EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.5.2021
COM(2021) 400 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pot do zdravega planeta za vse
Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal
{SWD(2021) 140 final} - {SWD(2021) 141 final}
1.Uvod
Medtem ko se v boju proti pandemiji COVID-19 po vsem svetu vrstijo prizadevanja, kot jih še ni bilo, nujne ukrepe zahtevajo tudi vztrajne grožnje za zdravje našega planeta. Podnebne spremembe, onesnaževanje okolja 1 , izguba biotske raznovrstnosti in netrajnostna raba naravnih virov prinašajo številna tveganja za zdravje ljudi, živali in ekosistemov. Med njimi so nalezljive in nenalezljive bolezni, odpornost proti antimikrobikom in pomanjkanje vode 2 . V evropskem zelenem dogovoru 3 EU za zagotovitev zdravega planeta za vse med drugim poziva k boljšemu spremljanju, preprečevanju in odpravljanju onesnaževanja zraka, vode in tal ter onesnaževanja s potrošniškimi izdelki ter poročanju o teh dejavnostih.
Ukrepi so nujni: onesnaževanje lahko povzroči raka, ishemične bolezni srca, obstruktivno pljučno bolezen, kap, duševne in nevrološke bolezni, sladkorno bolezen itd. 4 (glej sliko 1). Kljub konkretnemu napredku je onesnaževanje leta 2015 po ocenah vseeno povzročilo 9 milijonov prezgodnjih smrti po svetu (16 % vseh smrti), kar je trikrat več smrti, kot so jih povzročili aids, tuberkuloza in malarija skupaj, oziroma 15-krat več smrti, kot so jih povzročile vse vojne in druge oblike nasilja 5 . V EU onesnaževanje vsako leto povzroči eno smrt od osmih 6 .
Slika 1: Deset najpogostejših nenalezljivih bolezni, ki povzročajo smrti in jih je mogoče pripisati okolju (vir: EEA – „Healthy environment, healthy lives“ (Zdravo okolje, zdravo življenje), 2018, na podlagi SZO (2016)).
Boj proti onesnaževanju je tudi boj za pravičnost in enakost. Najškodljivejši vplivi onesnaževanja na zdravje ljudi običajno prizadenejo najranljivejše skupine. Med temi so otroci, katerih razvoj je lahko dolgoročno prizadet, ljudje z zdravstvenimi težavami, starejši, invalidi in ljudje, ki živijo v slabših socialno-ekonomskih razmerah 7 . Na svetovni ravni bolezni, povezane z onesnaževanjem, najbolj prizadenejo države z nizkimi in srednjimi prihodki, v katerih nastopi skoraj 92 % smrti, povezanih z onesnaževanjem 8 .
Onesnaževanje ogroža tudi našo biotsko raznovrstnost in močno prispeva k sedanjemu množičnemu izumiranju vrst. Onesnaževanje je skupaj s spremembami rabe tal in morij, čezmernim izkoriščanjem naravnih virov, podnebnimi spremembami in invazivnimi tujerodnimi vrstami eden od petih glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti. Zdaj ogroža preživetje več kot milijon od ocenjenih osmih milijonov rastlinskih in živalskih vrst na Zemlji, in če ne bo sprememb, se bo stanje predvidoma še poslabšalo 9 . Na splošno uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ogroža množica okoljskih tveganj, ki se stopnjujejo in medsebojno krepijo.
Gospodarski napredek in zmanjševanje onesnaževanja se ne izključujeta: med letoma 2000 in 2017 se je BDP EU povečal za 32 %, izpusti glavnih onesnaževal zraka pa so se zmanjšali za 10 % (amoniak, predvsem iz kmetijstva) do 70 % (žveplovi oksidi, predvsem iz industrijske proizvodnje) 10 . Po drugi strani pa je bila splošna, petkratna rast svetovnega gospodarstva v preteklih petih desetletjih dosežena ob ogromni škodi za svetovno okolje 11 .
Gospodarski razlogi za ukrepanje v zvezi z onesnaževanjem so jasni, koristi za družbo so veliko večje od stroškov, stroški neukrepanja pa veliko višji od stroškov ukrepanja. Na primer, v EU stroški onesnaževanja zraka za zdravstvene in gospodarske dejavnosti po ocenah znašajo 330–940 milijard EUR na leto 12 , vključno z izgubo delovnih dni, stroški zdravstvenega varstva, izgubo pridelka in škodo na stavbah, medtem ko skupni stroški vseh ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v EU po ocenah znašajo 70–80 milijard EUR na leto 13 . Čedalje večje povpraševanje po blagu in storitvah, ki manj onesnažujejo okolje, prinašajo precejšnje poslovne priložnosti, ki podjetja EU že spodbujajo k inovativnim rešitvam. Prizadevanja za okrevanje lahko podprejo ta trend. Takojšnje ukrepanje v zvezi z onesnaževanjem vključuje tudi medgeneracijsko solidarnost.
Hkrati potrebujemo bolj celosten pregled nad onesnaževanjem, da bodo lahko javni in zasebni akterji reševali povezane težave zaradi onesnaževanja ne glede na čas in prostor ter v svojih odločitvah o politikah, naložbah in nakupih kar najučinkoviteje obravnavali njihovo vzajemno delovanje z drugimi okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi vidiki.
Večina Evropejcev podpira ukrepe proti onesnaževanju: varstvo okolja je opredeljeno kot zelo pomembno, onesnaževanje pa kot najpomembnejša okoljska težava za podnebnimi spremembami 14 . Večina anketirancev v odprtem javnem posvetovanju o tem akcijskem načrtu 15 meni, da si ustrezni družbeni akterji ne prizadevajo dovolj ter da morajo EU in nacionalne vlade ukrepati. Za najučinkovitejše nadaljnje ukrepe so bili opredeljeni okrepitev mednarodnih ukrepov, boljše izvajanje zakonodaje v zvezi z onesnaževanjem ter spodbujanje formalnega izobraževanja in sprememb vedenja.
Onesnaževanje se ne konča na mejah. Medtem ko onesnaževanje vstopa v EU iz oceanov, rek, z vetrovi ali uvoženim blagom, EU sočasno tudi povzroča precejšnje onesnaževanje drugod po svetu s svojimi vzorci proizvodnje in potrošnje ter odpadki. Hkrati ima EU učinkovita orodja za podporo prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja na svetovni ravni, in sicer politike in sklade, zeleno diplomacijo ter spodbujanje inovacij, čistejšo proizvodnjo ter bolj trajnostno potrošnjo blaga in storitev.
Javnozdravstveni, okoljski, moralni in družbenogospodarski razlogi za to, da bi EU vodila svetovni boj proti onesnaževanju, so zdaj močnejši kot kdaj koli prej 16 . Zdaj je čas za širokopoteznost, za izpolnjevanje upravičenih pričakovanj ljudi glede varovanja njihovega zdravja, okolja in možnosti preživljanja ter za spravo z našim planetom.
2.Na poti proti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal
2.1.Cilj ničelnega onesnaževanja
Vizija ničelnega onesnaževanja za leto 2050: zdrav planet za vse
Onesnaževanje zraka, vode in tal se zmanjša na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov.
Cilj ničelnega onesnaževanja 17 je medsektorski cilj, ki v sinergiji s cilji za čisto in krožno gospodarstvo ter obnovitev biotske raznovrstnosti prispeva k agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 18 in dopolnjuje cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Je sestavni del številnih pobud v okviru evropskega zelenega dogovora in drugih pobud 19 , Komisija pa bo cilj ničelnega onesnaževanja še naprej vključevala v prihodnje pobude politike.
Glavni cilj tega akcijskega načrta je zagotoviti usmeritve za vključevanje preprečevanja onesnaževanja v vse ustrezne politike EU, doseganje čim večjih sinergij na učinkovit in sorazmeren način, okrepitev izvajanja in ugotavljanje morebitnih vrzeli ali kompromisov. Da bi ta akcijski načrt usmeril EU proti viziji zdravega planeta za vse do leta 2050, so v njem določeni ključni cilji za leto 2030 za pospešitev zmanjševanja onesnaževanja.
Cilji ničelnega onesnaževanja za leto 2030 20
EU mora v skladu s pravom EU, cilji zelenega dogovora in v sinergiji z drugimi pobudami do leta 2030:
1. zmanjšati vplive onesnaženosti zraka na zdravje (prezgodnje smrti) za več kot 55 %;
2. zmanjšati delež ljudi, ki se redno spopadajo s težavami zaradi prometnega hrupa, za 30 %;
3. zmanjšati delež ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost, za 25 %;
4. zmanjšati izgube hranil, uporabo in tveganja kemičnih pesticidov, uporabo nevarnejših kemičnih pesticidov ter prodajo antimikrobikov za rejne živali in živali iz akvakulture za 50 %;
5. zmanjšati količino plastičnih odpadkov v morjih za 50 % in mikroplastike, ki se spušča v okolje, za 30 %;
6. znatno zmanjšati skupno nastajanje odpadkov in zmanjšati količino ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.
V tem akcijskem načrtu so določeni tudi ključni ukrepi za obdobje 2021–2024, ki bodo dopolnili številne pomembne ukrepe iz drugih pobud v okviru evropskega zelenega dogovora, vključno s trajnostno strategijo za kemikalije.
Čeprav so omejitve gibanja za boj proti pandemiji COVID-19 v številnih krajih začasno prinesle čistejši zrak in vode ter nižje stopnje hrupa, upočasnitev vseh gospodarskih dejavnosti ni način, na katerega bi želela EU uresničiti svojo in svetovno vizijo ničelnega onesnaževanja. Namesto tega lahko EU ohrani blaginjo, hkrati pa preoblikuje načine proizvodnje in potrošnje ter usmeri naložbe v ničelno onesnaževanje. Naložbe v čisto in trajnostno zasnovo, poslovne modele krožnega gospodarstva, čistejši promet in mobilnost, nizkoemisijske tehnologije, rešitve, ki temeljijo na naravi, in trajnostno digitalizacijo zagotavljajo velike priložnosti za utrditev vodilne vloge EU na področju zelene rasti ob sočasnem zmanjšanju neenakosti, ustvarjanju delovnih mest in izboljšanju kolektivne odpornosti.
Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU zagotavljata doslej največje proračunske možnosti za podporo takim naložbam ter boj proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti, izčrpavanju virov in onesnaževanju v EU in na svetovni ravni 21 .
Hierarhija za ničelno onesnaževanje
Poleg prizadevanj za dosego podnebne nevtralnosti EU potrebuje učinkovitejšo „hierarhijo za ničelno onesnaževanje“ (glej sliko 1), ki upošteva načela iz Pogodbe: zlasti bi morale okoljske politike EU temeljiti na previdnostnem načelu ter na načelu preventivnega ukrepanja, na načelu, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru, ter na načelu odgovornosti povzročitelja.
Skrajni čas je, da se „piramida ukrepov obrne“ ter znova prouči način oblikovanja, proizvajanja, dobave, opravljanja in/ali uporabe in odstranjevanja blaga in storitev. To pomeni zlasti, da je treba onesnaževanje preprečiti pri viru. Če onesnaževanja na začetku (še) ni mogoče v celoti preprečiti, ga je treba čim bolj zmanjšati. Nazadnje, nastalo onesnaženost je treba sanirati in povezano škodo nadomestiti.
Slika 2: Hierarhija za ničelno onesnaževanje – obrat piramide ukrepov s prednostnim obravnavanjem pristopov za odpravljanje onesnaževanja
2.2.Izboljšanje našega zdravja in dobrega počutja
EU ima vzpostavljen zanesljiv regulativni okvir za omejitev onesnaženosti zunanjega zraka. Vseeno pa je število prezgodnjih smrti in drugih bolezni, ki jih je mogoče pripisati onesnaženosti zraka, še vedno veliko. To je mogoče pripisati dejstvu, da so nekaterih standardi EU za kakovost zraka še vedno manj strogi kot standardi, ki jih je SZO priporočila leta 2005, in da je izvajanje direktiv o kakovosti zunanjega zraka le delno uspešno 22 .
