EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.3.2021

COM(2021) 118 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje

1.Združevanje moči: digitalna preobrazba za odpornost Evrope

V samo enem letu je pandemija COVID-19 korenito spremenila vlogo in dojemanje digitalizacije v naših družbah in gospodarstvih ter povečala njen tempo. Digitalne tehnologije so zdaj nujne za delo, učenje, zabavo, druženje, nakupovanje in dostop do vsega, od zdravstvenih storitev do kulture. Pokazala je tudi ključno vlogo, ki jo lahko ima prelomna inovacija 1 . Pandemija je razkrila tudi ranljivosti našega digitalnega prostora, njegovo odvisnost od neevropskih tehnologij in vpliv dezinformacij na naše demokratične družbe.

Glede na te izzive je naša izražena ambicija pomembnejša, kot kdaj koli prej: prizadevati si za digitalne politike, ki ljudi in podjetja opolnomočajo, da izkoristijo trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost, osredotočeno na človeka. Evropa se mora opreti na svoje prednosti – na odprt in konkurenčen enotni trg, stroga pravila, ki vključujejo evropske vrednote, svojo prodornost v pravični mednarodni trgovini, ki temelji na pravilih, trdno industrijsko bazo, visoko usposobljene državljane in močno civilno družbo. Hkrati mora natančno oceniti in obravnavati morebitne strateške slabosti, ranljivosti in odvisnosti z visokim tveganjem, ki ogrožajo uresničitev njenih ambicij, ter pospešiti povezane naložbe 2 .

Tako bo Evropa digitalno suverena v medsebojno povezanem svetu z gradnjo in uvedbo tehnoloških zmogljivosti na način, ki bo opolnomočil ljudi in podjetja, da izkoristijo potencial digitalne preobrazbe, ter pomagal graditi bolj zdravo in bolj zeleno družbo 3 . 

V govoru o stanju v Uniji septembra 2020 je predsednica von der Leyen napovedala, da bo morala Evropa zagotoviti digitalno suverenost s skupno vizijo EU za leto 2030 na podlagi jasnih ciljev in načel. Predsednica je posebej poudarila evropsko računalništvo v oblaku, vodilno vlogo na področju etične umetne inteligence, varno digitalno identiteto za vse in močno izboljšano podatkovno infrastrukturo, infrastrukturo superračunalnikov in infrastrukturo za povezljivost. V odgovor je Evropski svet pozval Komisijo, naj do marca 2021 predstavi celovit digitalni kompas, v katerem bodo zastavljene digitalne ambicije za leto 2030, vzpostavljen sistem spremljanja ter opredeljeni ključni mejniki in sredstva za uresničitev teh ambicij.

Ta politična spodbuda zahteva okrepitev prizadevanj, ki so se v zadnjem desetletju začela za pospešitev evropske digitalne preobrazbe – spodbujanje nadaljnjega napredka pri doseganju brezhibno delujočega enotnega digitalnega trga 4 in okrepitev ukrepov, opredeljenih v strategiji Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope 5 . V strategiji je vzpostavljen program reforme politike 6 , ki se je že začel z aktom o upravljanju podatkov, aktom o digitalnih storitvah, aktom o digitalnih trgih in strategijo za kibernetsko varnost. Naložbe, potrebne za digitalni prehod, bodo prejele podporo iz številnih instrumentov proračuna Unije, med drugim iz kohezijskih programov, Instrumenta za tehnično podporo in programa za digitalno Evropo. Z dogovorom sozakonodajalcev, da bi se najmanj 20 % mehanizma za okrevanje in odpornost moralo porabiti za digitalni prehod, se bo podprl ta načrt reform in zagotovila sredstva za vzpostavitev digitalnega desetletja Evrope na trdnih temeljih.

2.Vizija za leto 2030: opolnomočenje državljanov in podjetij

Evropska pot do digitaliziranega gospodarstva in družbe je pot solidarnosti, blaginje in trajnostnosti, ki temelji na opolnomočenju državljanov in podjetij ter hkrati zagotavlja varnost in odpornost digitalnega ekosistema in dobavnih verig.

Eno ključnih spoznanj pandemije je, da lahko digitalizacija združi ljudi, ne glede na to, kje se fizično nahajajo. Digitalna infrastruktura in hitra povezljivost ljudem prinašata nove priložnosti. Digitalizacija lahko postane odločilni dejavnik za uveljavljanje pravic in svoboščin, ki bo ljudem omogočal, da navezujejo stike izven določenih ozemelj, družbenih položajev ali družbene skupnosti, in odpiral nove možnosti za učenje, zabavo, delo, raziskovanje in izpolnjevanje ambicij. To bo omogočilo družbo, v kateri je geografska razdalja manj pomembna, saj lahko ljudje delajo, se učijo, komunicirajo z javnimi upravami, upravljajo finance in plačila, uporabljajo sisteme zdravstvenega varstva in avtomatizirane prometne sisteme, sodelujejo v demokratičnem življenju, se zabavajo ali srečujejo in razpravljajo z ljudmi kjer koli v EU, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih.

Vendar pa je kriza izpostavila tudi ranljivosti našega digitalnega prostora, njegovo večjo odvisnost od kritičnih tehnologij, ki pogosto niso iz EU, opozorila na zanašanje na nekaj velikih tehnoloških podjetij, povečala dotok ponarejenih proizvodov in kibernetske kraje in povečala vpliv dezinformacij na naše demokratične družbe. Pojavil se je tudi nov digitalni razkorak, ne le med dobro povezanimi mestnimi območji ter podeželskimi in oddaljenimi ozemlji, ampak tudi med tistimi, ki lahko v celoti izkoristijo obogaten, dostopen in varen digitalni prostor z velikim izborom storitev, in tistimi, ki tega ne morejo. Podoben razkorak se je pojavil med podjetji, ki so že lahko izkoristila celoten potencial digitalnega okolja, in tistimi, ki še niso popolnoma digitalizirana. V tem smislu je pandemija COVID-19 razkrila novo „digitalno revščino“, zato je nujno zagotoviti, da lahko vsi državljani in podjetja v Evropi digitalno preobrazbo izkoristijo za boljše in uspešnejše življenje. Evropska vizija za leto 2030 je digitalna družba, v kateri ni nihče zapostavljen.

Digitalizacija ljudem zagotavlja nove vire blaginje 7 , podjetnikom omogoča inovacije, ustanovitev in rast podjetij, ne glede na to, kje živijo, odpiranje trgov in naložb v Evropi in po svetu ter ustvarjanje novih delovnih mest v času, ko se čedalje več Evropejcev počuti ogrožene v svoji gospodarski varnosti ali okolju.

Digitalne tehnologije lahko pomembno prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Sprejetje digitalnih rešitev in uporaba podatkov bosta pomagala pri prehodu na podnebno nevtralno, krožno in odpornejše gospodarstvo. Nadomestitev službenih potovanj z videokonferencami zmanjšuje emisije, digitalne tehnologije pa omogočajo bolj zelene procese v kmetijstvu, na področju energije, v stavbah, industriji ali na področju urbanističnega načrtovanja in storitvah, kar prispeva k predlaganemu evropskemu cilju, tj. zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in bolje varovati okolje. Digitalne infrastrukture in tehnologije same morajo postati bolj trajnostne in energijsko učinkovite ter gospodarne z viri. Z inovacijami in ambicioznimi ekološkimi standardi bodo lahko podjetja pri digitalni preobrazbi sprejela digitalne tehnologije z nižjim okoljskim odtisom ter večjo energijsko učinkovitostjo in učinkovitejšo rabo materialov.

Odporne, varne in zanesljive infrastrukture in tehnologije so bistvenega pomena za zagotavljanje spoštovanja evropskih pravil in vrednot. Močan enotni trg, pravična konkurenca in delujoča trgovina, ki temelji na pravilih, so ključna sredstva za gospodarski uspeh in odpornost EU.

Istočasno se digitalne tehnologije razvijajo večinoma zunaj EU 8 , zbliževanje med državami članicami glede digitalizacije pa ostaja omejeno, kar otežuje ekonomijo obsega 9 . EU bo zaradi okrepljenih notranjih prednosti in zmogljivosti močnejša mednarodna partnerica. Veliko povečanje naložb z vsemi ustreznimi denarnimi sredstvi EU in nacionalno porabo, vključno z izkoriščanjem pomembnih zasebnih naložb, je nujno, da bo EU lahko razvila kritične tehnologije na način, ki bo pospeševal njeno rast produktivnosti in gospodarski razvoj v popolni skladnosti z njenimi družbenimi vrednotami in cilji.

