RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2021/1549

z dne 29. aprila 2021

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek IV – Sodišče Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0064/2021),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnjega povečevanja demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrega upravljanja človeških virov;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2019 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišče);

pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke sodišča za leto, ki se je končalo 31. decembra 2019, ni bilo pomembnih napak in da so bili pregledani nadzorni in kontrolni sistemi učinkoviti;

na splošno obžaluje, da je deveto poglavje o upravi v poročilu Računskega sodišča dokaj omejeno tako po obsegu kot po ugotovitvah, čeprav se razdelek 5 večletnega finančnega okvira, namenjen upravi, obravnava kot razdelek z nizkim tveganjem; poziva, naj se revizijsko delo za to poglavje bolj osredotoči na vprašanja, ki so za sodišče zelo pomembna ali celo ključna;

ugotavlja, da je proračun sodišča znašal 429 468 936 EUR (410 025 089 EUR v letu 2018 in 399 344 000 EUR v letu 2017) in da je bila stopnja izvrševanja 98,7 % (v primerjavi z 99,18 % v letu 2018 in 98,69 % v letu 2017); ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja visoka v obeh naslovih, in sicer je v naslovu 1 (zaposleni v instituciji) znašala 98,4 % (v primerjavi z 99 % v letu 2018 in 98,6% v letu 2017), v naslovu 2 (nepremičnine, pohištvo, oprema in razni operativni odhodki) pa 99,6 % (v primerjavi z 99,8 % v letu 2018 in 98,1 % v letu 2017);

je seznanjen, da je bilo skoraj 75 % proračuna sodišča namenjenega odhodkom za člane in zaposlene (naslov 1) in skoraj 25 % odhodkom za infrastrukturo (naslov 2), zlasti nepremičnine in informacijsko tehnologijo; ugotavlja, da so bila iz leta 2018 v leto 2019 prenesena proračunska sredstva v višini 21 092 468 EUR (v glavnem iz proračuna za nepremičnine v znesku 15 038 328 EUR), v letu 2019 pa jih je bilo porabljenih 87,21 % (v primerjavi s 85,45 % prenesenih sredstev v letu 2018);

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sodišče še vedno precenjuje višino nekaterih obveznosti, kot je bilo ugotovljeno že v resoluciji o razrešnici za leto 2017: v proračunski vrstici 104 za službena potovanja članov so bile prevzete obveznosti v znesku 299 750 EUR, izplačanih pa je bilo samo 34 340 EUR; v proračunski vrstici 162 za službena potovanja članov so bile prevzete obveznosti v znesku 498 500 EUR, izplačanih pa je bilo samo 272 898 EUR; v proračunski vrstici 106 za usposabljanje članov so bile prevzete obveznosti v znesku 270 065 EUR, izplačanih pa je bilo samo 164 263 EUR; v proračunski vrstici 1612 za usposabljanje zaposlenih so bile prevzete obveznosti v znesku 1 528 061 EUR, izplačanih pa je bilo samo 706 717 EUR; vendar ugotavlja, da so bili v letu 2020 iz prenesenih obveznosti plačani znatni zneski; poziva sodišče, naj si še naprej prizadeva za dobro finančno poslovodenje v vseh proračunskih vrsticah, da bi preprečilo velika odstopanja med obveznostmi in plačili;

Kadrovski viri

ugotavlja, da je sodišče v letu 2019 zaposlovalo 2 256 ljudi (v primerjavi z 2 217 v letu 2018 in 2 180 v letu 2017); ugotavlja, da je razčlenitev delovnih mest glede na dejavnosti podobna kot v preteklih letih, pri čemer jih je skoraj 85 % v sektorju sodnih in jezikovnih dejavnosti; ugotavlja, da je bila zasedenost delovnih mest v letu 2019 visoka in je znašala 97 %, podobno kot v letu 2018; vseeno ugotavlja, da je bilo nekaj težav pri zaposlovanju zaradi bolj omejenih možnosti za poklicni razvoj in da so osnovne plače v začetnih razredih zelo nizke glede na visoke življenjske stroške v Luksemburgu; znova izraža zaskrbljenost zaradi vse večje težave, ki jo predstavlja razlika v kupni moči javnih uslužbencev Unije, napotenih v Luksemburg;

izpostavlja, da je treba uravnotežiti zastopanost spolov med sodniki; poudarja, da se je parlamentarni Odbor za proračunski nadzor zavezal k uravnoteženi zastopanosti spolov; priznava pa dejstvo, da imajo prizadevanja za enake možnosti vse več sadov na upravni ravni, saj delež žensk na srednji vodstveni ravni znaša 41 %, na višji vodstveni ravni pa 40 %; ugotavlja, da je med zaposlenimi na splošno 39 % moških in 61 % žensk, med administratorji pa 46 % moških in 54 % žensk;

poudarja, da je treba izboljšati geografsko ravnotežje med zaposlenimi, zlasti na vodstvenih položajih, ob upoštevanju dejstva, da je bilo do sredine leta 2020 samo 15 izmed 58 vodij oddelkov (25,8 %) in zgolj 2 izmed 15 direktorjev (13,3 %) iz držav članic, ki so se Uniji pridružile od maja 2004 (v primerjavi s 15 izmed 57 vodij oddelkov in 2 izmed 13 direktorjev v letu 2018); poziva sodišče, naj si še naprej prizadeva v tej smeri in spodbuja prijave kandidatov, katerih državljanstvo je nezadostno zastopano, ter uporabi medinstitucionalne izmenjave;

10.

poziva oddelek sodišča za enake možnosti in raznolikost, naj oceni možnosti za nadaljnjo krepitev in vključevanje načela enakih možnosti pri zaposlovanju, usposabljanju, poklicnem razvoju in delovnih pogojih ter ozavešča zaposlene o teh vidikih;

