževanje in poklicno usposabljanje ne le prilagajata spremembam, temveč sta tudi v ospredju obvladovanja in spodbujanja teh sprememb. Program znanj in spretnosti za Evropo bo temeljnega pomena za izvajanje novega evropskega Bauhausa, saj je njegov cilj izboljšati ustreznost znanj in spretnosti v EU, da bi okrepili trajnostno konkurenčnost, zagotovili socialno pravičnost in okrepili našo odpornost, ter opredeliti pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Kot tak je tesno povezan z evropskim zelenim dogovorom, novo digitalno strategijo ter novo industrijsko strategijo ter strategijo za mala in srednja podjetja, saj so znanja in spretnosti bistvenega pomena za njihov uspeh. Podpira tudi predlog priporočila Sveta glede programa „Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade“.

6.Digitalno desetletje

6.1.Digitalni kompas do leta 2030 26

Cilj digitalnega desetletja je na podlagi strategije za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, v kateri je določen program političnih reform z uredbo o evropskem upravljanju podatkov, uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev, uredbo o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju, uredbo o umetni inteligenci in strategijo za kibernetsko varnost, pretvoriti digitalne ambicije EU za leto 2030 – da bo digitalno suverena v odprtem in medsebojno povezanem svetu ter si bo prizadevala za digitalne politike, ki ljudem in podjetjem omogočajo, da izkoristijo človeško usmerjeno, trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost – v konkretne ukrepe. Cilji, ki so opredeljeni za hitrejše zagotavljanje medsektorskih digitalnih tehnologij in storitev (znanja in spretnosti, povezljivost, digitalizacija podjetij in javnih storitev), bodo pripomogli k odzivanju na izzive, ki so bili opredeljeni z novim evropskim Bauhausom (povezljivost, digitalna vrzel, prehod z lokalnih na globalne ravni). Aktiviranje in krepitev evropskih vozlišč za digitalne inovacije sta ključna cilja digitalnega desetletja. Pričakovati je, da se bodo nekatera od 200 vozlišč v mreži osredotočila tudi na gradbeni sektor ali na ustvarjalni in umetnostni sektor. Aktivirana bodo v okviru novega evropskega Bauhausa za razvoj trajnostnih in vključujočih dejanskih in virtualnih okolij ter izkušenj.

6.2.Program za digitalno Evropo

Novi program za digitalno Evropo bo zagotavljal strateško financiranje za pospešitev gospodarskega okrevanja in oblikovanje digitalne preobrazbe evropske družbe in gospodarstva, zlasti z razvojem in široko uporabo digitalnih tehnologij.

Program za digitalno Evropo bo zlasti podpiral participativne pristope in uvedbo infrastrukture za pametne skupnosti, ki bodo prispevali k izvajanju novega evropskega Bauhausa. Spodbujanje uporabe digitalnih dvojčkov lahko spodbode participativno urbanistično načrtovanje za bolj ekološko in trajnostno bivanjsko okolje. V okviru programa za digitalno Evropo bo podpore deležnih tudi več obratov za preskušanje umetne inteligence, kar bo med drugim spodbujalo inovacije v zdravstvu in pametnih skupnostih.

Več digitalnih pobud v okviru programa Ustvarjalna Evropa, pobude Europeana ali programa S+T+ARTS bo pomagalo povezovati digitalne inovatorje ter „tvorce“ (umetnike, upravljavce mest in urbaniste, zdravstveni sektor), kar bo prispevalo k uspehu novega evropskega Bauhausa.

6.3.Uredba o upravljanju podatkov

Komisija je novembra 2020 predlagala uredbo o upravljanju podatkov, v kateri je določen okvir za izmenjavo podatkov in upravljanje podatkovnih prostorov. Uredba bo zagotovila pravni okvir za zbiranje, upoštevanje in uporabo večje količine podatkov, ki se bodo lahko uporabili pri oblikovanju stavb prihodnosti, ki bodo prijaznejše do okolja in imele karseda nizek ali ničeln ogljični odtis.