3.    Štiri glavne točke za določitev poti EU

Komisija predlaga vzpostavitev digitalnega kompasa, na podlagi katerega bodo digitalne ambicije EU za leto 2030 preoblikovane v konkretne cilje in zagotovljena uresničitev teh ciljev. Kompas bo temeljil na izboljšanem sistemu spremljanja 10 , s katerim se bo spremljal napredek EU glede hitrosti digitalne preobrazbe, vrzeli v evropskih strateških digitalnih zmogljivostih in izvajanja digitalnih načel. Vključeval bo sredstva za uresničitev vizije, v njem pa bodo določeni tudi ključni mejniki v skladu s štirimi glavnimi točkami. Prvi dve se osredotočata na digitalne zmogljivosti v infrastrukturi in izobraževanje ter spretnosti in znanja, drugi dve pa na digitalno preobrazbo podjetij in javnih storitev.

3.1    Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju

Če želimo v prihodnosti imeti usodo v svojih rokah in zaupati svojim sredstvom, vrednotam in odločitvam, se moramo opirati na digitalno opolnomočene in sposobne državljane, digitalno usposobljeno delovno silo in veliko več strokovnjakov na digitalnem področju, kot jih imamo zdaj. K temu naj bi prispeval razvoj visokozmogljivega ekosistema digitalnega izobraževanja, pa tudi učinkovita politika spodbujanja povezav s talenti z vsega sveta in privabljanja teh talentov.

Digitalne spretnosti in znanja bodo ključne za krepitev naše kolektivne odpornosti kot družbe. Osnovne digitalne spretnosti in znanja za vse državljane in priložnost za delovno silo, da pridobi nove specializirane digitalne spretnosti in znanja, so predpogoj za dejavno sodelovanje v digitalnem desetletju, kot je razloženo v programu znanj in spretnosti za Evropo 11 .

V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic je predviden cilj, da bo imelo do leta 2030 80 % odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja 12 . Da bi vsi Evropejci lahko v celoti izkoristili blaginjo, ki jo prinaša vključujoča digitalna družba, kot je predlagano v poglavju o digitalnih načelih (oddelek 4), bi moral biti dostop do izobraževanja, ki omogoča pridobivanje osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, pravica vseh državljanov EU, vseživljenjsko učenje pa bi moralo postati resničnost.

Široko zasnovane digitalne spretnosti in znanja bi morale biti tudi temelj družbe, ki lahko zaupa digitalnim proizvodom in spletnim storitvam, prepozna dezinformacije in poskuse goljufije, se zaščiti pred kibernetskimi napadi, spletnimi prevarami in goljufijami ter v kateri se otroci naučijo razumeti in krmariti po bogastvu informacij, ki so jim izpostavljeni na spletu.

Napredne digitalne spretnosti in znanja pomenijo več kot le obvladanje programiranja ali poznavanje osnov s področja računalništva. Z digitalnim usposabljanjem in izobraževanjem se morajo osvojiti specializirane digitalne spretnosti in znanja, ki bodo ljudem omogočila, da se zaposlijo na kakovostnih delovnih mestih in zadovoljujoče oblikujejo svojo poklicno pot. Leta 2019 je bilo 7,8 milijona strokovnjakov s področja IKT in do takrat je letna stopnja rasti znašala 4,2 %. Če se bo ta trend nadaljeval, bo imela EU veliko manj kot 20 milijonov strokovnjakov, kolikor naj bi znašale potrebe v skladu z napovedmi, na primer za ključna področja, kot sta kibernetska varnost ali analiza podatkov. Več kot 70 % podjetij poroča, da pomanjkanje osebja z ustreznimi digitalnimi spretnostmi in znanji ovira naložbe. Obstaja tudi resno neravnovesje med spoloma, saj je med strokovnjaki s področja IKT le šestina, med diplomanti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike pa le tretjina žensk 13 . To dopolnjujeta pomanjkanje zmogljivosti v smislu specializiranih programov izobraževanja in usposabljanja na področjih, kot so umetna inteligenca, kvantna in kibernetska varnost, ter slabo vključevanje digitalnih subjektov in multimedijskih izobraževalnih orodij v druge discipline. Obravnavanje tega izziva zahteva velike naložbe v usposabljanje prihodnjih generacij delavcev ter izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile.

Domače ukrepe bi bilo treba dopolniti s podporo za globalno izboljšanje računalniške pismenosti za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN. Program Erasmus+ bo zagotovil tudi možnosti za digitalne inženirje in strokovnjake iz tretjih držav ter na splošno povečal digitalna učna okolja. V Afriki bi nacionalne koalicije za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta lahko razvile skupne učne načrte za digitalne spretnosti in znanja in podprle vlade s strokovnim znanjem in projekti za vključitev šol in izobraževalnih ustanov v digitalno dobo. Podobno digitalne spretnosti in znanja ter pismenost postajajo osrednji element pri razvoju digitalnih zmogljivosti v naših odnosih z latinskoameriško in karibsko regijo.

Do leta 2030 bo svetovna konkurenca za talente močna, saj bo primanjkovalo strokovnega znanja, ki bo ključni dejavnik inovacij, rasti produktivnosti in blaginje za vse države. Spodbujanje privlačnosti EU in programi podpore digitalnim talentom bodo imeli ključno vlogo pri digitalni preobrazbi EU.

3.2    Varne in učinkovite trajnostne digitalne infrastrukture

Evropa bo vodilni položaj na digitalnem področju dosegla le, če ga bo utemeljila na trajnostni digitalni infrastrukturi v zvezi s povezljivostjo, mikroelektroniko in zmožnostjo obdelave obsežnih podatkov, saj omogočajo druge tehnološke spremembe in podpirajo konkurenčno prednost naše industrije. Na vseh teh področjih, ki zahtevajo usklajevanje, da bi se dosegla evropska raven, so potrebne znatne naložbe.

Odlična in varna povezljivost za vse in povsod v Evropi je predpogoj za družbo, v kateri lahko polno sodelujejo vsa podjetja in vsi državljani. Doseganje gigabitne povezljivosti do leta 2030 je ključna. Čeprav je to ambicijo mogoče doseči s katero koli mešanico tehnologij, bi se bilo treba osredotočiti na bolj trajnostno fiksno, mobilno in satelitsko povezljivost naslednje generacije z uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s 5G, ki temeljijo na hitrem in učinkovitem dodeljevanju spektra in upoštevanju zbirke orodij za kibernetsko varnost 5G 14 , in z razvojem 6G v prihodnjih letih 15 .

Z napredovanjem desetletja bodo gospodinjstva povečala uporabo takšnih omrežnih tehnologij, kar bo odražalo njihove vse večje potrebe po zelo visokozmogljivi povezljivosti. Do konca tega desetletja naj bi nove funkcije in zmogljivosti digitalne komunikacije, kot so zelo natančni holografski mediji in digitalno zaznavanje prek omrežij, prinesle popolnoma novo perspektivo v digitalno podprto družbo in poudarile potrebo po gigabitni povezljivosti. Že pred koncem desetletja bodo podjetja potrebovala namenske gigabitne povezave in podatkovne infrastrukture za računalništvo v oblaku ter obdelavo podatkov, tako kot bodo to potrebovale tudi šole in bolnišnice za e-učenje in e-zdravje. Visokozmogljivostno računalništvo bo zahtevalo terabitne povezave, da bi omogočilo obdelavo podatkov v realnem času.

Evropski vodilni položaj na digitalnem področju in svetovna konkurenčnost sta odvisna od močne notranje in zunanje povezljivosti, prav tako pa bi morala usmerjati naše mednarodno sodelovanje, zlasti v evropskih časovnih pasovih, in ob upoštevanju pojava podatkovnih prehodov na obrobju EU. EU ima celovit program sodelovanja, ki vključuje uvajanje širokopasovnih povezav, s partnericami z Zahodnega Balkana in državami vzhodnega partnerstva. Evropa bo povezana s svojimi partnericami v sosedstvu in Afriki, in sicer tudi prek kopenskih in podmorskih kablov ter varno satelitsko konstelacijo. Poleg tega bo EU pospešila izvajanje strategije EU za povezovanje Evrope in Azije prek novih partnerstev za povezljivost z Indijo in zvezo ASEAN. Digitalno partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi bo dopolnilo vzpostavitev komponente povezljivosti digitalnega zavezništva z Latinsko Ameriko in Karibi, s čimer se bo nadaljevalo sodelovanje, začeto s polaganjem kabla BELLA.

Če je povezljivost predpogoj za digitalno preobrazbo, so mikroprocesorji na začetku večine ključnih strateških vrednostnih verig, kot so povezani avtomobili, telefoni, internet stvari, visokozmogljivostni računalniki, robni računalniki in umetna inteligenca. Čeprav se v Evropi načrtujejo in izdelujejo vrhunski čipi, obstajajo pomembne slabosti, zlasti pri najsodobnejših proizvodnih tehnologijah in zasnovi čipov, ki Evropo izpostavljajo številnim ranljivostim 17 . 