Potrebujemo boljše varovanje javnega zdravja, med drugim v skladu z načrtom Evrope za boj proti raku. V ta namen bo Komisija leta 2022 predlagala, naj se standardi EU za kakovost zraka bolj uskladijo s prihodnjimi priporočili SZO, določbe o spremljanju, modeliranju in načrtih za kakovost zraka pa okrepijo za pomoč lokalnim organom in sočasno izboljšanje splošne izvršljivosti regulativnega okvira. Vzporedno s tem bo uvedla strožje zahteve za odpravljanje onesnaževanja zraka pri virih, kot so kmetijstvo, industrija, promet, stavbe in energija, med drugim v okviru več ukrepov in strategij iz evropskega zelenega dogovora (kot so trajnostna in pametna mobilnost, val prenove in strategija „od vil do vilic“).
Komisija je v poročilu z naslovom „Drugi obeti za čist zrak“ navedla, da ukrepi, ki so jih države članice določile v svojih nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka, ne bodo zadostovali za to, da bi dosegle ravni zmanjšanja emisij amoniaka, potrebne za izpolnitev ciljev za leto 2030: amoniak je pomembna predhodna sestavina drobnih delcev (PM2,5), vsi stroškovno najučinkovitejši ukrepi za zmanjšanje emisij amoniaka pa se nanašajo na kmetijstvo ter zlasti na prakse pri krmljenju živali, upravljanje z gnojem in uporabo gnojil 23 . V zvezi s tem bo Komisija, kot je sporočila v strategiji „od vil do vilic“, v okviru prizadevanj za oblikovanje trajnostnega prehranskega sistema in bolj trajnostne živinoreje olajševala dajanje alternativnih posamičnih krmil in inovativnih krmnih dodatkov na trg. Poleg tega Komisija preverja, ali je potrebna dodatna zakonodaja za omejitev emisij amoniaka. Pregled direktive o industrijskih emisijah je namenjen omejevanju emisij amoniaka iz intenzivne živinoreje. Poleg tega so morda potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij amoniaka, med drugim v okviru skupne kmetijske politike ali z določitvijo zavezujočega ravnanja z gnojem.
Kot je Komisija napovedala v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, bo obravnavala onesnaževanje zraka in onesnaževanje s hrupom zaradi prometa, med drugim z novimi standardi Euro 7 za cestna vozila in izboljšanim preskušanjem emisij pri tehničnih pregledih v sinergiji s standardi emisijskih vrednosti CO2. Na podlagi najnovejših dokazov bo proučila potrebo po omejitvi emisij delcev PM2,5 in nanodelcev iz vseh vrst motorjev z notranjim izgorevanjem in zavor v običajnih in električnih vozilih ter potrebo po zmanjšanju izpustov onesnaževal v najrazličnejših pogojih uporabe in v celotni življenjski dobi vozil. .
Komisija se bo v skladu z ugotovitvami ocene direktive o okoljskem hrupu 24 iz leta 2017 ter ocene direktive o zunanjem hrupu 25 iz leta 2020 osredotočila na boljše odpravljanje hrupa pri viru, predvsem z zagotavljanjem ustreznega izvajanja na terenu, po potrebi pa tudi na izboljšanje regulativnega okvira EU, povezanega s hrupom, za pnevmatike, cestna vozila, železnice in zrakoplove, tudi na mednarodni ravni. Poleg tega bo sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi z oceno direktive o zunanjem hrupu za obravnavo opreme, ki se uporablja na prostem. Leta 2022 bo pregledala napredek 26 in proučila, ali je treba določiti cilje za zmanjšanje hrupa na ravni EU v direktivi o okoljskem hrupu. Akcijske načrte za hrup, ki se zahtevajo v skladu z direktivo, bi bilo treba bolje vključiti v načrte za trajnostno mobilnost v mestih, podpreti pa bi jih bilo treba z razširitvijo čistega javnega prevoza in več aktivne mobilnosti. Skupaj lahko navedeni ukrepi za zmanjšanje hrupa precej prispevajo k odpravi škode, nastale zaradi stalnega onesnaževanja s hrupom.
V zvezi z onesnaževanjem zraka iz stavb je bil dosežen napredek pri postopnem odpravljanju ogrevanja s premogom in kurilnim oljem, ki povzročata onesnaževanje, medtem ko onesnaževanje zaradi zgorevanja biomase še vedno pomeni izziv, zlasti pri uporabi zastarelih in neučinkovitih naprav. Komisija bo spodbujala povezovanje cilja ničelnega onesnaževanja s cilji za čisto energijo in energijsko učinkovitost, na primer v okviru pobud „val prenove“ in novi evropski Bauhaus, predelave in ponovne uporabe gradbenih odpadkov ter pri pregledu zahtev glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami, ki se uporabljajo za naprave za ogrevanje, prednostno za tiste na trdno gorivo, najpozneje do začetka leta 2024. Poleg tega bo EU še naprej podpirala prehod na čistejšo energijo in čistejše ogrevanje gospodinjstev v tretjih državah, predvsem v državah evropskega sosedstva.
V zvezi s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih EU v politikah obravnava več povezanih determinant, od zunanjega zraka prek gradbenih materialov in potrošniških izdelkov, sistemov za ogrevanje in hlajenje do kadilskih navad. Tudi zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu je precej prispevala k napredku v zvezi s tem vprašanjem ter bo še naprej prispevala na podlagi naslednjega strateškega okvira za varnost in zdravje pri delu. Pobuda val prenove 27 bo omogočila obravnavo vprašanja zdravih temperatur in ravni vlažnosti v novih stavbah in stavbah, na katerih potekajo večje prenove, ter vprašanja odstranitve strupenih snovi, vključno z azbestom. EU pa nima celovitega, integriranega pristopa. Pandemija COVID-19 in posledične manjše možnosti gibanja na prostem so znova poudarile, kako pomembno je zagotoviti, da sta zunanji zrak in zrak v zaprtih prostorih, ki ju dihamo, vselej čista. Z izboljševanjem izolacije stavb bo toliko pomembneje, da se zagotovi dobra kakovost zraka v zaprtih prostorih. Posebno pozornost je treba nameniti tudi šolskim stavbam. Komisija bo analizirala vrzeli v znanju in politiki v sinergiji s pobudo novi evropski Bauhaus ter ob upoštevanju rezultatov ustreznih projektov v okviru programa Obzorje Evropa. Na podlagi tega bo ocenila poti in možnosti politike za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih, pri čemer se bo osredotočila na ključne determinante in vire onesnaževanja ter proučila možnosti za ozaveščanje in zmanjšanje tveganj.
Revidirana direktiva o pitni vodi bo od januarja 2023 zagotavljala boljše varovanje zdravja ljudi s strožjimi standardi kakovosti vode, ki bodo obravnavali problematična onesnaževala, kot so endokrini motilci in mikroplastika, ter zagotovili še čistejšo vodovodno vodo za vse in zmanjšali potrebo po plastenkah. Komisija bo do leta 2023 ocenila, ali je treba pri pregledu direktive o kopalnih vodah 28 , ki se izvaja, obravnavati tudi nove parametre. Pri prihodnjem pregledu direktive o čiščenju komunalne odpadne vode bo analizirana možnost uvedbe stalnega spremljanja za zdravje pomembnih parametrov v odpadnih vodah. To bi nam lahko pomagalo, da se pripravimo na nove nevarnosti epidemij 29 . Pregled in posodobitev druge zakonodaje o vodah in morjih, kadar bo ustrezna, zlasti za zagotovitev njene večje ustreznosti za zmanjšanje količin kemičnih kontaminantov in mikroplastike, bosta prav tako pomagala ohraniti kakovost vode, ki jo pijemo, in morskih sadežev, ki jih uživamo. Komisija je v strategiji „od vil do vilic“ opredelila ukrepe, ki bodo prispevali k prehodu prehranskih sistemov na ničelno onesnaževanje, kot so nove strateške smernice EU o akvakulturi. S posodobitvijo seznamov problematičnih snovi za površinske in podzemne vode bosta narava in zdravje ljudi zavarovana pred najpomembnejšimi snovmi na podlagi najnovejših znanstvenih ugotovitev. Vzporedno s tem bo Komisija še naprej spodbujala vzpostavljanje območij nadzora nad emisijami v vseh morjih EU 30 za izboljšanje zraka, ki se vdihava na ladjah, v pristaniških mestih in na obalnih območjih, ter kakovosti morij, v katerih se kopamo.
Za boljše duševno in telesno počutje bo Komisija v prihodnjem predlogu pravno zavezujočih ciljev EU za obnovo narave, novi strategiji za tla in pri vseh ukrepih za ozelenitev mestnih okolij, kot so navedeni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, obravnavala možnost spodbujanja območij, na katerih sta bili izvedeni odstranjevanje onesnaževal in renaturacija, kot potencialnih javnih zelenih površin. Pri tem si bo prizadevala čim bolj odpraviti družbene neenakosti v zvezi s pravičnim dostopom do zelene infrastrukture v mestih. Poleg tega bo Komisija do leta 2025 končala celovit pregled večine zakonodaje EU o odpadkih za njeno prilagoditev načelom čistega in krožnega gospodarstva, v skladu s katerimi je okrepljeno preprečevanje nastajanja odpadkov, z visokokakovostnim recikliranjem se zagotovijo cikli čistih sekundarnih materialov, količina ostankov odpadkov pa se čim bolj zmanjša.
Komisija bo s trajnostno strategijo za kemikalije bolje zaščitila zdravje ljudi in okolje pred nevarnimi kemikalijami. Zlasti bo predlagala ukrepe za postopno odpravo najnevarnejših kemikalij, kot so endokrini motilci in obstojne snovi, zlasti v potrošniških izdelkih, ter ukrepe za nadomeščanje in zagotovitev čim manjše uporabe vseh problematičnih snovi v gospodarstvu in družbi 31 .
Okrepilo se bo sedanje mednarodno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) in OECD ter v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja ter drugih ključnih mednarodnih pobud in organizacij, vključno s sektorskimi organizacijami, kot sta Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). V zvezi z onesnaževanjem vode in tal z zdravili bo Komisija poleg cilja EU za zmanjšanje prodaje antimikrobikov spodbujala mednarodno sodelovanje za obravnavanje okoljskih tveganj v drugih državah, v katerih lahko emisije zdravil iz proizvodnje in drugih virov med drugim prispevajo k širjenju odpornosti proti antimikrobikom 32 .
Vodilna pobuda 1: zmanjšanje neenakosti v zdravju z ničelnim onesnaževanjem
Komisija bo zagotovila, da se bodo od leta 2022 v nedavno napovedani register neenakosti v raku in demografski atlas redno vnašali podatki o spremljanju in napovedovanju onesnaževanja ter da bo do leta 2024 ocenjena potreba po vzpostavitvi registra neenakosti za opredelitev trendov, razlik in neenakosti v vseh regijah EU tudi za druge bolezni, povezane z onesnaževanjem, za podporo ciljnemu usmerjanju ukrepov na ravni EU ter nacionalni in lokalni ravni. Tako bodo lahko ljudje primerjali vplive onesnaževanja na njihovo zdravje v različnih regijah, v katerih prebivajo, študirajo in delajo.
Vodilna pobuda 2: podpiranje ukrepa za ničelno onesnaževanje v mestih
Komisija bo v okviru prihajajočega evropskega leta bolj zelenih mest 33 v sinergiji s predlagano 34 misijo „podnebno nevtralna in pametna mesta“ v okviru programa Obzorje Evropa, revizijo svežnja o mobilnosti v mestih, Konvencijo županov in pobudo novi evropski Bauhaus opredelila ključne potrebe po ozelenitvi mestnih okolij in inovacijah za preprečevanje onesnaževanja, tudi v zaprtih prostorih. Do leta 2024 bo nagradila mesta, ki bodo v obdobju 2021–2023 sporočila največji napredek pri zmanjševanju onesnaževanja zraka, vode in tal. Tako bodo ljudem bolje koristili ukrepi zoper onesnaževanje, prilagojeni njihovi neposredni okolici.