6.4.Sveženj za umetno inteligenco

S svežnjem za umetno inteligenco, sprejetih aprila 2021, je Komisija vzpostavila podlago za prvi pravni okvir za umetno inteligenco v EU ter začela usklajen načrt z državami članicami. Cilj svežnja je zagotavljati varnost in temeljne pravice posameznikov in podjetij, hkrati pa krepiti uporabo umetne inteligence, naložbe vanjo in inovacije po vsej EU. Uporaba umetne inteligence bo ena od ključnih komponent novih poslovnih modelov, ki se bodo razvili v okviru novega evropskega Bauhausa, ter vir inovativnih digitalnih rešitev za osebno prilagojene pristope, hkrati pa se bo vzdrževalo optimalno ravnovesje med estetiko ter delom z naravo in obujanjem vezi z njo.

7.Raziskave in inovacije 

7.1.Obzorje Evropa 27  

Program Obzorje Evropa bo podpiral zeleni prehod Evrope na podlagi konkurenčnih evropskih industrijskih in storitvenih vrednostnih verig. Takšen prehod zahteva znatna prizadevanja na področju meddisciplinarnih raziskav in inovacij o čistih tehnologijah ter družbenih prehodih, za kar si prizadeva tudi novi evropski Bauhaus. Raziskave in inovacije bodo določile hitrost prehoda, kar neposredno vpliva na učinke in dodatne koristi, kot so boljša kakovost zraka, večja zaposlenost, socialna vključenost, trajnostno upravljanje virov in manjša odvisnost od fosilnih goriv. Vsi ti ukrepi bodo koristili družbi in državljanom, saj bodo ponujali rešitve za izzive našega časa. Sodelovanje in ustvarjalnost, zlasti na znanstvenem, družbenem in tehnološkem področju, sta temelj miru in blaginje za vse. Raziskave in inovacije imajo lahko vlogo tudi pri razširjanju novega evropskega Bauhausa zunaj EU prek globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam 28 , na primer z izmenjavo informacij o standardih, najboljših praksah in novih zamislih.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo prek svojih skupnosti znanja in inovacij izvaja dejavnosti, ki združujejo trikotnik znanja, tj. izobraževanje, raziskave in inovacije, da bi dosegli cilje novega evropskega Bauhausa. Evropski inštitut za inovacije s svojim modelom lokalnega delovanja in ekosistemom z več kot 2 000 partnerji po vsej EU sodeluje z državljani in ozavešča o novem evropskem Bauhausu, podpira nove poslovne ideje, ki vključujejo načela novega evropskega Bauhausa, in pospešuje rast zagonskih podjetij, povezanih z novim evropskim Bauhausom.

7.2.Misije programa Obzorje Evropa 29 : 

V okviru programa Obzorje Evropa je predlaganih pet misij za spodbujanje ambicioznih, drznih, dolgoročnih raziskav in inovacij. To so: (1) 100 podnebno nevtralnih mest do leta 2030 – s pomočjo državljanov in zanje (2) Evropa, odporna na podnebne spremembe: pripraviti Evropo na podnebne odklone in pospešiti preobrazbo v pravično Evropo, ki bo odporna na podnebne spremembe, do leta 2030; (3) skrb za tla je skrb za življenje; (4) misija morska zvezda 2030: obnovimo naše oceane in vode; in (5). Premagati raka: misija mogoče. Cilj teh misij je ustvariti evropske javne dobrine v velikem obsegu za reševanje pomembnih sistemskih izzivov. Tako kot pri novem evropskem Bauhausu je namen misij navdihniti javnost in njeno domišljijo, sodelovati in ustvarjati skupaj z državljani in deležniki ter razvijati zamisli, prototipe, izdelke in rešitve za spodbujanje zelenega ter digitalnega prehoda. Poleg usmerjevalnih predstavitvenih projektov v sklopu novega evropskega Bauhausa so misije v zvezi z mesti in prilagajanjem podnebnim spremembam zelo obetavne za razvoj nadaljnjih sinergij z novim evropskim Bauhausom. Misija za mesta bo začela izvajati poseben ukrep za vključitev načel in vrednot novega evropskega Bauhausa v oblikovanje pogodb o podnebnih mestih.

8.Industrijska in podjetniška razsežnost

8.1.Nova industrijska strategija za Evropo 30

Industrija in podjetja so pomembni akterji pri zagotavljanju infrastrukture, proizvodov in storitev, ki omogočajo uvajanje ter uresničevanje ciljev novega evropskega Bauhausa po vsej Evropi in zunaj nje ter prispevajo k njima.