Digitalna infrastruktura, ki služi državljanom, MSP, javnemu sektorju in velikim podjetjem, zahteva visokozmogljivostno računalništvo in celovite podatkovne infrastrukture. Danes se podatki, proizvedeni v Evropi, običajno shranjujejo in obdelujejo zunaj Evrope, izkoriščajo pa se prav tako zunaj Evrope 19 . Medtem ko bi morala podjetja, ki ustvarjajo in izkoriščajo podatke, imeti svobodo izbire v zvezi s tem, lahko to povzroči tveganja na področju kibernetske varnosti, šibkih točk v dobavni verigi, možnosti zamenjave in nezakonitega dostopa tretjih držav do podatkov 20 . Ponudniki storitev računalništva v oblaku s sedežem v EU predstavljajo le majhen delež na trgu računalništva v oblaku, zaradi česar je EU izpostavljena tovrstnim tveganjem, naložbeni potencial evropske digitalne industrije na trgu obdelave podatkov pa je omejen. Poleg tega bi morala EU glede na vpliv podatkovnih središč in infrastruktur v oblaku na porabo energije prevzeti vodilno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti in energijske učinkovitosti teh infrastruktur do leta 2030, hkrati pa njihovo presežno energijo uporabljati za ogrevanje naših domov, podjetij in skupnih javnih prostorov. Komisija bo v okviru izboljšanega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvedla mehanizme za merjenje energijske učinkovitosti podatkovnih središč in elektronskih komunikacijskih omrežij, ki jih uporabljajo evropska podjetja.

Kot je poudarjeno v evropski strategiji za podatke, se obseg ustvarjenih podatkov znatno povečuje in vse večji delež podatkov naj bi se obdeloval na robu, bližje uporabnikom in tam, kjer se podatki ustvarjajo. Ta sprememba bo zahtevala razvoj in uvedbo popolnoma novih tehnologij za obdelavo podatkov, ki bodo obsegale rob in pomenile odmik od centraliziranih infrastrukturnih modelov, ki temeljijo na oblaku. Da bi Evropa lahko sledila tem trendom, ki stremijo k večji distribuciji in decentralizaciji zmogljivosti obdelave podatkov, ter nadoknadila pomanjkanje ustreznih rešitev v oblaku za potrebe evropskih podjetij in javne uprave, mora okrepiti lastno infrastrukturo in zmogljivosti v oblaku 21 .

Vendar ekosistem v oblaku in na robu ne bo v celoti koristil evropskim podjetjem in javnim upravam, če ga ne bodo spremljale najsodobnejše računalniške zmogljivosti. V zvezi s tem se bo pospešilo sodelovanje z državami članicami v okviru že ustanovljenega evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivostno računalništvo, da bi se uvedla vrhunska združena superračunalniška in kvantnoračunalniška podatkovna infrastruktura.

Hkrati mora EU vlagati v nove kvantne tehnologije. EU bi morala biti vodilna na svetovni ravni pri razvoju kvantnih računalnikov, ki jih bo mogoče v celoti programirati in bodo dostopni od koder koli v Evropi, hkrati pa bodo visoko energijsko učinkoviti in zmožni v urah rešiti to, kar se trenutno reši v na stotine dneh, če ne celo v letih.

3.3    Digitalna preobrazba podjetij

Med pandemijo COVID-19 je postalo sprejetje digitalnih tehnologij bistvenega pomena za številna podjetja. Do leta 2030 digitalne tehnologije, vključno s 5G, internetom stvari, računalništvom na robu, umetno inteligenco, robotiko in razširjeno resničnostjo, ne bodo samo omogočevale razvoja, ampak bodo v središču novih proizvodov, novih proizvodnih procesov in novih poslovnih modelov, ki bodo temeljili na pravični izmenjavi podatkov v podatkovnem gospodarstvu. V tem okviru bosta hitro sprejetje in izvajanje predlogov Komisije za strategijo enotnega digitalnega trga in strategijo za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope 23 okrepila digitalno preobrazbo podjetij in zagotovila pravično in konkurenčno digitalno gospodarstvo. Prav tako bo potrebno zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v tujini.

Preobrazba podjetij bo odvisna od njihove zmožnosti, da hitro in široko sprejmejo nove digitalne tehnologije, tudi v industrijskih in storitvenih ekosistemih, ki zaostajajo. Podpora EU, zlasti prek enotnega trga, programa za digitalno Evropo in kohezijskih programov, bo spodbudila uvajanje in uporabo digitalnih zmogljivosti, vključno z industrijskimi podatkovnimi prostori, računalniško zmogljivostjo, odprtimi standardi, obrati za preskušanje in eksperimentiranje.

Podjetja je treba spodbujati, da uvedejo digitalne tehnologije in proizvode z nižjim okoljskim odtisom ter večjo energijsko učinkovitostjo in učinkovitejšo rabo materialov. Digitalne tehnologije je treba uvesti hitro, da se omogoči intenzivnejša in učinkovitejša raba virov. Na ta način se bodo s povečanjem snovne produktivnosti v Evropi zmanjšali vhodni proizvodni stroški in naša občutljivost na pretrese pri preskrbi.

Posebno pozornost je treba nameniti najnovejšim in prelomnim inovacijam. Čeprav Evropa že ustanovi toliko zagonskih podjetij kot ZDA, mora ustvariti ugodnejše pogoje in resnično delujoč enotni trg za hitro rast in razširitev 25 . Evropa je sprejela različna orodja 26 , vendar je naložbena vrzel za financiranje rasti zagonskih podjetij med ZDA in Evropo ter celo med EU in Kitajsko še vedno precejšnja. EU je že ustvarila številne samoroge, vendar so v zvezi s tem še mogoče izboljšave. Razvoj standarda odličnosti za zagonska podjetja lahko pomaga olajšati čezmejno rast, vključno s povečanim dostopom do financiranja za namene širitve 27 .

MSP imajo pri tem prehodu osrednjo vlogo, ne samo zato, ker predstavljajo večino podjetij v EU, temveč tudi zato, ker so ključni vir inovacij 28 . Ob podpori več kot 200 vozlišč za digitalne inovacije in industrijskih grozdov bi morala imeti MSP do leta 2030 možnost enostavnega in pravičnega dostopa do digitalnih tehnologij ali podatkov, ki ga je mogoče zagotoviti z ustreznimi predpisi, in imeti na voljo ustrezno podporo za digitalizacijo. V tem smislu bi moralo več kot 200 evropskih vozlišč za digitalne inovacije in industrijskih grozdov po vsej EU podpirati digitalno preobrazbo inovativnih in nedigitalnih MSP ter digitalne ponudnike povezati z lokalnimi ekosistemi. Cilj je doseči visoko stopnjo digitalne intenzivnosti in zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen. Komisija bo posodobila svojo industrijsko strategijo, tudi z namenom pospeševanja digitalne preobrazbe industrijskih ekosistemov v podporo ciljem do leta 2030.

3.4    Digitalizacija javnih storitev

Do leta 2030 je cilj EU zagotoviti, da bodo demokratično življenje in javne storitve na spletu v celoti dostopne vsem, vključno z invalidi, in da bodo ljudje lahko uporabljali najboljše digitalno okolje, ki bo uporabnikom ponujalo učinkovite in prilagojene storitve in orodja z visokimi standardi glede varnosti in zasebnosti, ki bodo preprosti za uporabo. Zaščiteno e-glasovanje bi spodbudilo večjo udeležbo javnosti v demokratičnem življenju. Uporabnikom prijazne storitve bodo državljanom vseh starosti in podjetjem vseh velikosti omogočile učinkovitejše vplivanje na usmeritev in rezultate vladnih dejavnosti ter izboljšanje javnih storitev. Vlada kot platforma, kot nov način oblikovanja digitalnih javnih storitev bo zagotovila celovit in preprost dostop do javnih storitev z neprekinjenim medsebojnim učinkovanjem naprednih zmogljivosti, kot so obdelava podatkov, umetna inteligenca in virtualna resničnost. Prav tako bo z učinkovitejšimi storitvami, ki so privzeto digitalne 31 , in kot vzorni model, ki spodbuja podjetja, zlasti MSP, k večji digitalizaciji, pomagala spodbuditi povečanje produktivnosti evropskih podjetij.

Vendar je vrzel pri doseganju te vizije še vedno precejšnja. Kljub vse večji uporabi spletnih javnih storitev so storitve, zagotovljene digitalno, pogosto osnovne, npr. izpolnitev obrazcev. Evropa mora izkoristiti digitalizacijo, da spodbudi korenito spremembo v načinu komunikacije med državljani, javnimi upravami in demokratičnimi institucijami, kar bo zagotovilo interoperabilnost na vseh ravneh upravljanja in v javnih storitvah 32 .

Skupnosti EU razvijajo tudi pametne podatkovne platforme, ki vključujejo podatke iz različnih sektorjev in mest ter izboljšujejo kakovost vsakdanjega življenja državljanov. Danes je večina digitalnih storitev, ki jih ponujajo te platforme, omejena na osnovne storitve, kot so pametno parkiranje, pametna razsvetljava ali telematika v javnem prevozu. Digitalizacija ima tudi ključno vlogo pri razvoju „pametnih vasi“, tj. skupnosti na podeželskih območjih, ki z inovativnimi rešitvami izboljšujejo svojo odpornost na podlagi lokalnih prednosti in priložnosti.