2.3.Živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta
Da bi ohranili naš onesnaževalni odtis v mejah zmogljivosti našega planeta 35 – in torej tudi človeštva – moramo hitreje in bolje izvajati obstoječe regulativne okvire EU za varstvo zraka, sladkih voda, morij in oceanov, ob tem pa si nujno prizadevati za okvir za redno ocenjevanje stanja tal v EU ter sprejeti ukrepe na vseh ravneh za obravnavanje onesnaževanja in degradacije tal.
Z vidika kakovosti zraka bo Komisija skupaj z državami članicami sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi z nacionalnimi programi nadzora nad onesnaževanjem zraka in obveznostmi zmanjšanja za zagotovitev popolnega izvajanja direktive o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij, da se bo število kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, v katerih evtrofikacija zaradi onesnaževanja zraka ogroža biotsko raznovrstnost, do leta 2030 zmanjšalo za 25 % 36 .
Kar zadeva onesnaževanje sladkih voda in morij, bi se EU z doseganjem „dobrega stanja“ na podlagi okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski strategiji približala uresničitvi cilja ničelnega onesnaževanja za vse vodne ekosisteme.
Vendar je bilo pri oceni iz leta 2019 ugotovljeno, da je izvajanje zakonodaje o sladkih vodah zaradi dejavnikov, kot so pomanjkanje naložb, omejeno vključevanje ciljev varstva sladkih voda na druga področja politike, počasno izvajanje ukrepov in potreba po boljšem obravnavanju kemičnega onesnaževanja, še vedno nezadostno 37 . Zato bo strožje izvajanje v središču ukrepov. Zlasti si bo Komisija prizadevala zagotoviti, da bodo države članice spodbujale trajnostno in učinkovito porabo vode, odvračale od onesnaževanja vode in predložile družbeno pravičen račun za vodo za vse uporabnike in onesnaževalce vode, vključno z industrijo, kmetijstvom in gospodinjstvi, pri tem pa prihodke najbolje uporabile za trajnostne naložbe 38 . Poleg tega bo podpirala boljše spremljanje in zmanjševanje onesnaževanja površinskih in podzemnih voda s ključnimi snovmi.
Predlagana misija „zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode“ bo namenjena zagotavljanju podpore inovacijam ter izvajanju politik in zakonodaje EU za zagotovitev zdravih oceanov, morij in voda, ki ne bodo onesnaženi. Poleg tega bo Komisija sprejela akcijski načrt za plovbo po celinskih plovnih poteh za obdobje 2021–2027 (NAIADES III), da bo podprla postopni prehod na promet po celinskih plovnih poteh, usmerjen v ničelno onesnaževanje 39 .
Komisija bo do leta 2023 pregledala okvirno direktivo o morski strategiji, pri čemer bo upoštevala stanje izvajanja zakonodaje EU ter obravnavala ključne vire onesnaževanja in potrebo po zmanjšanju količine plastičnih in drugih odpadkov, podvodnega hrupa in kontaminantov. Komisija bo na podlagi uspeha nedavno dogovorjene mejne vrednosti EU za odpadke na obalah 40 sodelovala z državami članicami v zvezi z mejnimi vrednostmi EU za najvišje ravni podvodnega hrupa, ki ga povzročajo pomorski promet, gradnja, izkopi in druge dejavnosti na morju.
Prihodnji pregled direktive o čiščenju komunalne odpadne vode 41 bo v sinergiji z oceno direktive o blatu iz čistilnih naprav 42 pomagal povišati raven cilja za odstranitev hranil iz odpadnih voda ter pripravo očiščene vode in blata za ponovno uporabo, s čimer se bo podpiralo bolj krožno kmetijstvo, ki povzroča manj onesnaževanja. Poleg tega se bodo pri pregledu obravnavala nova onesnaževala, kot so mikroplastika in mikroonesnaževala, vključno z zdravili. Sprejeti bodo ukrepi za energijsko učinkovitost in ogljično nevtralnost ter boljšo uporabo načela odgovornosti povzročitelja. Pri pregledu bo proučeno tudi izboljšanje dostopa do pravnega varstva, sanitarne ureditve za vse in informacij. Ta pregled bo podprl tudi konkretno izvajanje prihodnjega celovitega akcijskega načrta upravljanja hranil, pri čemer bo celovito obravnavan dolgotrajen okoljski izziv, zagotovljene bodo čim večje sinergije med politikami in kar najbolje bo uporabljena zelena arhitektura v okviru nove skupne kmetijske politike, zlasti na podlagi pogojenosti in ekoshem. Podobno je treba zmanjšati onesnaževanje zraka, vode in tal s pesticidi, in sicer tako, da se bosta splošna uporaba pesticidov, vključno z najnevarnejšimi, in njihovo tveganje do leta 2030 zmanjšala za 50 %, kot je bilo napovedano v strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost. To bo doseženo z obsežnejšim izvajanjem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, revizijo direktive o trajnostni rabi pesticidov, spodbujanjem agroekoloških praks, vključno z ekološkim kmetovanjem, in preprečevanjem uporabe kemičnih pesticidov na občutljivih območjih. Poleg tega, da bodo obravnavana tveganja za zdravje ljudi in okolje, se bodo tako znižali stroški čiščenja pitne vode. K zmanjšanju odvisnosti od pesticidov bi lahko prispevale tudi inovativne tehnike, vključno z biotehnologijo 43 .
Predlagana „misija na področju zdravja tal in hrane“ bo skupaj z evropskim partnerstvom za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP AGRI) spodbujala obsežno uporabo praks za zmanjšanje uporabe pesticidov in hranil s spodbujanjem inovacij in izmenjave znanja. Njen namen bo zagotoviti, da bo delež zdravih tal do leta 2030 znašal 75 %, med drugim na podlagi posebnega cilja za zmanjšanje onesnaževanja tal in izboljšanje obnove.
Komisija bo v okviru prihodnje strategije EU za tla razvila ukrepe za precejšnjo okrepitev prizadevanj za opredelitev, preiskavo, oceno in sanacijo kontaminiranih območij, da onesnaženost tal do leta 2050 ne bo več ogrožala zdravja ali okolja. Novo kontaminacijo tal je treba čim bolj preprečiti, kadar pa je kljub preventivnim in drugim ukrepom ni mogoče preprečiti, je treba nemudoma obravnavati tveganja. Po ocenah je po vsej EU potencialno kontaminiranih 2,8 milijona območij, od tega jih bo predvidoma treba sanirati 390 000. Po poročilih je bilo do leta 2018 saniranih le približno 65 500 območij 44 . Ključno je, da vse države članice vodijo register (potencialno) kontaminiranih območij, okrepijo prizadevanja za sanacijo takih območij in izdelajo jasna merila za prednostno razvrščanje dekontaminacije. V prihodnjem predlogu pravno zavezujočih ciljev EU za obnovo narave bo obravnavana obnova ekosistemov z degradiranimi tlemi. Komisija bo določila tudi prednostni nadzorni seznam EU za kontaminante tal ter smernice, npr. za potni list za varno, trajnostno in krožno uporabo zemeljskih izkopov na podlagi izkušenj držav članic, kadar te obstajajo. Za boljše razumevanje težave zaradi razpršenega onesnaževanja tal si bo Komisija prizadevala vključiti modul ničelnega onesnaževanja v prihodnja raziskovanje LUCAS 45 . Poleg tega se bosta spodbujali in olajševali razpoložljivost možnosti javnega in zasebnega financiranja za opredelitev, preiskavo in sanacijo kontaminiranih tal ter seznanjenost s temi možnostmi.
Na mednarodni ravni bo EU podpirala svetovno in regionalno čezmejno sodelovanje na področju voda 46 in dvostransko sodelovala z glavnimi partnerji. Še naprej bo spodbujala sodelovanje med ustreznimi regionalnimi forumi, na primer v okviru evropskih povodij (Ren, Donava), ter pristop h Konvenciji UNECE o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter njeno izvajanje na svetovni ravni. Še naprej bo krepila mednarodno upravljanje oceanov in podpirala partnerske države pri zagotavljanju čistih in zdravih oceanov, ki se trajnostno upravljajo 47 . Poleg tega bo EU podpirala usklajevanje regionalnih morskih bazenov za skupno merjenje, ocenjevanje in obravnavanje različnih vrst onesnaževanja. Številna regionalna povodja in morske bazene je prizadelo tudi preteklo onesnaževanje, ki je še zdaj deloma povezano z drugo svetovno vojno 48 in se je nakopičilo v usedlinah ter pomeni precejšnja tveganja za vodne ekosisteme, prek rib in lupinarjev pa tudi za zdravje ljudi. EU bo okrepila tudi sodelovanje s tretjimi državami v zvezi z obravnavanjem morskih odpadkov. Še naprej pa bo prednostna naloga tesnejše sodelovanje v sredozemskem območju, zlasti v okviru Barcelonske konvencije in njenih protokolov ter pobude Unija za Sredozemlje. EU usmerja tudi razvoj dogodkov v IMO za urejanje izpustov z ladij, opremljenih s sistemi za čiščenje izpušnih plinov, v morja 49 . Poleg tega bo še naprej podpirala globalno partnerstvo za tla za dodatno preprečevanje onesnaževanja in čim večje zmanjšanje tveganj zaradi preteklega onesnaževanja tal.
Vodilna pobuda 3: spodbujanje ničelnega onesnaževanja v vseh regijah
Komisija bo do leta 2024 v sodelovanju z Odborom regij predstavila prikaz zelenih dosežkov v regijah EU 50 , zlasti za merjenje prizadevanj regij EU za dosego ciljev, pomembnih za onesnaževanje, ki so določeni v tem akcijskem načrtu in drugih strategijah. Na podlagi tega bodo nagrajeni najboljši rezultati in podeljena nagrada za zeleno regijo leta, po možnosti v okviru nagrad REGIOSTARS. Državljani bodo lahko preverjali napredek in tekmovali na poti proti ničelnemu onesnaževanju z novimi turističnimi in poslovnimi priložnostmi.
2.4.Naproti ničelnemu onesnaževanju zaradi proizvodnje in potrošnje
Za usmeritev EU proti ničelnemu onesnaževanju so v tesni sinergiji z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo potrebni bolj trajnostni industrijski sistemi 51 , čistejše tehnologije, poslovni modeli in potrošniške navade, ki povzročajo manj onesnaževanja, hitrejše izvajanje načela odgovornosti povzročitelja in dodatna uporaba razširjene odgovornosti proizvajalca.
Direktiva o industrijskih emisijah 52 je glavni instrument za urejanje izpustov onesnaževal zraka, vode in tal iz več kot 52 000 največjih industrijskih obratov v EU. V skladu z njo je izdaja dovoljenj za industrijske obrate pogojena s skladnostjo obrata z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT). To industrijske panoge spodbuja k postopnem zmanjševanju emisij in prispeva k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev. Na primer, izpusti onesnaževal zraka iz velikih kurilnih naprav so zdaj sedemkrat manjši kot pred 20 leti. Vseeno pa emisije v zrak iz obratov, za katere se uporablja direktiva o industrijskih emisijah, še vedno povzročijo skoraj 100 milijard EUR škode na leto 53 . Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje preostalih emisij, tudi v vodo in tla, ter za zagotovitev, da zadevni upravljavci velikih industrijskih obratov in posebno nevarnih organizacij sanirajo kontaminacijo, ki jo povzročijo s svojimi industrijskimi dejavnostmi ali je posledica velikih industrijskih nesreč.