Evropska komisija je maja 2021 posodobila svojo industrijsko strategijo, da bi zagotovila, da se pri naših industrijskih ambicijah upoštevajo nove okoliščine po krizi zaradi COVID-19, hkrati pa zagotovi, da lahko evropska industrija prevzame vodilno vlogo pri prehodu na zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo. Za doseganje tega cilja bodo ključne poti prehoda za 14 opredeljenih ekosistemov. Ekosistem gradbeništva je bil izbran kot prednostni ekosistem za uresničitev tega prehoda, ki bo temeljil na soustvarjenem časovnem načrtu z deležniki in različnimi sektorji Komisije v okviru foruma na visoki ravni o gradbeništvu.

Prehod ekosistema gradbeništva je pomemben za novi evropski Bauhaus, saj obravnava trajnostnost za boljšo zaščito ljudi in okolja s spodbujanjem inovacij, večjo usposobljenostjo in razvojem varnih ter trajnostnih alternativ oziroma trajnostnih gradbenih proizvodov, pa tudi z izboljšano energijsko in okoljsko učinkovitostjo stavb. Poleg gradbeništva so za novi evropski Bauhaus pomembni tudi industrijski ekosistemi lokalnega in socialnega gospodarstva in civilne varnosti, kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter industrijski ekosistem turizma ali tekstilne industrije, ki so opredeljeni v industrijski strategiji. Zelena in digitalna preobrazba v teh ekosistemih, podprta s prihodnjimi potmi prehoda, lahko veliko prispeva h konkretnemu napredku pri izpolnjevanju vrednot novega evropskega Bauhausa v različnih vrednostnih verigah.

(1)

  https://ec.europa.eu/energy/topics/energy-efficiency/energy-efficient-buildings/renovation-wave_sl . 

(2)

  https://ec.europa.eu/environment/pdf/circular-economy/new_circular_economy_action_plan.pdf . 

(3)

  https://ec.europa.eu/environment/levels_en . 

(4)

COM(2021) 400: https://ec.europa.eu/environment/strategy/zero-pollution-action-plan_sl . 

(5)

  https://ec.europa.eu/environment/nature/ecosystems/strategy/index_en.htm . 

(6)

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2021) 82 final .

(7)

  https://ec.europa.eu/environment/strategy/biodiversity-strategy-2030_sl . 

(8)

  https://ec.europa.eu/food/horizontal-topics/farm-fork-strategy_sl .

(9)

  https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12674-Forests-new-EU-strategy_sl . 

(10)

  https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12822-EU-strategy-for-sustainable-textiles_sl . 

(11)

  https://ec.europa.eu/environment/strategy/chemicals-strategy_sl .

(12)

  https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/bioeconomy/bioeconomy-strategy_sl . 

(13)

  https://ec.europa.eu/clima/policies/eu-climate-action/pact_sl . 

(14)

https://europa.eu/climate-pact/ambassadors/meet-our-ambassadors_sl . 

(15)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0789.

(16)

  EUR-Lex - 52018DC0267 - SL - EUR-Lex (europa.eu) .

(17)

  Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine – Urad za publikacije EU (europa.eu) . 

(18)

Strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, akcijski načrt za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030, strategija za enakost LGBTIQ oseb in strategija za pravice invalidov 2021–2030.

(19)

  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8376&furtherPubs=yes  

(20)

  https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights_sl . 

(21)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=CELEX%3A52021DC0142 . 

(22)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2021.223.01.0014.01.ENG&toc=OJ%3AL%3A2021%3A223%3ATOC . 

(23)

  https://education-for-climate.ec.europa.eu/_sl .

(24)

  https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/european-education-area/european-universities-initiative_sl . 

(25)

  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=sl .

(26)

  https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl . 

(27)

https://op.europa.eu/sl/web/eu-law-and-publications/publication-detail/-/publication/3c6ffd74-8ac3-11eb-b85c-01aa75ed71a1 . 

(28)

  https://ec.europa.eu/info/files/communication-global-approach-research-and-innovation_sl . 

(29)

  https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/missions-horizon-europe_sl .

(30)

  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0102&from=SL ,