Platforme v podeželskih in mestnih skupnostih bodo poganjale digitalne tehnologije in bodo ponujale storitve, kot so multimodalni inteligentni prometni sistemi, hitra nujna pomoč v primeru nesreč, bolj ciljno usmerjene rešitve ravnanja z odpadki, upravljanje prometa, urbanistično načrtovanje, pametna energija in rešitve za razsvetljavo, optimizacija virov in druge storitve. Uporaba meril 34 za zeleno javno naročanje lahko spodbudi povpraševanje po zeleni digitalni preobrazbi.

Digitalna preobrazba bi morala omogočiti tudi sodobne in učinkovite pravosodne sisteme 35 , uveljavljanje pravic potrošnikov in večjo učinkovitost javnih ukrepov, vključno z zmogljivostmi organov kazenskega pregona in preiskovalnih organov 36 – kar je nezakonito zunaj spleta, je nezakonito tudi na spletu, organi kazenskega pregona pa morajo biti bolje opremljeni za spopadanje z vse bolj zapletenimi digitalnimi kaznivimi dejanji.

4.    Digitalno državljanstvo

Uvajanje digitalne infrastrukture, znanj in spretnosti ter zmogljivosti ter digitalizacija podjetij in javnih storitev sama po sebi ne zadoščata za opredelitev pristopa EU k digitalni prihodnosti; treba je tudi vsem Evropejcem omogočiti, da v celoti izkoristijo digitalne priložnosti in tehnologije. V digitalnem prostoru moramo zagotoviti, da bo mogoče enake pravice, ki veljajo zunaj spleta, v celoti uveljavljati na spletu.

Da bi bili ljudje v celoti opolnomočeni za to, bi morali imeti najprej dostop do cenovno dostopne, varne in visokokakovostne povezljivosti, biti sposobni pridobiti osnovne digitalne spretnosti in znanja, kar bi moralo postati pravica za vse, in biti opremljeni z drugimi sredstvi, ki bi jim skupaj omogočala polno sodelovanje pri gospodarskih in družbenih dejavnostih danes in v prihodnosti. Prav tako potrebujejo preprost dostop do digitalnih javnih storitev na podlagi na univerzalne digitalne identitete, pa tudi dostop do digitalnih zdravstvenih storitev. Omogočen bi moral biti nediskriminatoren dostop do spletnih storitev in uveljavljanje načel, kot so varni in zanesljivi digitalni prostori, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri delu na daljavo, zaščita mladoletnikov in etično algoritemsko odločanje.

Poleg tega morajo biti tehnologije in digitalne storitve, ki jih ljudje uporabljajo, skladne z veljavnim pravnim okvirom ter spoštovati pravice in vrednote, značilne za „evropsko pot“. Nadalje bi moralo biti varno in odprto digitalno okolje, osredotočeno na človeka, skladno z zakonodajo, ljudem pa bi moralo omogočiti tudi uveljavljanje pravic, kot so pravica do zasebnosti in varstva podatkov, svoboda izražanja, pravice otroka in pravice potrošnikov.

Digitalna načela so zakoreninjena v primarni zakonodaji EU, zlasti v Pogodbi o Evropski uniji (PEU), Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Listini EU o temeljnih pravicah in sodni praksi Sodišča Evropske unije, pa tudi v sekundarni zakonodaji 37 .

Na tej evropski poti v digitalno družbo bi bilo treba podpirati tudi pobude odprte demokracije, in sicer s prispevanjem k vključujočemu oblikovanju politik, omogočanjem širokega sodelovanja z ljudmi ter spodbujanjem lokalnih ukrepov za razvoj lokalnih pobud kot dejavnikov, ki omogočajo večjo družbeno sprejemljivost in večjo javno podporo demokratičnim odločitvam.

Ta evropska pot v digitalno družbo temelji tudi na zagotavljanju popolnega spoštovanja naslednjih temeljnih pravic EU:

·svoboda izražanja, vključno z dostopom do raznolikih, zanesljivih in preglednih informacij;

·svoboda ustanovitve podjetja in poslovanja prek spleta;

·varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter pravica do pozabe;

·varstvo intelektualnega ustvarjanja posameznikov v spletnem prostoru.

Enako pomembno je, da se vzpostavi celovit nabor digitalnih načel, ki bodo omogočala obveščanje uporabnikov in usmerjala odločevalce ter akterje na digitalnem področju, na primer:

·univerzalni dostop do internetnih storitev;

·varno in zanesljivo spletno okolje;

·univerzalno digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti za dejavno sodelovanje ljudi v družbi in demokratičnih procesih;

·dostop do okolju prijaznih digitalnih sistemov in naprav;

·dostopne digitalne javne storitve in uprave, osredotočene na človeka;

·etična načela za na človeka osredotočene algoritme;

·zaščita in opolnomočenje otrok v spletnem prostoru;

·dostop do digitalnih zdravstvenih storitev.

Komisija bo predlagala vključitev takega sklopa digitalnih načel in pravic v slovesno medinstitucionalne izjave Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi predloga Evropske komisije, ki bi temeljila na izkušnjah evropskega stebra socialnih pravic in jih dopolnjevala.

Komisija namerava izvesti letno raziskavo Eurobarometer, ki bo posebej namenjena spremljanju tega, kako Evropejci dojemajo spoštovanje svojih pravic in vrednot ter v kolikšni meri menijo, da jim digitalizacija družbe koristi.

5.    Kompas za dosego ciljev do leta 2030

Za uresničitev prenovljene ambicije EU za digitalizacijo je potreben trden okvir. Zajemati mora našo vizijo, ki temelji na štirih glavnih točkah, digitalna načela, ter obravnavati kritične vrzeli v zmogljivosti.

Digitalni KOMPAS Struktura upravljanja z letnim poročanjem in nadaljnjim spremljanjem
Doseganje konkretnih ciljev v skladu s štirimi glavnimi točkami 38	Oblikovanje in vzpostavitev večdržavnih projektov 39	Spremljanje digitalnih načel
Spremljanje s kvantitativnimi ključnimi kazalniki uspešnosti, poročanje o sprejetih ukrepih in izpolnjevanje priporočil	Spremljanje infrastrukture in kritične vrzeli v zmogljivosti Doseganje soglasja/spodbujanje dogovora o skupnih projektih in omogočanje njihovega izvajanja	Poročila in pregledi stanja Letni Eurobarometer

5.1 Upravljanje

Z operativnega vidika namerava Komisija predlagati digitalni kompas v obliki programa digitalne politike 40 , ki bo sprejet s postopkom soodločanja Evropskega parlamenta in Sveta s poudarkom na uresničevanju skupnih digitalnih ciljev in stalni zavezanosti k tem ciljem. Program naj bi vključeval naslednje vidike:

–Sklop konkretnih ciljev za vsako od štirih glavnih točk, kot je predlagano v oddelku 3. 

–Sistem spremljanja, ki meri napredek EU glede na ključne cilje do leta 2030 (oddelek 3 in Priloga) in digitalna načela (oddelek 4), ocenjuje tudi nezadostno razvita območja na ravni držav članic, vključno na primer z neobstojem ukrepov ali nepopolnim izvajanjem ključnih regulativnih predlogov 41 . Da se izkoristijo obstoječi procesi in metodologije 42 ter zaradi uskladitve z njimi, bodo osnovni kazalniki za spremljanje ciljev na ravni EU in trendov digitalizacije na nacionalni ravni del izboljšanega poročanja v okviru indeksa DESI.

–Evropska komisija bo odgovorna za analizo in splošno poročanje o napredku na evropski ravni. Takšno poročanje bo zagotovilo pregled in analizo razmer ter pokazalo oddaljenost od ciljev digitalnega desetletja (za primer glej spodnji graf). Končni cilj je ugotoviti, na katerih področjih napredek ni zadosten in kako je mogoče opredeljene vrzeli odpraviti z ukrepi in priporočili na evropski in/ali nacionalni ravni.

Kako oddaljeni smo od ciljev za leto 2030, ki omogočajo vključujočo in trajnostno digitalno družbo?

Na podlagi analize bo Komisija letno objavila poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu o stanju digitalnega desetletja v Evropi, v katerem bo poročala o napredku pri uresničevanju vizije do leta 2030 in ustreznih glavnih točk, ciljev in načel ter o bolj splošnem izpolnjevanju teh ciljev s prikazom rezultata v obliki „semaforja“. Poročilo bo povečalo ozaveščenost o odstopanjih od skupnih ciljev EU do leta 2030 ter o digitalnih načelih in opredeljenih naložbenih vrzelih. Letno poročilo o stanju digitalnega desetletja, kot edino poročilo o digitalnem napredku, bo vključeno tudi v evropski semester in bo usklajeno s procesom mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na podlagi tega poročila bodo Komisija in države članice izvedle skupno analizo, da bi poiskale rešitve za odpravo pomanjkljivosti in predlagale ciljno usmerjene ukrepe za učinkovito odpravo teh pomanjkljivosti. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami pristojna za izvajanje operativnega spremljanja in dajanje priporočil. To lahko vključuje priporočila glede izvajanja predpisov 43 ali potrebo po javni intervenciji za spodbujanje dodatnih naložb v digitalne tehnologije in zmogljivosti, npr. z razvojem večdržavnih projektov.