Po nedavni oceni direktive o industrijskih emisijah 54 bo Komisija revidirala pravila EU o industrijskih emisijah 55 ob upoštevanju, da bo z novimi tehnologijami ali proizvodnimi postopki pogosto mogoče zmanjšati izpuste onesnaževal in emisije toplogrednih plinov, tudi v sektorjih, ki zdaj niso zajeti. Namen revizije bo pospešiti uporabo inovacij za ničelno onesnaževanje, vzpostaviti enake konkurenčne pogoje tudi za druge sektorje, ki močno onesnažujejo okolje, izboljšati dostop javnosti do informacij, udeležbo pri odločanju in dostop do pravnega varstva ter olajšati primerjavo uspešnosti držav članic pri spopadanju z industrijskimi emisijami. Nova opazovalnica inovacij na podlagi direktive o industrijskih emisijah bo imela ključno vlogo pri spremljanju inovacij in pospeševanju opredelitve novih tehnik. Digitalizacijo, obdelavo podatkov in nove inovativne pristope, kot so daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in strojno učenje, je mogoče uporabiti za pospešitev in preoblikovanje načina, kako se regulativni organi in industrija spopadajo z industrijskimi emisijami. Poleg tega se bodo za zagotovitev „skoraj ničelnega odlaganja na odlagališčih in izpustov vode“ do leta 2050 v okviru partnerstva Predelava za naš planet, partnerstva za krožno Evropo, ki temelji na rabi biomase, in partnerstva za čisto jeklo na podlagi programa Obzorje Evropa proučili načini, kako spodbujati prelomne tehnologije in bolj sistemske rešitve, kot so industrijska simbioza in krožne dobavne verige, s katerimi odpadki ali stranski proizvodi iz industrije ali majhnih in srednjih podjetji postanejo surovine za druge industrije oziroma podjetja. Industrijsko-tehnološki časovni načrt za krožne industrije v okviru novega ERP bo vseboval dokaze in predloge programov za naložbe 56 .
Sprejetje cilja ničelnega onesnaževanja pri proizvodnji in potrošnji pomeni tudi, da morajo biti kemikalije, materiali in izdelki čim bolj varni in trajnostni po zasnovi in v življenjskem ciklu 57 , s čimer se zagotovijo cikli nestrupenih materialov. Komisija je že sprejela novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo in trajnostno strategijo za kemikalije ter napovedala več drugih pobud za reševanje teh izzivov v zvezi z onesnaževanjem. Pobuda politike za trajnostne izdelke bo namenjena zagotovitvi, da bodo izdelki, ki se dajo na trg EU, čedalje bolj trajnostni in da bodo prestali preskus krožnosti, s čimer bosta proizvodnja in potrošnja postali okolju prijaznejši, nastajanje odpadkov in onesnaževanje pa se bosta čim bolj zmanjšala. Metodi okoljskega odtisa izdelka in okoljskega odtisa organizacije 58 podpirata pregledno, zanesljivo, sistematično in integrirano primerjavo izdelkov in organizacij na trgu EU. Poleg številnih ukrepov za obravnavanje opredeljenih okoljskih izzivov zaradi farmacevtskih izdelkov v okviru izvajanja strategije za zdravila in strateškega pristopa EU k farmacevtskim izdelkom v okolju 59 so predvideni tudi specifični ukrepi za obravnavanje onesnaževanja z mikroplastiko 60 , obstojnih organskih onesnaževal 61 v odpadkih ter škodljivih in obstojnih snovi v izdelkih, kot so per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS) v vseh nebistvenih uporabah 62 . Komisija bo javne in zasebne subjekte pozvala k sprejetju „zavezanosti ničelnemu onesnaževanju“ 63 , da bo potrošnike spodbujala k izbiranju izdelkov in storitev, ki povzročajo manj onesnaževanja, kot so izdelki in storitve z znakom EU za okolje. Te zavezanosti bodo namenjene fizičnim trgovinam in spletnim tržnicam ter bodo temeljile na preverljivih in preglednih zagotovilih, h katerim bo prispevala tudi prihodnja pobuda o zelenih zagotovilih.
Določitev ustrezne cene onesnaževanja in oblikovanje spodbud za alternative, kot se zahteva v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja, sta ključna dejavnika za spodbujanje čistejše proizvodnje in potrošnje 64 . Kljub številnim pozivom se onesnaževanje še vedno obravnava zlasti s predpisi, zunanji stroški onesnaževanja pa niso v celoti internalizirani. Na voljo so možnosti za spodbujanje dodatne uporabe cenovnih instrumentov 65 . Komisija bo v podporo temu postopku sprejela priporočila o tem, kako dodatno spodbujati ustrezne instrumente in spodbude za boljše izvajanje načela odgovornosti povzročitelja ter tako končno opustiti „brezplačno onesnaževanje“, kar predstavlja nadaljnje ukrepe v zvezi s prihodnjim poročilom Evropskega računskega sodišča. Medtem bo proučila, kako lahko revizija direktive o obdavčitvi energije pomaga zagotoviti, da se uporabniki spodbujajo k izbiranju virov energije, ki povzročajo manj onesnaževanja.
Poleg svetovnih prizadevanj v okviru Konvencije Minamata bo Komisija leta 2022 revidirala uredbo o živem srebru 66 za postopno prenehanje uporabe zobnega amalgama ter prepoved proizvodnje več izdelkov, ki vsebujejo dodano živo srebro, vključno z nekaterimi svetilkami, in trgovine z njimi. To bo izvedeno v sinergiji z ustreznimi instrumenti EU, vključno z direktivo o omejevanju nevarnih snovi 67 .
Direktiva Seveso III 68 je namenjena obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in ima zato ključno vlogo pri usmerjanju močno industrializirane EU proti ničelnemu onesnaževanju zaradi industrijskih nesreč. V zadnjih desetih letih se je v približno 12 000 nevarnih organizacijah s sedežem v EU, ki so zajete v direktivi, letno v EU zgodilo manj kot 30 večjih nesreč s čedalje manjšimi posledicami. Komisija bo dodatno okrepila svojo podporo državam članicam, npr. pri ocenjevanju tveganj v organizacijah in posledic nesreč. To bo dopolnjevalo tudi mehanizem Unije na področju civilne zaščite 69 .
Na mednarodni ravni bo EU še naprej podpirala delo v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami v okviru vseh večstranskih okoljskih sporazumov, kot sta Stockholmska konvencija in Konvencija Minamata, ter projekta OECD za najboljše razpoložljive tehnike. Poleg tega bo dejavno prispevala k pregledu Kijevskega protokola o registrih izpustov in prenosov onesnaževal za zbiranje znanja o ravneh industrijskih emisij in njihovih trendih. Komisija bo za nadaljnjo obravnavo zunanjega onesnaževalnega odtisa EU predlagala ambiciozen pregled uredbe o pošiljkah odpadkov za boljše spremljanje izvoza odpadkov, zagotovitev njihove trajnostne obdelave ter omejitev izvoza odpadkov s škodljivimi vplivi na okolje in zdravje v tretje države. Na primer, izrabljena vozila, ki so nevarni odpadki in jih ni mogoče izvažati v države, ki niso članice OECD, se pogosto označijo kot rabljena vozila in nezakonito izvozijo 70 . Neustrezno ravnanje z njimi povzroča resne nevarnosti onesnaževanja 71 . EU bo tudi sklenila partnerstva s ključnimi državami za boj proti nedovoljeni trgovini z odpadki in olajšanje sodelovanja v regijah in med njimi.
Vodilna pobuda 4: olajševanje odločitev za ničelno onesnaževanje
Komisija bo od leta 2022 naprej spodbujala subjekte v javnem in zasebnem sektorju k sprejemanju „zavezanosti ničelnemu onesnaževanju“ za spodbujanje najboljših razpoložljivih možnosti za zagotovitev „nastajanja skoraj ničelne količine odpadkov“ ter na splošno izdelkov in storitev, ki v svojem celotnem življenjskem ciklu dokazano povzročajo manj onesnaževanja, s poudarkom na izdelkih in storitvah z znakom EU za okolje, vključno s turističnimi nastanitvami ter manj strupenimi kemikalijami in materiali 72 . Tako bodo imeli ljudje na voljo večjo ponudbo in več informacij o čistejših možnostih.
3.Skupaj zagotovimo preobrazbo za ničelno onesnaževanje
3.1.Zagotovitev strožjega izvajanja in izvrševanja
Po podatkih iz drugega pregleda izvajanja okoljske politike 73 sedanje vrzeli pri izvajanju okoljske zakonodaje EU družbo stanejo skupno približno 55 milijard EUR letno, 69 % teh stroškov pa nastane zaradi nezadostnega izvajanja zakonodaje o zraku, hrupu, vodi in industrijskih emisijah/nesrečah 74 .
Komisija bo prizadevanja za izvajanje in izvrševanje čedalje bolj osredotočala na zagotavljanje dejanskega spoštovanja vse zakonodaje EU o preprečevanju onesnaževanja ter doseganja predvidenih koristi za okolje in zdravje. To vključuje sodelovanje z državami članicami za zagotovitev hitrega in točnega prenosa v nacionalno zakonodajo ter spodbujanje vseh razpoložljivih orodij.
Za zagotovitev, da bodo vsi ustrezni nacionalni organi bolje upoštevali zakonodajo EU o preprečevanju onesnaževanja, bo Komisija:
·spodbujala okrepljeno sodelovanje med nacionalnimi organi ter evropskimi mrežami agencij za okolje, inšpektorji, pregledovalci, policijo, tožilci in sodniki v okviru foruma za okoljsko skladnost in upravljanje 75 za razvoj novih skupnih ukrepov v celotni verigi skladnosti;
·združila organe za izvrševanje okoljske zakonodaje in druge organe za izvrševanje (npr. organe, pristojne za zakonodajo EU o prometu, energiji, kmetijstvu, ribištvu, pomorskem nadzoru ali varstvu potrošnikov) za izmenjavo dobrih praks in oblikovanje ukrepov za medsektorsko skladnost za ničelno toleranco do onesnaževanja na nacionalni in čezmejni ravni;
·izboljšala horizontalni pravni okvir z okrepitvijo direktive o okoljski kriminaliteti 76 ;
·do leta 2023 ocenila primernost direktive o okoljski odgovornosti 77 , vključno z vidiki direktive, povezanimi z onesnaževanjem, za namen in jo po potrebi revidirala;
·proučila možnost oblikovanja standardiziranih določb o zagotavljanju skladnosti za nove zakonodajne predloge ter spremljala sorazmerno in odvračilno uporabo veljavnih določb o kaznih;
·spodbujala uporabo obstoječih inšpekcijskih pregledov ter drugih pregledov skladnosti in določb o kaznih v vseh državah članicah ter po potrebi ocenila možnosti za njihovo izboljšanje;
·spodbujala uporabo najsodobnejših tehnologij za povečanje nacionalnih zmogljivosti za spremljanje in preverjanje skladnosti.
Civilna družba ima pomembno vlogo pri nadzoru skladnosti. Komisija bo ocenila in po potrebi okrepila določbe o udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva v skladu s svojim sporočilom o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah 78 . Poleg tega so žvižgači, ki prijavijo kršitve prava EU o onesnaževanju, zaščiteni 79 .
Komisija bo namenila pozornost tudi nacionalnim sistemom, da bodo sodnikom omogočali, da bodo zagotavljali pravico posameznikov in NVO do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi prava EU v skladu z revidirano uredbo o Aarhuški konvenciji 80 .
Vodilna pobuda 5: skupno izvrševanje ničelnega onesnaževanja
Komisija bo od leta 2022 združevala organe za izvrševanje okoljske zakonodaje in druge organe za izvrševanje (npr. organe, pristojne za zakonodajo EU o prometu, energiji, kmetijstvu ali varstvu potrošnikov) za začetek izmenjave dobrih praks ter spodbujanje držav članic k oblikovanju ukrepov za medsektorsko skladnost za ničelno toleranco do onesnaževanja na nacionalni in čezmejni ravni. Z boljšim izvrševanjem zakonodaje v zvezi z onesnaževanjem se bodo ljudem končno zagotovile koristi čistejšega zraka, vode in tal ter nižjih stopenj hrupa.
3.2.Spodbujanje sprememb v celotni družbi za ničelno onesnaževanje
Za cilj ničelnega onesnaževanja so potrebni skupni ukrepi in skupne spremembe, saj onesnaževanje povzročajo številne dejavnosti v večini gospodarskih sektorjev, s predpisi ga urejajo mednarodni organi, organi EU, nacionalni, regionalni in lokalni organi, vpliva pa na vse ljudi in okolje po vsem svetu. Vsakdo ima svojo vlogo.
Cilj ničelnega onesnaževanja je za podjetja in vlade pomembna priložnost za inovacije z vlaganjem v čiste tehnologije, izdelke in storitve. Zasebne naložbe so ključni vzvod. Leta 2019 je bilo na svetovni ravni izdanih 51 % več zelenih obveznic kot leta 2018 (za skupno 257,7 milijarde USD), predvsem zaradi večje uporabe v EU 81 . Izvajanje okoljskih meril (varstvo voda, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, krožno gospodarstvo in biotska raznovrstnost) na podlagi uredbe o taksonomiji za trajnostne dejavnosti 82 bo pomembna priložnost za podporo temu spodbudnemu trendu. Da bi Komisija podjetjem in vladam pomagala izmeriti gospodarsko uspešnost njihovih poslovnih modelov in projektov ob upoštevanju dejanske vrednosti narave, bo še naprej podpirala standardizirane prakse računovodenja naravnega kapitala in še strožje okoljsko poročanje v skladu s predlogom direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti 83 , po potrebi pa bo tudi spodbujala preprečevanje onesnaževanja v okviru preverjanja trajnostnosti za velike projekte, podprte v okviru programa InvestEU. To bi moralo pomagati zagotoviti, da bi se vidiki, povezani z zrakom, vodo in tlemi, ustrezno upoštevali pri razvoju standardiziranih praks za podjetja, projekte, izdelke in vlade ter spodbujali v javno-zasebnih partnerstvih 84 .
Na mednarodni ravni bo EU še naprej spodbujala agendo zelenega financiranja za mobilizacijo zasebnega kapitala za okoljsko trajnostne naložbe, ki podpirajo cilje ničelnega onesnaževanja, med drugim prek mednarodne platforme za trajnostno financiranje. Sodelovala bo z državami članicami, Evropsko investicijsko banko in drugimi ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami za mobilizacijo instrumentov, kot je Evropski sklad za trajnostni razvoj plus, za nadaljnji razvoj in povečanje naložb v preprečevanje onesnaževanja 85 . Komisija bo od leta 2022 zagotavljala, da se pri nagrajevanju podjetnikov (npr. pri nagradah na področju okolja za evropska podjetja) ustrezno upoštevajo in objavijo njihova prizadevanja za ničelno onesnaževanje. To bo takim vodilnim podjetjem pomagalo utrditi svoj položaj na trgu, hkrati pa bodo prihodnje stranke seznanjene z njihovo uspešnostjo v zvezi z onesnaževanjem.
Poleg zasebnih naložb bo potrebno tudi javno financiranje, saj bo treba za doseganje dogovorjenih okoljskih ciljev vsako leto do leta 2030 po vsej EU vložiti dodatnih 100–150 milijard EUR, precejšnji delež od tega za naložbe v preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja 86 . Prihodnji pregled okvira ekonomskega upravljanja bo vključeval sklic na zelene javne naložbe z vidika kakovosti javnih financ. Tudi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument NextGenerationEU bosta zagotavljala finančno podporo za zmanjševanje in nadzorovanje onesnaževanja na podlagi kohezijske politike, nacionalnih načrtov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih ustreznih nacionalnih strategij, kot so nacionalni strateški načrti v okviru skupne kmetijske politike, s katerimi je mogoče spodbujati izvajanje koristnih kmetijskih praks. Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami pri nadaljnjem razvoju in izboljšanju nacionalnih služb za kmetijsko svetovanje za krepitev zmogljivosti za prakse, ki manj onesnažujejo okolje, predvsem za zmanjšanje emisij amoniaka in nitratov. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost so orodje za obravnavanje izzivov in izkoriščanje koristi zelenega in digitalnega prehoda, ki lahko vključujejo preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, in to zlasti izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države. Komisija bo v skladu z uredbo o Mehanizmu za okrevanje in odpornost ocenila načrte, med drugim glede na cilje dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. Financiranje v okviru kohezijske politike bo precej prispevalo k doseganju cilja ničelnega onesnaževanja z naložbami, med drugim v energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, ukrepe za kakovost zraka, trajnostni mestni promet in zeleno infrastrukturo. To bo podpiralo ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Komisija je pripravljena podpreti države članice tudi prek instrumenta za tehnično podporo in zagotoviti tehnično podporo reformam držav članic EU, povezanim z onesnaževanjem, ki jih je mogoče financirati z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi EU. Poleg tega pripravlja dolgoročno vizijo za podeželska območja, ki naj bi prispevala k zmanjševanju emisij s konkretnimi ukrepi.
Ena od prednostnih nalog programa Obzorje Evropa bo podpirati ciljno usmerjene raziskave in inovacije, pomembne za cilj ničelnega onesnaževanja. Glavne strateške pobude so misije 87 in partnerstva 88 , kot sta predlagani misiji „zdravi oceani, morja, obalne in celinske vode“ 89 ter „zdravje tal in hrana“ 90 ter misija „podnebno nevtralna in pametna mesta“ ter partnerstva za tveganja zaradi kemikalij (PARC), preobrazbo evropske predelovalne industrije (Predelava za naš planet), varnost voda za naš planet (Water4All), brezemisijski vodni promet (ZEWT) ali cestni promet, usmerjen v ničelno onesnaževanje (2ZERO). Poleg tega bo program Obzorje Evropa še naprej podpiral raziskave o onesnaževalih in vrstah onesnaževanja, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, kot so svetlobno onesnaževanje in njegovi vplivi na biotsko raznovrstnost ali onesnaževanje z nanodelci.
Digitalne rešitve za zmanjševanje onesnaževanja, ki pogosto koristijo tudi ciljem zelenega dogovora, prinašajo čedalje večji potencial za inovacije 91 . Z njimi je mogoče pospešiti prehod na ničelno onesnaževanje, vendar so potrebne pravočasne odločitve, da se možnosti najbolje izkoristijo, hkrati pa zmanjšajo tveganja. Na primer, z razvojem ciljno usmerjenih digitalnih orodij, ki kmetom pomagajo zmanjšati okoljski odtis s preprosto vizualiziranimi zahtevami na podlagi prava EU, bi se lahko precej zmanjšali vplivi onesnaževanja pri nekaterih od njihovih dejavnosti. V splošnejšem smislu bo v okviru podatkovnega prostora za zeleni dogovor 92 potekala odprta izmenjava podatkov, pomembnih za cilj ničelnega onesnaževanja 93 , da se izboljša razpoložljivost podatkov javnega in zasebnega sektorja, podjetjem, oblikovalcem politik, raziskovalcem in državljanom pa omogočita boljše razumevanje in vizualizacija onesnaževanja. Program Copernicus za opazovanje Zemlje bo pomemben element pobude EU Destinacija Zemlja, saj bo zagotavljal velike količine podatkov in informacij o opazovanju in spremljanju Zemlje. Komisija je napovedala tudi pobudo GreenData4All 94 za posodobitev, dejavno razširjanje in izmenjavo javnih in zasebnih podatkov v podporo ciljem zelenega dogovora, ki bo temeljila na napredku, doseženem na podlagi direktive INSPIRE 95 , in direktivi o dostopu javnosti do informacij o okolju 96 . Poleg tega bo Komisija zagotovila naložbe, na primer v okviru pametnih mest in skupnosti iz programa za digitalno Evropo, v pilotno izvajanje in uvajanje digitalnih rešitev za ničelno onesnaževanje ter razvoj lokalnih digitalnih dvojčkov – virtualnih modelov mest, ki bodo mestom pomagali reševati zapletene izzive v zvezi z okoljem in načrtovanjem. 97
Komisija bo kot dopolnitev prizadevanj na podlagi evropskega podnebnega pakta 98 ljudem ponujala nove možnosti za učenje o onesnaževanju in sprejemanje ukrepov. Pripravljeni bodo namensko informativno gradivo in aplikacije, najprej aplikacija za kakovostni indeks zraka 99 , s katero bo olajšan dostop do razpoložljivih, primerljivih podatkov v realnem času za celotno EU, in računalo potrošnikovega odtisa 100 , s katerim bodo lahko ljudje ocenili lasten odtis potrošnje. Namenske dejavnosti obveščanja o ničelnem onesnaževanju s partnerskimi organizacijami bodo vključevale izobraževalne komplete ter spodbujanje namenskih dejavnosti za ničelno onesnaževanje za širšo javnost, učence in ranljive skupine.
Jasno je, da so za preobrazbo za ničelno onesnaževanje poleg financiranja in tehnologij potrebni tudi usposobljeni ljudje, ki bodo oboje od naštetega znali najbolje izkoristiti. To ne velja zgolj za digitalna znanja in spretnosti. Komisija bo program znanj in spretnosti 101 med drugim izvajala s podpiranjem razvoja sklopa temeljnih zelenih znanj in spretnosti za trg dela, ki bo usmerjal usposabljanje v celotnem gospodarstvu, da se oblikuje generacija podnebno, okoljsko in zdravstveno ozaveščenih strokovnjakov in zelenih gospodarskih subjektov. Poleg tega bo zagotavljala obsežno uporabo prilagojenih modulov EU za usposabljanje za zdravstvene in druge delavce v sektorju socialnega varstva za izboljšanje njihove sposobnosti za obravnavanje okoljskih tveganj, sočasno pa tudi obsežno uporabo dobrih praks, ki se redno posodabljajo, v EU za doseganje konkretnega napredka pri opredeljevanju in zmanjševanju izpostavljenosti ranljivih skupin okoljskim tveganjem.
Da bi Komisija pomagala zagotoviti vključitev zelenega prehoda in trajnostnosti v učne načrte, bo konec leta 2021 predlagala Priporočilo Sveta o izobraževanju za okoljsko trajnostnost in evropski kompetenčni okvir za podnebne spremembe in trajnostni razvoj. Izobraževalna koalicija za podnebje, ki je začela delovati decembra 2020, bo z učitelji in učenci podpirala inovativne rešitve, tudi v zvezi z razvojem zelenih znanj in spretnosti. Program Erasmus+ bo okrepil zeleno razsežnost izobraževanja in usposabljanja ter povečal število priložnosti za mobilnost na zelenih, v prihodnost umerjenih študijskih področjih, kot so urbanistično načrtovanje, trajnostnost in inovacije ali naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika.
Mesta in regije so na čelu izvajanja zakonov, politik in programov, pomembnih za onesnaževanje. Številna mesta že zdaj izvajajo vse več ukrepov, pri čemer vodilna med njimi sodelujejo v mreži evropskih zelenih prestolnic in mreži evropskega zelena lista. Ne glede na to se številna mesta še vedno težko zadovoljivo spopadajo z onesnaževanjem. Na primer, več kot 100 mest v EU še vedno ne dosega standardov kakovosti zraka. Komisija bo še naprej spodbujala mesta in sodelovala z njimi na podlagi nedavnega sporazuma o zelenih mestih, zlasti da se bodo zavezala okrepitvi lokalnih ukrepov v zvezi z zrakom, hrupom, vodo, naravo in biotsko raznovrstnostjo, krožnim gospodarstvom in odpadki 102 . Pri predlagani misiji za mesta v okviru programa Obzorje Evropa bo na podlagi medsektorskega pristopa, ki temelji na povpraševanju in je usklajen s ciljem ničelnega onesnaževanja, 100 mestom zagotovljena podpora za njihov prehod na podnebno nevtralnost do leta 2030, da bi se druga evropska mesta spodbudila k prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050 in precej prispevalo k zmanjševanju onesnaževanja mest.