V političnem programu bo vzpostavljen mehanizem, ki bo Komisiji omogočil interakcijo z državami članicami v okviru tesnega sodelovanja in usklajevanja z namenom sprejetja skupnih zavez in možnih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni ob upoštevanju izvajanja drugih digitalnih politik in pobud. Poleg tega bo program politike Komisiji omogočil sodelovanje z državami članicami pri vzpostavitvi in oblikovanju večdržavnih projektov, kot je opisano v nadaljevanju.

Čeprav bo poudarek na sodelovanju in usklajevanju z državami članicami, pa morajo, da bo upravljanje učinkovito, vsi gospodarski in socialni akterji utemeljeno zaupati v rezultate. Ker je to ključni pogoj za uspešno pospešitev digitalizacije EU, se bodo v zvezi s kompasom opravila posebna posvetovanja z ustreznimi deležniki.

5.2 Večdržavni projekti

Za doseganje evropske vizije za digitalno desetletje so na štirih področjih digitalnega kompasa potrebne digitalne zmogljivosti, ki jih je mogoče zagotoviti le, če bodo države članice in EU združile sredstva. Za velike tehnološke projekte, ki so potrebni za evropski digitalni prehod, je evropski pristop h gradnji digitalnih zmogljivosti nujen. Najnovejše evropske zmogljivosti zahtevajo kritično maso financiranja in usklajenost vseh akterjev.

Evropski svet je pozval k nadaljnji krepitvi sinergij med porabo sredstev EU in nacionalnih sredstev v zvezi s takšnimi ključnimi tehnološkimi projekti. V uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter Instrumentu za tehnično podporo je prepoznana priložnost za razvoj večdržavnih projektov, ki združujejo naložbe iz različnih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi bilo treba pripraviti dolgoročne ukrepe, da se zagotovi mobilizacija naložb iz proračuna EU, držav članic in industrije.

O možnih usmeritvah večdržavnih projektov so že potekale razprave z državami članicami med pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru vodilnih pobud o povezovanju, razširitvi, modernizaciji ter preusposabljanju in izpopolnjevanju. Komisija je ponudila operativno podporo in spodbudila države članice, naj uporabijo sredstva iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, združijo moči in podprejo takšne večdržavne projekte.

Komisija se zavezuje, da bo podpirala razvoj in izvajanje večdržavnih projektov, tudi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in z okrepljenim dialogom z državami članicami, vključno s prilagodljivim okvirom upravljanja. 

Doslej so bili za različne projekte in naložbe uporabljeni različni mehanizmi 45 , ki so razkrili pomanjkljivosti v naboru instrumentov Komisije za združevanje financiranja držav članic, proračuna EU in zasebnih naložb za namene uvajanja in upravljanja infrastruktur ter storitev skupnega interesa zunaj raziskovalnega področja.

Za učinkovit mehanizem uvajanja in upravljanja večdržavnih projektov (in morda tudi projektov na drugih področjih) so zlasti potrebne številne kombinirane značilnosti:

·možnost hitre in prilagodljive vzpostavitve, hkrati pa mora ostati odprt za vse zainteresirane države članice;

·standardni sporazumi, ki urejajo skupna vprašanja, kot so lastništvo in upravljanje podatkov, vključno z vlogo Komisije pri zagotavljanju odprtosti, usklajenosti z dogovorjenimi prednostnimi nalogami in predpisi EU, med drugim s pravili o konkurenci in državni pomoči, ter usklajevanjem s programi in politikami EU;

·olajšanje združevanja nacionalnega financiranja in financiranja EU ter dopolnjevanja in kombiniranja različnih virov financiranja, hkrati pa ustvarjanje spodbud za privabljanje zasebnih naložb;

·pravna sposobnost za pridobivanje in upravljanje večdržavnih infrastruktur in vseevropskih storitev v javnem interesu, ne samo v raziskovalne namene, in ob sočasnem omogočanju nevtralnosti ponudnika.

Da bi ponudila učinkovito rešitev in spodbudila države članice k sodelovanju pri večdržavnih projektih na podlagi pridobljenih izkušenj, med drugim pri izvajanju takih projektov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, Komisija kot del prihodnjega predloga programa digitalne politike ocenjuje možnosti, kot so izvedljivost in značilnosti posebnega instrumenta za večdržavne projekte . 

6.    Mednarodno partnerstvo za digitalno desetletje

Pokazalo se je, da stopnja digitalizacije gospodarstva ali družbe ni le ključnega pomena za gospodarsko in družbeno odpornost, temveč je tudi dejavnik globalnega vpliva. Ker je pandemija pokazala, v kolikšni meri digitalna politika ni nikoli nevtralna z vidika vrednosti, ima EU s ponudbo konkurenčnih modelov zdaj priložnost, da promovira svojo pozitivno in na človeka usmerjeno vizijo digitalnega gospodarstva in družbe.

Da bo evropsko digitalno desetletje uspešno, bomo zgradili močna mednarodna digitalna partnerstva, ki bodo ustrezala štirim stebrom našega kompasa: znanja in spretnosti, infrastrukture, preobrazba podjetij in javnih storitev. To bo okrepilo zmožnost EU, da uveljavlja lastne interese in ponuja globalne rešitve, hkrati pa se bojuje proti nepoštenim in izkoriščevalskim praksam ter zagotavlja varnost in odpornost digitalnih dobavnih verig EU.

Izhodišče EU je odprto digitalno gospodarstvo, ki temelji na naložbenih tokovih in inovacijah, ki spodbujajo blaginjo. Hkrati bo EU odločno spodbujala naše temeljne interese in vrednote na podlagi treh splošnih načel: enaki konkurenčni pogoji na digitalnih trgih, zanesljiv kibernetski prostor in spoštovanje temeljnih pravic na spletu. 

Trgovinska politika in sporazumi bodo imeli v tem smislu ključno vlogo pri oblikovanju globalnih in dvostranskih pravil za digitalno trgovino na odprt, a prodoren način, ki bo temeljil na evropskih vrednotah. Kot osrednji del prenovljenih čezatlantskih odnosov je EU predlagala ustanovitev novega sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA, da bi poglobili trgovinsko in naložbeno partnerstvo, okrepili naš vodilni položaj na področju tehnologije in industrije, razvili združljive standarde, poglobili sodelovanje na področju raziskav, spodbujali lojalno konkurenco in zagotovili varnost kritičnih dobavnih verig.

EU je ključni akter v večstranskih forumih in promotor vključujočega multilateralizma, pri katerem sodelujejo vlade, civilna družba, zasebni sektor, akademski krogi in drugi deležniki. Ti forumi lahko izboljšajo delovanje digitalnega gospodarstva po vsem svetu, kot na primer s pogajanji o novih pravilih e-trgovanja pri Svetovni trgovinski organizaciji. EU si bo v sodelovanju z državami članicami in podobno mislečimi partnerji dejavno in odločno prizadevala za promocijo vizije digitalizacije, osredotočene na človeka, v mednarodnih organizacijah. Ta usklajeni pristop bi moral zlasti zagovarjati uporabo tehnologije, ki v celoti spoštuje Ustanovno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Mednarodna digitalna partnerstva EU bo podpirala zbirka orodij, ki bo temeljila na kombinaciji regulativnega sodelovanja in obravnavala gradnjo zmogljivosti ter znanja in spretnosti, naložbe v mednarodno sodelovanje in raziskovalna partnerstva. V ta namen bo uporabljen program dvostranskih dialogov, ki je v nastajanju:

·mednarodna digitalna partnerstva EU bodo spodbujala usklajevanje z regulativnimi normami in standardi EU ali približevanje tem normam in standardom pri vprašanjih, kot so varstvo podatkov, zasebnost in tokovi podatkov, etična uporaba umetne inteligence, kibernetska varnost in zaupanje, boj proti dezinformacijam in nezakonitim vsebinam na spletu, zagotavljanje upravljanja interneta in podpora razvoju digitalnih financ in e-upravljanja. EU bo prispevala tudi k skupnim rešitvam, kot je tekoče delo v skupini G20 in v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zvezi z globalno sporazumno rešitvijo za obdavčitev digitalnega gospodarstva.