Vodilna pobuda 6: predstavitev rešitev za ničelno onesnaževanje za stavbe
Komisija bo od leta 2022 na podlagi vala prenove in pobude novi evropski Bauhaus predstavila, kako lahko tudi gradbeni projekti in uporaba lokalnih digitalnih dvojčkov prispevajo k ciljem ničelnega onesnaževanja z uporabo načel „lepo, trajnostno, skupaj“. Ti rezultati bodo prispevali tudi k izvajanju direktive o energijski učinkovitosti z izboljšanjem stanovanj, nižjo stopnjo onesnaževanja, ki ga povzročajo stavbe, ter onesnaževanja v njih in njihovi okolici ter s finančnimi prihranki.
Vodilna pobuda 7: živi laboratoriji za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje
Komisija bo leta 2021 skupaj s partnerji začela izvajati žive laboratorije 103 za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje, pri čemer bo sodelovala z regionalnimi in lokalnimi organi (na primer prek skupnosti Living-in.eu) ter drugimi deležniki za pomoč pri razvoju lokalnih ukrepov za zeleno in digitalno preobrazbo 104 , ki prispevajo k evropski zeleni digitalni koaliciji 105 in evropskemu podnebnemu paktu. Člani živih laboratorijev bodo do leta 2023 pripravili priporočila o podnebju in okolju prijazni uporabi digitalnih rešitev za pospešitev prizadevanj za ničelno onesnaževanje, pri čemer bo poudarek zlasti na sodelovanju državljanov.
3.3.Spodbujanje svetovnih sprememb za ničelno onesnaževanje
Onesnaževanje se ne ustavi na mejah. Zato bo EU pri svojem zunanjem delovanju, vključno z diplomacijo zelenega dogovora in naložbami, spodbujala cilj ničelnega onesnaževanja za okolje brez strupov, pri čemer bo zagotavljala strokovno znanje in finančne vire za razširitev mednarodnih partnerstev in okrepitev ukrepov v tretjih državah in z njimi.
V skladu z najnovejšo politiko in regionalnimi strategijami 106 bo EU tesno sodelovala s partnericami v okviru širitvene politike in najbližjimi sosedami na jugu in vzhodu ter z Združenim kraljestvom in partnericami Efte pri izzivih, povezanih z onesnaževanjem, med drugim za ratifikacijo in učinkovito izvajanje ustreznih večstranskih sporazumov o onesnaževanju. Pomembno bo tudi sodelovanje z nordijskima državama nečlanicama EU, Združenimi državami Amerike, Kanado in Rusijo, vključno z nadaljevanjem sodelovanja v ustreznih mednarodnih forumih, za boljšo zaščito ranljivega okolja arktične regije pred škodo, povezano z onesnaževanjem. Zlasti bo EU dodatno razvila mednarodno sodelovanje na področju politik v zvezi s črnim ogljikom 107 za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb in izboljšanje kakovosti zraka.
EU bo sodelovala tudi s pomembnimi mednarodnimi partnerji, zlasti iz skupine G20 in iz njene ogromne mreže dvostranskih trgovinskih sporazumov, za nadaljnji razvoj svetovne agende za ničelno onesnaževanje s poudarkom na zdravju in preprečevanju onesnaževanja, ter si prizadevala ustvariti tržne priložnosti za zelene tehnologije, blago, storitve in naložbe. Poleg tega bo spodbujala cilj ničelnega onesnaževanja z razvojnimi in naložbenimi politikami, ocenila vpliv pobud trgovinske politike in prostotrgovinskih sporazumov, povezan z onesnaževanjem, ter okrepila izvajanje in izvrševanje poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju.
EU bo na večstranski ravni:
·še naprej podpirala mednarodne ukrepe za ničelno onesnaževanje in izvajanje načela odgovornosti povzročitelja 108 v skladu s cilji trajnostnega razvoja ter v okviru nadaljnjih ukrepov v zvezi z resolucijami Skupščine Združenih narodov za okolje 109 , zlasti načrtom za izvajanje z naslovom „Na poti do planeta brez onesnaževanja“ 110 in Misijo: inovativnost 111 ;
·še naprej vodila prizadevanja za ambiciozen mednarodni okvir za obdobje po letu 2020 za ustrezno ravnanje s kemikalijami in odpadki;
·okrepila ukrepe na podlagi Baselske, Rotterdamske, Stockholmske konvencije in Konvencije Minamata o odpadni električni in elektronski opremi, nevarnih kemikalijah, obstojnih organskih onesnaževalih in živem srebru;
·spodbujala svetovni sporazum o plastiki 112 .
EU si bo na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti prizadevala zagotoviti učinkovito spopadanje z onesnaževanjem v okviru ambicioznega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020.
Komisija bo partnerske države spodbujala k izboljšanju njihovih okvirov politike in regulativnih okvirov ter zagotavljanju ustreznih spodbud za zmanjševanje onesnaževanja, zlasti z zelenim oblikovanjem proračuna in uporabo okoljskih davkov 113 . Poleg tega bodo s prihodnjo pobudo za trajnostno upravljanje podjetij uvedene dolžnosti skrbnega pregleda v celotnih gospodarskih vrednostnih verigah, med drugim v zvezi z vplivom poslovnih dejavnosti na okolje. .
Komisija bo okrepila vključevanje cilja ničelnega onesnaževanja v programe zunanjega delovanja EU, ki podpirajo prehod na nizkoemisijska in krožna gospodarstva, trajnostni razvoj mest, rešitve za čisto energijo in čisto kuhanje, vodo in sanitarno ureditev, podnebne in okoljske ukrepe, zdravje, trajnostno mobilnost in kmetijstvo. Poleg tega bo okrepila sodelovanje z mednarodnimi partnerji za zagotavljanje varnosti izdelkov, ki se izvažajo na spletne in fizične trge EU za potrošnike.
Komisija bo proučila načine, kako na mednarodni ravni vključiti odločnejšo agendo za zdravje in onesnaževanje, med drugim z usmeritvijo večje pozornosti na okoljske dejavnike nenalezljivih bolezni v zdravstvenih programih, ki jih financira EU. Poleg tega bo sodelovala z organizacijami Tripartite Plus (SZO, FAO, OIE, UNEP) za dosego obnovljenega svetovnega in učinkovitega soglasja o onesnaževanju okolja v skladu z načelom „eno zdravje“.
Komisija bo podpirala globalne ukrepe v zvezi z izvozom izrabljenih vozil in rabljenih vozil ter spodbujala sprejemanje strožjih pravil o uvozu rabljenih vozil, ki najbolj onesnažujejo, zlasti v Afriki. V skladu z mednarodnimi zavezami EU bo predlagala tudi nova pravila o izvozu izrabljenih vozil, predvsem za boljše razlikovanje med rabljenimi in izrabljenimi vozili ter proučitev možnosti povezovanja izvoza rabljenih vozil z izpolnjevanjem zahtev EU, na primer v zvezi s tehničnimi pregledi in emisijami.
Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) ter odpadne baterije so med najhitreje naraščajočimi tokovi odpadkov, zlasti v državah v razvoju. Komisija bo podpirala pobude za boljše spremljanje mednarodne trgovine za ta tokova odpadkov in izboljšanje njunega upravljanja, zlasti v okviru Baselske konvencije. V državah v razvoju se je močno povečala uporaba svinčevo-kislinskih baterij, zlasti zaradi čedalje večje uporabe avtomobilov, sončne energije in tehnologije IKT. Zaradi pogosto neformalnega recikliranja teh baterij so ljudje izpostavljeni škodljivemu onesnaževanju s svincem, ki ima velik vpliv na otroke in njihov razvoj. Komisija bo proučila možnost svetovne pobude z mednarodnimi partnerji za končanje neformalnega recikliranja rabljenih svinčevo-kislinskih baterij.
Vodilna pobuda 8: čim večje zmanjšanje zunanjega onesnaževalnega odtisa EU
Komisija bo od leta 2021 spodbujala globalno ničelno onesnaževanje v vseh ustreznih mednarodnih forumih ter sodelovala z državami članicami EU in deležniki za znatno zmanjšanje zunanjega onesnaževalnega odtisa EU, zlasti tako, da bo v skladu z mednarodnimi zavezami EU predlagala omejitev izvoza nekaterih izdelkov, ki na trgu EU niso več dovoljeni, in odpadkov, ki škodujejo okolju v tretjih državah. Tako se bo končno zmanjšal svetovni onesnaževalni odtis EU, poleg tega pa bo to koristilo zdravju državljanov in okolju v tretjih državah.
3.4.Spremljanje napredka, predvidevanje trendov in vključevanje ničelnega onesnaževanja
Za vključevanje spremljanja različnih vrst onesnaževanja ter ocenjevanje njihovega vpliva na zdravje in okolje ter gospodarskega in družbenega vpliva bo Komisija v partnerstvu z ustreznimi agencijami EU 114 razvila integriran okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 115 , ki bo del spremljanja v okviru širšega osmega okoljskega akcijskega programa. Za zagotovitev dolgoročnega zbiranja podatkov in podporo prizadevanjem v zvezi z napovedovanjem bo treba bolje upoštevati rezultate ustreznih inovativnih raziskav, na primer v zvezi s humanim biomonitoringom 116 , ekspozomom 117 , zdravjem tal 118 ali opraševalci 119 . Da bi EEA dopolnila okvir spremljanja in obetov za ničelno onesnaževanje s poudarkom na vplivih na zdravje, bo pripravila „evropski okoljski in zdravstveni atlas“, ki lahko pozneje zagotavlja podatke tudi za evropsko opazovalnico podnebja in zdravja 120 .
Okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja
Celovito spremljanje onesnaževanja bo precej podprlo boljše upravljanje v zvezi z ničelnim onesnaževanjem prek zagotavljanja novih vpogledov v splošne ravni onesnaževanja in vplive ter prek spremljanja, ali je izvajanje politik na dobri poti za doseganje dogovorjenih ciljev na ravni EU in nacionalni ravni, tudi v okviru rednih pregledov izvajanja okoljske politike in spremljanja na podlagi osmega okoljskega akcijskega programa. V okviru obetov za ničelno onesnaževanje bodo analizirane sinergije in kompromisi med različnimi politikami EU, poleg tega pa bodo obeti pomagali spremeniti „zgodnja opozorila“ v priporočila o onesnaževalih, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, na podlagi najnovejših ugotovitev raziskav (npr. o ultrafinih delcih ali svetlobnem onesnaževanju). Prvo poročilo o spremljanju in obetih za ničelno onesnaževanje je predvideno za leto 2022.
Komisija bo na podlagi spremljanja in obetov v sodelovanju z Odborom regij vzpostavila novo deležniško platformo za ničelno onesnaževanje, da bi združila deležnike in strokovnjake z različnih področij politike (npr. zdravja, kmetijstva, raziskav in inovacij, prometa, digitalizacije in okolja) za učinkovito vključevanje agende za ničelno onesnaževanje, pomagala zagotoviti skupno odgovornost, spodbujala sodelovanje ter integrirane rešitve in ukrepe, s katerimi se zagotovijo čim večje sinergije s prizadevanji za razogljičenje in okrevanje po pandemiji COVID-19.
Platforma bo namenjena razvoju in izmenjavi dobrih praks v zvezi z medsektorskimi vprašanji, kot so financiranje za inovacije in delovna mesta za ničelno onesnaževanje, povečanje trajnostne proizvodnje in potrošnje ter ustanavljanje tematskih vozlišč, kot so vozlišče zelenih digitalnih rešitev, vozlišče tehnologij za čisti zrak in vozlišče onesnaženosti tal. Poleg tega bo platforma zagotavljala sinergije z drugimi ustreznimi pobudami, kot je evropski podnebni pakt. Ta redni in interaktivni dialog ter sodelovanje z državami članicami, podjetji, nevladnimi organizacijami, akademiki in drugimi deležniki bosta pomagala tudi pri pripravi drugega poročila o spremljanju in obetih za ničelno onesnaževanje do leta 2024.
Vodilna pobuda 9: okrepitev vloge središč znanja EU za ničelno onesnaževanje
Komisija bo od leta 2021 okrepila vlogo Evropske agencije za okolje (EEA) 121 in Skupnega raziskovalnega središča (JRC) 122 kot središč znanja in odličnosti EU za spremljanje in obete za ničelno onesnaževanje ter združila ustrezne akterje v okviru deležniške platforme za ničelno onesnaževanje za izmenjavo najboljših razpoložljivih podatkov in obveščanje javnosti, zlasti prek prihodnje aplikacije za kakovostni indeks zraka.
4.Sklepi
Ta akcijski načrt je bil pripravljen v obdobju, v katerem si je EU zadala cilj, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, in je z novo odločnostjo sprejela potrebo po prehodu na čisti in krožni ekonomski model, ki bo temeljil na obnovljenih in zdravih naravnih ekosistemih, zaustavitvi dodatne izgube biotske raznovrstnosti ter zdravem okolju brez strupov za vse državljane EU. V njem je določena vizija sveta brez onesnaževanja, pri čemer so vsi ukrepi, ki se izvajajo, in načrtovani ukrepi združeni v celovito strategijo, ki prednostno obravnava preprečevanje onesnaževanja. Ker veliko dela še poteka ali pa je šele zdaj začelo dajati rezultate, bo Komisija do leta 2025 pregledala stopnjo izvajanja tega akcijskega načrta na podlagi drugega poročila o spremljanju in obetih za ničelno onesnaževanje. Ugotovila bo, ali so potrebni dodatni ukrepi za obravnavo novih skrbi, ter pregledala do zdaj opredeljene cilje, vodilne pobude in ukrepe, da bo EU v tem desetletju stopila na pot proti ničelnemu onesnaževanju kot ključnemu sestavnemu delu ciljev evropskega zelenega dogovora.
Poročilo UNEP (2021): „Making Peace with Nature“ (Sprava z naravo).
Glej portal Povejte svoje mnenje .
Predvideno za leto 2022, odvisno od trajanja postopka soodločanja.
Direktiva (EU) 2016/2284. Onesnaževanje zraka prispeva k evtrofikaciji, pri čemer se presežek hranljivega dušika useda v tla in vode.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.5.2021
COM(2021) 400 final
PRILOGI
k
SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pot do zdravega planeta za vse
Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal
{SWD(2021) 140 final} - {SWD(2021) 141 final}
PRILOGA 1 – SEZNAM UKREPOV
|
Št. |
UKREPI |
Časovni razpored |
|
Izboljšanje našega zdravja in dobrega počutja |
||
|
Vodilna pobuda 1 |
Zmanjšanje neenakosti v zdravju z ničelnim onesnaževanjem Redno vnašanje podatkov o spremljanju in napovedovanju onesnaževanja v register neenakosti v raku in demografski atlas. |
od leta 2022 |
|
Vodilna pobuda 2 |
Podpiranje ukrepa za ničelno onesnaževanje v mestih
|
od leta 2022 |
|
1 |
Revizija direktiv o kakovosti zunanjega zraka |
2022 |
|
2 |
Uvedba strožjih mejnih vrednosti emisij za motorna vozila (Euro 7) |
2021 |
|
3 |
Zmanjšanje emisij v zrak in emisij hrupa iz prometa pri viru s posodobitvijo regulativnih okvirov EU ali mednarodnih regulativnih okvirov, kadar je ustrezno |
od leta 2021 |
|
4 |
Poročilo o izvajanju direktive o okoljskem hrupu |
2022 |
|
5 |
Nadaljnji ukrepi v zvezi z oceno direktive o zunanjem hrupu |
2022/2023 |
|
6 |
Ocena poti in možnosti politike za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih ter po potrebi predložitev predloga zakonodajnih ukrepov |
2023 |
|
7 |
Pregled direktive o kopalnih vodah in njena revizija, če bo potrebna |
2021–2023 |
|
8 |
Podpiranje izvajanja nove direktive o pitni vodi ter sprejetje ustreznih izvedbenih in delegiranih aktov |
od leta 2022 |
|
9 |
Pregled direktive o energijski učinkovitosti, direktive o energiji iz obnovljivih virov ter zahtev glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami za ogrevalne naprave ter njihova revizija, če bo potrebna |
od leta 2021 |
|
Živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta |
||
|
Vodilna pobuda 3 |
Spodbujanje ničelnega onesnaževanja v vseh regijah
|
2024 |
|
10 |
Revizija direktive o standardih kakovosti okolja in direktive o podzemni vodi |
2022 |
|
11 |
Pregled okvirne direktive o morski strategiji in njena revizija, če bo potrebna |
2021–2023 |
|
12 |
Zmanjšanje podvodnega hrupa in morskih odpadkov z mejnimi vrednostmi EU, ki se določijo na podlagi okvirne direktive o morski strategiji |
2022 |
|
13 |
Revizija direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v sinergiji s pregledom direktive o industrijskih emisijah in oceno direktive o blatu iz čistilnih naprav |
2022 |
|
14 |
Podpiranje izvajanja strateških smernic za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU – vidiki okoljske uspešnosti |
2022–2023 |
|
15 |
Opredelitev in sanacija onesnaženih območij z: ·določitvijo prednostnega nadzornega seznama EU za kontaminante tal in uvedbo modula ničelnega onesnaževanja tal v prihodnje raziskovanje LUCAS; ·proučitvijo dobrih praks in zagotovitvijo smernic za potni list za varno, trajnostno in krožno uporabo zemeljskega izkopa; ·olajševanjem javnega in zasebnega financiranja za opredelitev, preiskavo, oceno in sanacijo kontaminiranih tal in podzemne vode ter ozaveščanjem o njem. |
2022 2024 2024 |
|
|
||
|
Vodilna pobuda 4 |
Olajševanje odločitev za ničelno onesnaževanje
|
od leta 2022 |
|
16 |
Revizija direktive o industrijskih emisijah in uredbe o E-RIPO |
2021/2022 |
|
17 |
Priporočila na podlagi preverjanja primernosti izvajanja načela odgovornosti povzročitelja |
2024 |
|
18 |
Revizija uredbe o živem srebru |
2022 |
|
19 |
Podpiranje mednarodnih prizadevanj v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, vključno z novimi tehnologijami in tehnologijami v vzponu, za zmanjšanje industrijskih emisij ter v zvezi z revizijo Kijevskega protokola za izboljšanje dostopa javnosti do informacij o navedenih emisijah |
od leta 2021 |
|
Zagotovitev strožjega izvajanja in izvrševanja |
||
|
Vodilna pobuda 5 |
Skupno izvrševanje ničelnega onesnaževanja
|
od leta 2022 |
|
20 |
Revizija direktive o okoljski kriminaliteti |
2021 |
|
21 |
Preverjanje primernosti direktive o okoljski odgovornosti |
2023 |
|
|
||
|
Vodilna pobuda 6 |
Predstavitev rešitev za ničelno onesnaževanje za stavbe
|
od leta 2022 |
|
Vodilna pobuda 7 |
Živi laboratoriji za zelene digitalne rešitve in pametno ničelno onesnaževanje
|
2021 |
|
22 |
Krepitev zmogljivosti in izboljšanje znanja o praksah, ki povzročajo manj onesnaževanja, z nacionalnimi službami za kmetijsko svetovanje |
od leta 2023 |
|
23 |
Zberejo se vse glavne obveznosti o upravljanju hranil, ki izhajajo iz prava EU, in dajo na voljo v digitalni obliki za omejitev okoljskega odtisa kmetijskih dejavnosti |
2023 |
|
24 |
Uvedba vnosa podatkov o ničelnem onesnaževanju v podatkovni prostor za zeleni dogovor za izboljšanje razpoložljivosti podatkov |
2023 |
|
25 |
Priprava pobude Destinacija Zemlja za razvoj zelo natančnega digitalnega modela Zemlje s podatki programa Copernicus kot ključnega elementa za spremljanje stanja zraka, sladkih voda, morij in tal |
od leta 2024 |
|
26 |
Izboljšana podpora usposabljanju in izobraževanju o okoljskih tveganjih, tudi v zvezi z zdravili, s: ·prilagojenimi moduli EU za usposabljanje za zdravstvene in druge delavce v sektorju socialnega varstva; ·smernicami za zdravstvene delavce o preudarni uporabi zdravil in podporo vključevanju okoljskih vidikov v programe usposabljanja in strokovnega razvoja; ·podporo usposabljanju in izobraževanju za podnebno, okoljsko in zdravstveno ozaveščene strokovnjake in gospodarske subjekte |
od leta 2021 |
|
Spodbujanje svetovnih sprememb za ničelno onesnaževanje |
||
|
Vodilna pobuda 8 |
Čim večje zmanjšanje zunanjega onesnaževalnega odtisa EU
|
od leta 2021 |
|
27 |
Dodaten razvoj mednarodnega sodelovanja na področju politik v zvezi s črnim ogljikom za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb in izboljšanje kakovosti zraka |
od leta 2021 |
|
28 |
Podpiranje globalnih ukrepov v zvezi z izvozom izrabljenih in rabljenih vozil |
od leta 2021/2022 |
|
29 |
Podpiranje pobud za boljše spremljanje in upravljanje mednarodne trgovine z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ter odpadnimi baterijami |
od leta 2021 |
|
30 |
Podpiranje svetovne pobude za končanje neformalnega recikliranja rabljenih svinčevo-kislinskih baterij |
od leta 2021/2022 |
|
Spremljanje napredka, predvidevanje trendov in vključevanje ničelnega onesnaževanja |
||
|
Vodilna pobuda 9 |
Okrepitev vloge središč znanja EU za ničelno onesnaževanje
|
od leta 2021 |
|
31 |
Poročili o spremljanju in napovedovanju ničelnega onesnaževanja |
2022 in 2024 |
|
32 |
Priprava „evropskega okoljskega in zdravstvenega atlasa“ |
2023/2024 |
|
33 |
Začetek delovanja deležniške platforme za ničelno onesnaževanje (vključno s tematskimi vozlišči, npr. zelenih digitalnih rešitev, tehnologij za čisti zrak, onesnaženosti tal) |
od leta 2021 |
Za doseganje cilja ničelnega onesnaževanja bodo poleg teh ukrepov ključni še številni ukrepi za „ničelno onesnaževanje“, ki so že načrtovani v okviru evropskega zelenega dogovora in drugih pobud 1 .
PRILOGA 2
Pojasnila za cilje iz akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje
Cilj 1: EU mora do leta 2030 zmanjšati vplive onesnaženosti zraka na zdravje (prezgodnje smrti) za več kot 55 %
Podlaga: direktiva o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij (Direktiva (EU) 2016/2284)
Opis: Po predvidevanjih se bo zmanjšanje doseglo z zmanjšanjem emisij drobnih delcev (PM2,5), če bodo vse države članice izvedle vse ukrepe, ki so jih napovedale v svojih prvih nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka (člen 6 Direktive (EU) 2016/2284) za doseganje ciljev direktive, in na podlagi popolnega izvajanja druge ustrezne zakonodaje (zlasti energetskih in podnebnih politik). Zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka, ki niso delci PM2,5 (in so tudi zajeta z direktivo o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij), bo imelo dodatne pozitivne vplive na zdravje.
Referenčno leto: 2005
Dokazi: drugi obeti za čist zrak 2 in študija, na kateri temeljijo 3
Spremljanje: posodobitev obetov za čist zrak na podlagi okvira spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 4 .