·Za podporo digitalnim partnerstvom z državami v razvoju in državami v vzponu bo Komisija oblikovala in predlagala svežnje za digitalno gospodarstvo, ki bodo temeljili na zbirki orodij. Financirali se bodo s pobudami Ekipe Evropa, ki združujejo vire iz EU 46 in držav članic, v sodelovanju z vodilnimi evropskimi podjetji na svetovni ravni, vključno prek razvoja in mreženja vozlišč za digitalne inovacije. Ti svežnji bodo oblikovani tako, da bodo glavne točke ostale povezane in obravnavane na celovit način, kar bo zagotovilo promocijo modela digitalnega razvoja, osredotočenega na človeka. Spodbujanje digitalne povezljivosti za premostitev digitalnega razkoraka zahteva pomembne naložbe in zato celovito finančno sodelovanje, med drugim tudi s podobno mislečimi partnerji in mednarodnimi finančnimi institucijami. Ekipa Evropa bo obravnavala to digitalno vrzel v partnerskih državah, pri čemer bo posebno pozornost namenila Afriki, hkrati pa bo promovirala tehnologijo in vrednote EU. Podpora za to bi se lahko zagotovila z ustanovitvijo sklada za digitalno povezljivost v pristopu Ekipe Evropa. Komisija bo skupaj s partnerji v prihodnjih mesecih preučila njegovo izvedljivost.

·Digitalna partnerstva bodo ponudila priložnost za izvajanje skupnih raziskovalnih dejavnosti, tudi v okviru skupnih podjetij za industrijska vprašanja, ki bodo podpirala vodilno vlogo EU pri razvijanju tehnologij, kot so 6G, kvantne tehnologije ali uporaba digitalne tehnologije v boju proti podnebnim spremembam in okoljskim izzivom.

Na podlagi obnovljenih čezatlantskih odnosov, ki so močan steber našega mednarodnega digitalnega sodelovanja, bi morala imeti EU vodilno vlogo v širši koaliciji podobno mislečih partnerjev, odprti za vse tiste, ki delijo njeno vizijo digitalne preobrazbe, osredotočene na človeka, in razviti skupaj z njimi. Skupaj bomo branili odprt in decentraliziran internet, ki temelji na enotnem svetovnem spletu, in uporabo tehnologije, ki spoštuje posameznikove svoboščine in spodbuja enake konkurenčne pogoje na digitalnem področju. Takšna koalicija bi morala sodelovati, da bi okrepila konkurenčnost in inovacije, določila standarde v večstranskih forumih – na primer o etični uporabi umetne inteligence –, spodbudila digitalne trgovinske tokove prek medsebojno odvisnih in odpornih dobavnih verig ter zagotovila varen kibernetski prostor. Komisija in visoki predstavnik bosta skupaj z državami članicami EU razvila celovit in usklajen pristop k vzpostavitvi digitalne koalicije in diplomatskim dejavnostim, tudi prek mreže delegacij EU.

Do leta 2030 bi moralo mednarodno digitalno partnerstvo privesti do več priložnosti za evropska podjetja, povečanega obsega digitalne trgovine prek varnih omrežij, upoštevanja evropskih standardov in vrednot ter na mednarodni ravni bolj podpornega okolja za vrsto digitalne preobrazbe, osredotočene na človeka, ki si jo želimo mi in drugi partnerji.

7.    Zaključek: pot naprej

V sporočilu o digitalnem kompasu je začrtana jasna pot do skupne vizije in ukrepov za uspeh Evrope v digitalnem desetletju, doma in v svetu.

Sodelovanje in zavezanost javnosti in vseh deležnikov je ključnega pomena za uspešno digitalno preobrazbo. V tem okviru bo Komisija kmalu po tem sporočilu začela obsežen postopek posvetovanja o digitalnih načelih. V letu 2021 bo z državami članicami, Evropskim parlamentom, regionalnimi, gospodarskimi in socialnimi partnerji, podjetji in državljani posvetovala o posebnih elementih sporočila, vključno z okvirom kompasa s posebnimi cilji in upravljanjem. Ustanovila bo forum deležnikov, ki bo povezan z nekaterimi vidiki prizadevanj v zvezi z digitalnim kompasom do leta 2030.

Komisija bo nadaljevala s tem dogovarjanjem, da bo do tretjega četrtletja 2021 sozakonodajalcema predlagala program digitalne politike, in upa, da bo do konca leta 2021 z drugimi institucijami dosegla pomemben napredek glede izjave o digitalnih načelih.

(1)

     Z razvojem popolnoma novih vrst cepiv (npr. Moderna, BioNTech) so bile širši javnosti predstavljene prednosti prelomne inovacije, ki omogoča razvoj cepiv v manj kot enem letu, učinkovito in po metodi, ki do zdaj ni bila nikoli uporabljena, pa tudi pomen obvladovanja teh tehnologij.

(2)

     V analizi okrevanja, ki so jo opravile službe Komisije, je ocenjeno, da bodo za to, da se nadoknadi zaostanek za konkurenti iz ZDA in Kitajske, potrebne naložbe v IKT ter spretnosti in znanja, v višini 125 milijard EUR na leto. Evropska investicijska banka je opozorila na tveganje, da bo 45 % podjetij po krizi zaradi COVID-19 zmanjšalo svoje naložbe, namesto, da bi jih povečalo.

(3)

     To sporočilo je del sklopa ukrepov za krepitev odprte strateške avtonomije in odpornosti EU. V ta sklop med drugim spadajo sporočilo o spodbujanju odprtosti, moči in odpornosti evropskega gospodarskega in finančnega sistema, pregled trgovinske politike in prihodnja posodobljena industrijska strategija za Evropo ter poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021.

(4)

     Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, 6. maj 2015. Od 30 zakonodajnih predlogov sta jih sozakonodajalca sprejela 28.

(5)

     Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, 19. februar 2020.

(6)

     Leta 2021 naj bi bilo sprejetih osem zakonodajnih in trije nezakonodajni predlogi, vključno s tem sporočilom. Glej: Delovni program Evropske komisije za leto 2020.

(7)

     Če bi indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) do leta 2027 dosegel rezultat 90, bi BDP na prebivalca v EU narasel za 7,2 %. Deloitte, februar 2021, „Digitalisation: an opportunity for Europe“ (Digitalizacija: priložnost za Evropo).

(8)

     Na ključnih tehnoloških področjih, kot so procesorji, spletne platforme in infrastruktura v oblaku, je položaj evropskih akterjev precej slabši od vloge EU v svetovnem gospodarstvu; 90 % podatkov EU na primer upravljajo ameriška podjetja, manj kot 4 % glavnih spletnih platform je evropskih, mikročipi, izdelani v Evropi, predstavljajo manj kot 10 % evropskega trga.

(9)

     Indeks DESI kaže, da večina držav EU, ki so na ravni digitalizacije pod povprečjem EU, v zadnjih petih letih ni veliko napredovala. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-economy-and-society-index-desi . 

(10)

   V skladu s sistemom spremljanja v okviru indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki ga je Komisija vzpostavila leta 2014 ( https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-economy-and-society-index-desi ). V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2020 je napovedano dokončno oblikovanje preglednic odpornosti, vključno s tisto za digitalno razsežnost, ki bodo zagotavljale dodaten vpogled v digitalne ranljivosti in zmogljivosti EU.

(11)

     Program znanj in spretnosti za Evropo in akcijski načrt za digitalno izobraževanje.

(12)

     Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, COM(2021) 102. Sprejet 4. marca 2021.

(13)

     Glej Preglednico o ženskah na digitalnem področju za leto 2020: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/women-digital-scoreboard-2020 .

(14)

     Komisija bo zagotovila, da bo sodelovanje v programih financiranja EU na ustreznih tehnoloških področjih pogojeno z izpolnjevanjem varnostnih zahtev, določenih v zadevnih programih EU, vključno s programi EU za zunanje financiranje in finančnimi instrumenti, ter usklajeno s pristopom iz sklopa orodij EU za kibernetsko varnost omrežij 5G. .

(15)

     Da bi prispevala k temu cilju, je Komisija sprejela predlog za ustanovitev skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve za usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na področju tehnologije 6G v okviru programa Obzorje Evropa ter pobud za uvedbo5G v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope – Digitalno in drugih programov. https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/europe-puts-forward-proposal-joint-undertaking-smart-networks-and-services-towards-6g.

(16)

     Ta ambicija pomeni nadaljevanje usmeritve, predlagane v sporočilu Komisije iz leta 2016 z naslovom „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“, in v njem zastavljenih ciljev za leto 2025.

(17)

     Za prispevanje k temu cilju je Komisija sprejela predlog za ustanovitev skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije za usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti na področju polprevodniških in procesorskih tehnologij v okviru programa Obzorje Evropa in vzpostavila evropsko zavezništvo za mikroprocesorje.

(18)

     Manjše kot je tehnološko vozlišče, manjša je velikost komponent, kar pomeni manjše tranzistorje, ki so hitrejši in učinkovitejši.

(19)

     Po podatkih Eurostata je leta 2020 storitve v oblaku uporabljalo le 36 % podjetij v EU, predvsem za preproste storitve, kot sta e-pošta in shranjevanje datotek (le 19 % podjetij uporablja napredne storitve v oblaku), čeprav se je ta odstotek v primerjavi z letom 2018 povečal.

(20)

     EU si prizadeva za zmanjšanje tovrstnih pomislekov z vzajemno koristnim mednarodnim sodelovanjem, kot je predlagani sporazum med EU in ZDA o lažjem čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov, ki zmanjšuje tveganje kolizije zakonov in vzpostavlja jasne zaščitne ukrepe za zaščito podatkov državljanov in podjetij EU.