Cilj 2: EU mora do leta 2030 zmanjšati delež ljudi, ki se redno spopadajo s težavami zaradi prometnega hrupa, za 30 %
Podlaga: direktiva o okoljskem hrupu (Direktiva 2002/49/ES)
Opis: Cilj temelji na študiji Komisije iz leta 2021, pri kateri so bili analizirani uradni podatki držav članic o izpostavljenosti hrupu (člen 7 direktive o okoljskem hrupu), na nacionalnih akcijskih načrtih za hrup, ki se nanašajo na obdobje 2018–2024 (člen 8 direktive o okoljskem hrupu), in napovedih EEA za okoljski hrup v Evropi iz leta 2020 5 . Pri študiji je bilo količinsko opredeljeno zmanjšanje števila zdravstvenih težav, povezanih s hrupom, ki ga je mogoče doseči z izvajanjem stroškovno učinkovitih ukrepov, vključno z rešitvami, ki so že na voljo na trgu. Nekatere od njih izhajajo iz specifičnih mejnih vrednosti, ki so v skladu s pravom EU obvezne (npr. v zvezi s pnevmatikami 6 , cestnimi vozili 7 in tihimi vagoni 8 ), medtem ko je treba za druge (npr. v zvezi s tišjimi cestnimi površinami, gladkimi in tišjimi tirnicami, časovnimi okviri in postopki letov) sprejeti ukrepe na nacionalni/lokalni ravni v skladu z direktivo o okoljskem hrupu v povezavi z drugo ustrezno zakonodajo EU 9 : o splošnem usklajevanju in ravni ambicioznosti zadnjenavedenih rešitev odločajo ustrezni nacionalni/lokalni organi. Na splošno je ocena različnih scenarijev, pri katerih so se upoštevali ukrepi v zvezi s cestami, železnicami in letališči, pokazala, da bi se po predvidevanjih do leta 2030 število zdravstvenih težav, povezanih s hrupom, zmanjšalo za 15–45 % v primerjavi z letom 2017, pri čemer bi bilo najmanjše zmanjšanje doseženo z izvedbo nekaj ukrepov, povezanih s specifičnimi mejnimi vrednostmi hrupa, ki so obvezne na podlagi prava EU, največje pa s kombinacijo prvega scenarija in odločnejših ukrepov na lokalni ravni. Zato je predlagano 30-odstotno zmanjšanje do leta 2030 kot realističen cilj, ki ga je mogoče doseči predvsem z boljšim izvajanjem ustrezne zakonodaje EU ter ustrezno podporo mestnim in regionalnim ukrepom za ničelno onesnaževanje, ki se nanašajo na hrup.
Referenčno leto: 2017
Dokazi: študija EU (2021) z naslovom „Assessment of potential health benefits of noise abatement measures in the EU“ (Ocena morebitnih koristi ukrepov za dušenje hrupa za zdravje v EU) 10
Spremljanje: posodobitev redne ocene EEA (najnovejše poročilo EEA št. 22/2019 11 ) se vključi v okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 12 .
Cilj 3: EU mora do leta 2030 zmanjšati delež ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost, za 25 %
Podlaga: direktiva o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij (Direktiva (EU) 2016/2284)
Opis: V drugih obetih za čist zrak in študiji, na katerih temeljijo, je bilo izračunano, da je mogoče s popolnim izvajanjem vseh ukrepov, ki so jih države članice napovedale v svojih prvih nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka (člen 6 Direktive (EU) 2016/2284), območja ekosistemov, opredeljena kot območja, kjer usedline dušika presegajo „kritične obremenitve“, do leta 2030 zmanjšati za 20 % v primerjavi z letom 2005.
Pri teh ocenah se ne upoštevajo dodatni ukrepi, potrebni za dosego 50-odstotnega zmanjšanja izgub hranil, določenega v strategiji „od vil do vilic“ in strategiji za biotsko raznovrstnost, ter ciljev za obnovo narave iz strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Zato je predlagano 25-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2005 kot realističen cilj, ki ga je mogoče doseči z izvajanjem ukrepov, ki so jih države članice že napovedale v svojih prvih nacionalnih programih nadzora nad onesnaževanjem zraka, v kombinaciji z izvajanjem dodatnih ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev iz strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.
Referenčno leto: 2005
Dokazi: drugi obeti za čist zrak 13 in študija, na kateri temeljijo (zlasti preglednica 3.12) 14
Spremljanje: posodobitev obetov za čist zrak na podlagi okvira spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 15 .
Cilj 4: EU mora do leta 2030 zmanjšati izgube hranil, uporabo in tveganja kemičnih pesticidov, uporabo nevarnejših kemičnih pesticidov ter prodajo antimikrobikov za rejne živali in živali iz akvakulture za 50 %
Podlaga: V strategiji za biotsko raznovrstnost 16 in strategiji „od vil do vilic“ 17 so določeni naslednji cilji:
·„50-odstotno zmanjšanje izgube hranil do leta 2030. Cilj zagotavlja, da se rodovitnost tal ne bo poslabšala, uporaba gnojil pa se bo zmanjšala za 20 %.“
·„[Z]manjšanje splošne uporabe kemičnih pesticidov in njihovega tveganja za 50 % ter [...] zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov za 50 % do leta 2030.“
·„[Z]manjšanje skupne prodaje antimikrobikov za rejne živali in živali iz akvakulture v EU za 50 % do leta 2030.“
Opis:
Hranila: Ta cilj bo dosežen s polnim izvajanjem in izvrševanjem zadevne okoljske in podnebne zakonodaje, z opredelitvijo obsega zmanjšanja obremenitve s hranili, ki je potrebno za dosego teh ciljev, skupaj z državami članicami, izvajanjem uravnoteženega gnojenja in trajnostnega upravljanja hranil, spodbujanjem trgov za vnovič pridobljena hranila ter z boljšim uravnavanjem dušika in fosforja v njunem življenjskem ciklu.
Pesticidi: Ta cilj bo dosežen z več ukrepi, zlasti z revizijo direktive o trajnostni rabi pesticidov, predlogi za strožje določbe o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi ter spodbujanjem večje uporabe varnih alternativnih načinov za zaščito pridelka pred škodljivimi organizmi in boleznimi. Cilj vključuje 50-odstotno zmanjšanje treh vidikov, tj. uporabe kemičnih pesticidov, uporabe najnevarnejših pesticidov in tveganja, ki ga povzroča uporaba.
Antimikrobiki: Novi uredbi o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi zagotavljata širok nabor ukrepov za pomoč pri doseganju tega cilja in promocijo „enega zdravja“.
Referenčno leto: v primerjavi z obdobjem 2012–2015 (hranila), 2011–2017 (pesticidi) in letom 2018 (antimikrobiki)
Dokazi: strategija za biotsko raznovrstnost, strategija „od vil do vilic“, Priloga I k Priporočilom za države članice glede njihovih strateških načrtov za skupno kmetijsko politiko 18
Spremljanje: Kazalniki za količinsko opredeljene cilje zelenega dogovora 19 se vključijo v okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 20 .
Cilj 5: EU mora do leta 2030 zmanjšati količino plastičnih odpadkov v morjih za 50 % in mikroplastike, ki se spušča v okolje, za 30 %
Podlaga: Direktiva (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (direktiva o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo), okvirna direktiva o morski strategiji (Direktiva 2008/56/ES), zakonodaja o kemikalijah (REACH)
Opis:
Plastični odpadki v morjih: Doseganje cilja 50-odstotnega zmanjšanja do leta 2030 bi vključevalo spremembe potrošnje zaradi dobrega izvajanja obstoječe (predvsem okvirne direktive o odpadkih) in nove (predvsem direktive o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo) zakonodaje EU. Spremljanje količin odpadkov na obalah, ki ga je treba izvajati v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, se bo uporabilo kot približek za spremljanje napredka. Zato bo ta cilj dosežen s kombinacijo ukrepov, predvidenih za zmanjšanje uporabe plastike in nastajanja odpadkov ter spodbujanje čistejšega in bolj krožnega gospodarstva.
Mikroplastika: Po podatkih študije Komisije iz leta 2018 21 je mogoče emisije mikroplastike v površinske vode do leta 2035 zmanjšati za 30 %, če se bo izvajala kombinacija ukrepov za obravnavanje mikroplastike iz peletov, pnevmatik in tekstilnih izdelkov. Poleg tega je analiza Evropske agencije za kemikalije ( ECHA ) pokazala, da je mogoče v naslednjih 20 letih zmanjšati tudi emisije mikroplastike za 60 %, če se v zvezi z uporabo mikroplastike, ki se namerno dodaja proizvodom (npr. v kozmetiko, detergente), uporabijo ustrezni preventivni ukrepi iz uredbe REACH. Zato je predlagano 30-odstotno zmanjšanje do leta 2030 kot realističen cilj, ki ga je mogoče doseči predvsem z dobrim izvajanjem akcijskega načrta za krožno gospodarstvo iz leta 2020.
Referenčno leto: 2016
Dokazi: ocena učinka 22 predloga (nove) Direktive (EU) 2019/904 (plastični odpadki) in poročila Evropske agencije za kemikalije (mikroplastika) 23 ter študije 24 , na katerih temelji ocena učinka direktive o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo
Spremljanje: V skladu z okvirno direktivo o morski strategiji morajo države članice redno spremljati količine odpadkov na obalah. Na podlagi tega je bilo pripravljeno poročilo „EU Marine Beach Litter Baselines“ (Izhodiščne vrednosti za morske odpadke na obalah EU) 25 . Spremljanje na podlagi okvirne direktive o morski strategiji (ki ga podpira EMODnet 26 ) bo vključeno v okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 27 .
Cilj 6: EU mora do leta 2030 znatno zmanjšati skupno nastajanje odpadkov in zmanjšati količino ostankov komunalnih odpadkov za 50 %
Podlaga: akcijski načrt za krožno gospodarstvo 28 in okvirna direktiva o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES)
Opis: Ambiciozen cilj v zvezi s skupnim nastajanjem odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca v EU, ki se od leta 2014 stalno povečujejo. Komisija namerava okrepiti hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES, v skladu s katero je treba prednostno obravnavati preprečevanje odpadkov, s predlogom ciljev za zmanjšanje količine odpadkov in drugih ukrepov za preprečevanje odpadkov v okviru pregleda Direktive 2008/98/ES, ki je predviden za leto 2023.
Referenčno leto: določiti naknadno
Dokazi: Eurostatova zbirka podatkov o odpadkih 29 , poročila EEA o programih preprečevanja odpadkov 30 in podatki o ponovni uporabi, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 37(3) okvirne direktive o odpadkih
Spremljanje: Kazalniki iz Eurostatove zbirke podatkov o odpadkih 31 in okvira za spremljanje krožnega gospodarstva 32 se vključijo v okvir spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja 33 .
Glej zlasti sezname ukrepov iz prilog k naslednjim pobudam (neizčrpen seznam): COM(2020) 98, COM(2020) 102, COM(2020) 299, COM(2020) 301, COM(2020) 380, COM(2020) 381, COM(2020) 562, COM(2020) 662, COM(2020) 663, COM(2020) 667, COM(2020) 696, COM(2020) 741, COM(2020) 761, COM(2020) 788, COM(2020) 789, COM(2021) 44, COM(2021) 66, COM(2021) 82 in JOIN(2021) 3.
https://ec.europa.eu/environment/air/pdf/CAO2-MAIN-final-21Dec20.pdf .
SWD(2021) 141.
https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-noise-in-europe.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32009R0661.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014R0540.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32019R0774.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014R0598.
ISBN 978-92-76-30696-2, DOI: 10.2779/24566.
https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-noise-in-europe .
SWD(2021) 141.
https://ec.europa.eu/environment/air/pdf/CAO2-MAIN-final-21Dec20.pdf .
SWD(2021) 141.
COM(2020) 380.
COM(2020) 381.
COM(2020) 846, Priloga 1.
COM(2020) 846, Priloga 1.
SWD(2021) 141.
SWD(2018) 254.
https://ec.europa.eu/environment/pdf/waste/Study_sups.pdf ; https://ec.europa.eu/environment/marine/good-environmental-status/descriptor-10/pdf/microplastics_final_report_v5_full.pdf .
Evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke, za več informacij glej SWD(2021) 141.
SWD(2021) 141.
COM(2020) 98 .
https://ec.europa.eu/eurostat/web/waste/data/database.
https://www.eea.europa.eu/themes/waste/waste-prevention.
https://ec.europa.eu/eurostat/web/waste/data/database.
SWD(2018) 29.
SWD(2021) 141.