(21)

     Izjava o zvezi oblakov in zavezništvu za oblake bo prispevala k temu cilju.

(22)

     Robno vozlišče je računalnik, ki deluje kot portal končnega uporabnika (ali „prehod“) za komunikacijo z drugimi vozlišči v grozdnem računalništvu, kjer so komponente sistema programske opreme v skupni rabi med več računalniki.

(23)

     Na primer, Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju, akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, evropska digitalna identiteta, akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor, akcijski načrt za evropsko demokracijo, strategija za digitalne finance, strategija za podatke in strategija za umetno inteligenco, uredba o odnosih med platformami in podjetji in uredba o geografskem blokiranju.

(24)

     Vir: poročilo McKinsey, Shaping the digital transformation in Europe, september 2020.

(25)

     Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij, COM(2016) 733 final.

(26)

     Pomembni bodo poglobitev unije kapitalskih trgov EU, okrepitev mobilizacije zasebnega financiranja in financiranje iz programa Obzorje Evropa, Evropskega sveta za inovacije in programa InvestEU.

(27)

   https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/startup-europe.

(28)

     Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo, COM(2020) 103 final.

(29)

     Indeks digitalne intenzivnosti (DII) meri uporabo različnih digitalnih tehnologij na ravni podjetij. Rezultat indeksa DII podjetja (0–12) je določen s številom izbranih digitalnih tehnologij, ki jih uporablja. Osnovna raven digitalne intenzivnosti ustreza situaciji, ko podjetje doseže oceno 4 ali več.

(30)

     S samorogi tu mislimo oboje: (1) realizirane samoroge, tj. podjetja, ustanovljena po letu 1990, ki so imela prvo javno ponudbo ali prodajo deleža za več kot 1 milijardo USD, in (2) nerealizirane samoroge, tj. podjetja, ki so bila v zadnjem krogu zasebnega financiranja ocenjena na 1 milijardo USD ali več (kar pomeni, da vrednotenje ni bilo potrjeno v sekundarni transakciji).

(31)

     Medtem ko bodo javne storitve vedno dostopne osebno, bo uspešna digitalna preobrazba omogočila, da bodo ljudje do njih prednostno dostopali digitalno.

(32)

   Glej zlasti Berlinsko deklaracijo o digitalni družbi in na vrednotah temelječi digitalni upravi, december 2020. Prizadevanja za digitalizacijo, ki jih določa enotni digitalni portal EU, bi bilo treba razširiti na druge sektorje, da bi lahko državljani in podjetja digitalno komunicirali z vsemi deli nacionalnih uprav.

(33)

     Po podatkih digitalnega zdravstvenega partnerstva je bilo v Franciji v začetku marca 2020 10 000 posvetovanj na daljavo na dan, do konca marca pa je njihovo število naraslo na 1 milijon na dan.

(34)

      https://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_gpp_criteria_en.htm.

(35)

     Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti, COM(2020) 710 final.

(36)

     85 % kazenskih preiskav temelji na elektronskih dokazih.

(37)

     To velja za obstoječo zakonodajo, na primer direktivo o prodaji potrošniškega blaga in garancijah, evropski akt o dostopnosti, Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, uredbo o enotnem digitalnem portalu ali akt o kibernetski varnosti, pa tudi za zakonodajo, ki je bila predlagana in bi jo morala sozakonodajalca EU v kratkem sprejeti, nacionalni parlamenti pa ratificirati, na primer akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih.

(38)

     Glej spodnji odstavek 5.1.

(39)

     Glej spodnji odstavek 5.2.

(40)

     Mogoče podoben programu za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPP), ki sta ga Evropski parlament in Svet odobrila 14. marca 2012. V tem sklepu je oblikovan celovit načrt in določena splošna načela, vsebuje pa tudi poziv h konkretnim ukrepom za izpolnitev ciljev politik EU za uporabo radiofrekvenčnega spektra. 

(41)

     Medtem ko bodo ključni cilji za štiri glavne točke opredeljeni v programu digitalne politike, bodo digitalna načela določena v slovesni medinstitucionalni izjavi.

(42)

     Države članice trenutno že zagotavljajo ustrezne informacije za indeks DESI, zato ne bo bistvenega povečanja zahtev glede poročanja, hkrati pa bo indeks DESI postal uradni in usklajeni instrument. Države članice bodo imele ključno vlogo pri določanju ustreznega cilja in kazalnikov ter pri mehanizmu izvajanja.

(43)

     To lahko vključuje na primer nadaljnje usklajevanje politik spektra.

(44)

     Predloženi seznam večdržavnih projektov je okviren. Upravičenost katerega koli od teh projektov do financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost je odvisna od popolne skladnosti z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta.

(45)

     Npr. skupna podjetja, konzorciji evropske raziskovalne infrastrukture, neprofitna združenja, pomembni projekti skupnega evropskega interesa.

(46)

     Zlasti prek instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, pa tudi prek Instrumenta za povezovanje Evrope.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.3.2021

COM(2021) 118 final

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje

Predlog skupnih ciljev za mobilizacijo javnih in zasebnih akterjev

Pri izbiri ciljev je Komisija preučila obstoječe ključne kazalnike uspešnosti, pri čemer je upoštevala, da morajo biti cilji merljivi, da jih je mogoče spremljati. Za vsak cilj sta predstavljena izhodišče in vir podatkov. Izbira vodilnih ključnih kazalnikov uspešnosti v nadaljevanju je delno temeljila na obstoječih ključnih kazalnikih uspešnosti, ki se spremljajo, npr. v sistemu spremljanja indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (indeks DESI), ki ga je Komisija vzpostavila leta 2014. Vendar so pri nekaterih potencialnih ključnih kazalnikih uspešnosti potrebne študije (potekajoče ali prihodnje) ali drugi viri, za katere je še treba razviti metodologije ali pridobiti ustrezne podatke. Prav tako je treba spomniti, da čeprav določen ključni kazalnik uspešnosti ni omenjen na spodnjem seznamu vodilnih ključnih kazalnikov uspešnosti, to še ne pomeni, da se ne spremlja. Na podlagi izboljšanega indeksa DESI 1 se bodo še naprej spremljali ključni kazalniki uspešnosti, o katerih se bo poročalo.

Cilji glavne točke 1: digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko usposobljeni strokovnjaki na digitalnem področju

Cilj EU za leto 2030: tehnološko izobražen kontinent, kjer so vsi prebivalci digitalno opolnomočeni
Razsežnost	Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem	Vir
Strokovnjaki s področja IKT 2	20 milijonov zaposlenih strokovnjakov s področja IKT, z zmanjšanjem razlike med deležem žensk in moških 3 (izhodišče v letu 2019: 7,8 milijona)	DESI, ESTAT

Cilj glavne točke 2: varne in učinkovite trajnostne digitalne infrastrukture

Cilj EU za leto 2030: vrhunska, zaupanja vredna in varna digitalna infrastruktura
Razsežnost	Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem	Vir
Povezljivost	Vsi evropski domovi bodo pokriti z gigabitnim omrežjem, vsa naseljena območja pa bodo pokrita z omrežjem 5G 4 . Izhodišče: – pokritost z gigabitnim omrežjem (izhodišče v letu 2020 5 : 59 %) – pokritost naseljenih območij z omrežjem 5G 6 (izhodišče v letu 2021: 14 %)	DESI Študija podjetja Omdia o širokopasovni pokritosti v Evropi
Polprevodniki	Proizvodnja najnovejših in trajnostnih polprevodnikov v Evropi, vključno s procesorji, predstavlja vsaj 20 % vrednosti svetovne proizvodnje 7   (izhodišče v letu 2020: 10 %)	Vir podatkov bo potrjen v programu digitalne politike.
Rob/oblak	V EU je uvedenih 10 000 izredno varnih in podnebno nevtralnih robnih vozlišč, ki so razporejena tako, da je zagotovljen dostop do podatkovnih storitev z nizko latenco (nekaj milisekund), ne glede na to, kje se podjetja nahajajo. 8 (izhodišče v letu 2020: 0)	Letna študija o uvajanju robnega računalništva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (od leta 2022)
Kvantno računalništvo	Do leta 2025 bo Evropa imela svoj prvi računalnik s kvantnim pospeševanjem, ki ji bo omogočil, da bo do leta 2030 v vrhu kvantnih zmogljivosti  (izhodišče v letu 2020: 0).	Vir podatkov bo potrjen v programu digitalne politike.

Cilj glavne točke 3: digitalna preobrazba podjetij

Cilj EU za leto 2030: kontinent z velikim deležem digitaliziranih podjetij
Razsežnost	Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem	Vir
Uporaba digitalnih tehnologij	75 % evropskih podjetij uporablja: –storitve računalništva v oblaku (izhodišče v letu 2020: 26 %); –velepodatke (izhodišče v letu 2020: 14 %); –umetno inteligenco (izhodišče v letu 2020: 25 %)	ESTAT, IPSOS
Deležniki, ki so pozno sprejeli digitalno tehnologijo	Več kot 90 % evropskih MSP dosega vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti 9 (izhodišče v letu 2019: 60,6 %)	DII, ESTAT
Inovativna podjetja/podjetja v razširitveni fazi	Evropa bo povečala nabor inovativnih podjetij v razširitveni fazi in izboljšala njihov dostop do financiranja, zaradi česar se bo število samorogov podvojilo 10 . (izhodišče v letu 2021: 122)	Dealroom (uporablja ga Atomico v svojem poročilu o stanju evropske tehnologije)

Cilji glavne točke 4: digitalizacija javnih storitev

Cilj EU za leto 2030: modernizirane javne storitve, ki se prilagajajo potrebam družbe
Razsežnost	Cilj EU za leto 2030 v primerjavi z izhodiščem	Vir
Upravljanje kot platforma	– 100 % ključnih javnih storitev 11 je zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem; – 100 % evropskih državljanov ima dostop do zdravstvene dokumentacije (elektronskih evidenc); – 80 % državljanov bo uporabljalo rešitev elektronske identifikacije. Izhodišča v letu 2020: – ključne digitalne javne storitve: 75/100 (državljanov), 84/100 (podjetij); – državljani z dostopom do zdravstvene dokumentacije: n. r. 12 ; – elektronska identifikacija: izhodišče za uporabo rešitev elektronske identifikacije trenutno ne obstaja 13 .	Kazalnik spletnega opravljanja storitev, primerjalna analiza e-uprave 14

(1)

     Indeks DESI je sestavljeni indeks, ki povzema na desetine ustreznih kazalnikov o digitalni uspešnosti Evrope in spremlja razvoj držav članic EU v petih glavnih razsežnostih: povezljivost, človeški kapital, uporaba interneta, integracija digitalne tehnologije in digitalne javne storitve. Indeks DESI se od svoje prve objave leta 2014 neprekinjeno razvija. Je glavno analitično orodje, ki so ga razvile službe Evropske komisije za zagotavljanje z dokazi podprtih informacij za oceno digitalnega razvoja v EU kot celoti in v državah članicah. Podatke, vključene v indeks DESI, večinoma od držav članic zbirata službi Evropske komisije Eurostat in GD Connect, ti podatki pa se zbirajo tudi s priložnostnimi študijami, ki jih izvajajo službe Komisije. Indeks DESI je dinamični indeks. Kazalniki, ki so sestavni del indeksa, se razširjajo in spreminjajo, da odražajo nove prednostne naloge in spreminjajoče se trende. Seznam kazalnikov se vsako leto pregleda in izboljša, da se sledi najnovejšim tehnologijam in prednostnim nalogam politike.

(2)

     Poleg cilja glede osnovnih digitalnih spretnosti in znanj, ki je določen v Akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, ima 80 % državljanov, starih od 16 do 79 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti in znanja (izhodišče v letu 2020: 58,3 %).

(3)

     Kazalnik DESI „2b1“. Trenutno je med zaposlenimi strokovnjaki s področja IKT le 18 % žensk.

(4)

     Nadaljevanje in razširitev ciljev gigabitne družbe za leto 2025, tj. da bodo vsa evropska gospodinjstva, mestna ali podeželska, imela dostop do internetne povezave s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, in „gigabitna povezljivost za vse glavne spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja [...] ter digitalno intenzivna podjetja“. Neprekinjena pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih območij in glavnih kopenskih prometnih poti do leta 2025.

(5)

     Upoštevati je treba, da se trenutna meritev indeksa DESI izvaja prek indikatorja DESI „1b2“ (pokritost gospodinjstev s katerim koli fiksnim, zelo visokozmogljivim omrežjem). Tehnologije, ki se glede na trenutno stanje razvoja obravnavajo za zelo visokozmogljiva omrežja so „optika do doma“ (FTTH), „optika do zgradbe“ (FTTB) in kabel „Docsis 3.1“, saj lahko vse te tehnologije ponujajo navzdolnjo povezavo do 1 Gb/s. Oprema, nameščena v vesolju, lahko pomembno prispeva k doseganju 100-odstotnega cilja, saj pokriva oddaljena in/ali redko poseljena območja, ki jih je sicer težko doseči. Za pravno opredelitev zelo visokozmogljivega omrežja glej člen 2(2) Direktive (EU) 2018/1972: „zelo visokozmogljivo omrežje“ pomeni bodisi elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji, ali elektronsko komunikacijsko omrežje, ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter latence in njenih variacij; zmogljivost omrežja se lahko šteje za podobno ne glede na to, ali se izkušnja končnega uporabnika razlikuje zaradi različnih lastnosti medija, prek katerega je omrežje na koncu povezano z omrežno priključno točko.

(6)

   Odstotek naseljenih območij (tj. odstotek vseh krajev, na katerih se nahajajo gospodinjstva, vključno z oddaljenimi območji) s pokritostjo 5G – merjeno kot skupna pokritost z omrežji telekomunikacijskih operaterjev v posamezni državi.

(7)

     Pri tem mislimo proizvodne zmogljivosti za vozlišča, manjša od5 nm, cilj pa je doseči vozlišča velikosti 2 nm, ki so desetkrat bolj energijsko učinkovita kot danes. Manjše kot je tehnološko vozlišče, manjša je velikost komponente, kar pomeni manjše tranzistorje, ki so hitrejši in učinkovitejši.

(8)

   Cilj je uresničiti vizijo, določeno v podatkovni strategiji, da bo do leta 2025 80 % obdelave podatkov opravljene na robu. Številne prihodnje podatkovne storitve in uporabe 5G, kot so povezana avtomatizirana vožnja, pametno kmetijstvo, pametno upravljanje energetskih omrežij in pametna proizvodnja, zahtevajo latenco nekaj milisekund. Za doseganje takšne latence pa je potrebno postaviti eno robno vozlišče na vsakih 100 km. Za tako mrežo z enim vozliščem na vsakih 100 km je potrebno 8 000–10 000 robnih vozlišč. Taka gostota robnih vozlišč bo spodbudila povpraševanje evropske uporabniške industrije po novih in inovativnih digitalnih storitvah, ki temeljijo na lokalni obdelavi podatkov, in tem uporabnikom omogočila večji nadzor nad njihovimi podatki. Trenutno izhodišče je 0, saj se tehnologija šele pojavlja, pilotnih študij pa je bilo samo nekaj (v skladu s študijo IDATE iz leta 2019 je bilo v Evropi 62 primerov uporabe).

(9)

   Indeks digitalne intenzivnosti je mikro indeks, ki meri razpoložljivost 12 različnih digitalnih tehnologij na ravni podjetij: internet za vsaj 50 % zaposlenih, uporaba strokovnjakov s področja IKT, hitro širokopasovno omrežje (30 Mb/s ali več), mobilne internetne naprave za vsaj 20 % zaposlenih, spletno mesto, spletno mesto z izpopolnjenimi funkcijami, družbeni mediji, plačevanje oglaševanja na internetu; nakup naprednih storitev računalništva v oblaku; pošiljanje e-računov, prihodki e-trgovanja predstavljajo več kot 1 % vseh prihodkov in spletna prodaja podjetja potrošnikom predstavlja več kot 10 % celotne spletne prodaje. Vrednost indeksa se zato giblje od 0 do 12. Seznam zgoraj omenjenih 12 kazalnikov se vsako leto pregleda in izboljša, da se sledi najnovejšim tehnologijam in prednostnim nalogam politike.

(10)

   S samorogi tu mislimo oboje: (1) realizirane samoroge, tj. podjetja, ustanovljena po letu 1990, ki so imela prvo javno ponudbo ali prodajo deleža za več kot 1 milijardo USD, in (2) nerealizirane samoroge, tj. podjetja, ki so bila v zadnjem krogu zasebnega financiranja ocenjena na 1 milijardo USD ali več (kar pomeni, da vrednotenje ni bilo potrjeno v sekundarni transakciji). Leta 2019 je bilo v ZDA 703 samorogov, na Kitajskem pa 206 (https://blog.dealroom.co/uk-unicorn-tech-update-for-london-tech-week/).

(11)

     „Ključne javne storitve“ so storitve, povezane z naslednjimi „življenjskimi dogodki“: redno poslovanje podjetij, selitev, lastništvo in vožnja avtomobila, začetek postopka v sporih majhne vrednosti, ustanovitev podjetja, družinsko življenje, izguba in iskanje zaposlitve ter in izobraževanje. (vir: primerjalna analiza e-uprave).

(12)

     Pripravi se lahko prek primerjalne analize e-uprave ali administrativnih virov.

(13)

     Kar zadeva razpoložljivost, je trenutno izhodišče odstotek ključnih storitev, ki imajo omogočeno elektronsko identifikacijo, in sicer 58 % (storitve, dostopne od doma) in 9 % (storitve, dostopne čezmejno).

(14)

     Revidirani kazalnik spletnega opravljanja storitev.