11.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v zadnjih letih na sodišču veliko primerov izgorelosti; pozdravlja dejstvo, da je sodišče v letu 2019 sprejelo več ukrepov, da bi preprečilo in odpravilo izgorelost, na primer najelo je psihologa ter ponudilo usposabljanje za zaposlene in obvezno usposabljanje za vodstvene kadre, ki je vsebovalo tudi obsežen sklop o dobrem počutju; meni, da bi bilo treba pri vseh proračunskih in kadrovskih rezih upoštevati načelo ohranjanja visoke kakovosti izdelkov, spoštovati dobro počutje in zadovoljstvo uslužbencev pa tudi dejstvo, da se je obseg dela na sodišču v zadnjih letih vztrajno povečeval; poziva sodišče, naj pozorno spremlja učinkovitost na novo uvedenih ukrepov proti vse večji delovni obremenitvi in si bolj prizadeva za preprečevanje izgorelosti; spodbuja sodišče, naj obstoječo prožno ureditev dela dopolni z zaščito pravice uslužbencev do odklopa;

12.

pozdravlja odločitev sodišča, da bo preverilo, ali so delovne obremenitve sorazmerno porazdeljene med posamezne ekipe in zaposlene, da bi zmanjšalo število primerov izgorelosti in povečalo učinkovitost; ugotavlja, da sta predsednika sodišča in splošnega sodišča odgovorna za dodeljevanje zadev ob upoštevanju trenutnih in predvidenih delovnih obremenitev; poudarja, da so na voljo orodja za točno ocenjevanje situacije, med drugim analiza delovnih obremenitev vsakih šest tednov; ugotavlja, da v upravnih službah, ki se soočajo z nenehnim povečevanjem obsega dela in omejenimi viri, vodstveni kadri redno spremljajo delovne obremenitve in delo razporejajo med zaposlene, kar omogoča potrebne prilagoditve;

13.

je zaskrbljen, ker je bilo v letu 2019 plačanih samo 48,5 % praktikantov na sodišču; vseeno poudarja, da se je ta delež povečal, saj je v letu 2018 znašal samo 31,7 %; je seznanjen, da je bilo leto 2019 prehodno leto pri postopni uvedbi nove ureditve (sklep sodišča z dne 3. decembra 2018, ki omogoča plačano prakso v instituciji); je seznanjen z oceno, da naj bi sodišče v letu 2020 plačalo že 75 % svojih praktikantov; ugotavlja, da so bile vse prakse, odpovedane zaradi COVID-19, neplačane; odločno poziva sodišče, naj zaposli praktikante na plačanih pogodbah, ki bodo zagotavljale vsaj minimalno nadomestilo za življenjske stroške, razen v primerih, ko praktikanti prejemajo plačilo iz drugih virov, v skladu z medinstitucionalnimi sporazumi, ki jih je podpisalo sodišče;

14.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je splošnemu sodišču v letu 2019 pridružilo sedem dodatnih sodnikov, in sicer v tretji in zadnji fazi strukturne reforme, sprejete leta 2015, s čimer se je število sodnikov na splošnem sodišču podvojilo;

15.

ugotavlja, da je leta 2019 Sodišče zapustilo 5 članov, pridružili pa so se mu 4 člani, medtem ko je Splošno sodišče zapustilo 8 članov, 14 članov pa se mu je pridružilo; ugotavlja, da je zdaj na Splošnem sodišču 52 sodnikov, kar je v skladu z odločitvijo o postopni podvojitvi števila sodnikov; ugotavlja, da kakovost sodnih odločb in potekajoča reforma Splošnega sodišča nista bili del pregleda Računskega sodišča iz leta 2017, vendar se Sodišče sklicuje na člen 3(1) Uredbe (EU, Euratom) 2015/2422, v katerem je navedeno, da mora Sodišče do 26. decembra 2020„poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o delovanju Splošnega sodišča, v poročilo pa mora zajeti njegovo učinkovitost, potrebnost in uspešnost povečanja števila sodnikov na 56, porabo in uspešnost virov ter dodatno uvedbo specializiranih senatov in/ali strukturnih sprememb (1)“;

16.

poziva sodišče, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o morebitnih izboljšavah pri učinkovitosti upravnih postopkov, kar se zdi bistvenega pomena glede na naraščajoče delovne obremenitve; znova poudarja, da je treba nadaljevati reforme, da se bo lahko sodišče odzivalo na prihodnje izzive in še povečalo svojo uspešnost nasploh, s tem pa se izognilo pretiranim zamudam pri obravnavi zadev;

Etika in integriteta

17.

pozdravlja spremembe notranjega pravnega okvira v zvezi s potovanji članov, zlasti v zvezi z uporabo službenih vozil in šoferjev; ugotavlja, da je mogoče šoferja uporabiti samo v dveh posebnih primerih: za vnaprej odobrene službene poti članov z namenom zunanjih dejavnosti (pravila o teh potovanjih razen v izjemnih okoliščinah ne dovoljujejo, da bi šofer potoval v matično državo člana oziroma v katero drugo državo, če člana ni v vozilu) in potovanja v izrednih okoliščinah (zdravstveni ali medicinski razlogi, varnost ali varovanje in višja sila);

18.

ugotavlja, da je bil v letu 2019 prijavljen en primer nadlegovanja in da je bilo ugotovljeno, da domnevna dejanja niso bila nadlegovanje, kot je opredeljeno v členu 12a kadrovskih predpisov; ugotavlja, da so bile v letu 2019 raziskane pritožbe zaposlenih glede nadlegovanja in da je bila zadeva obravnavana v upravni preiskavi, ki jo je vodil nekdanji sodnik sodišča za uslužbence; ugotavlja, da ni bila prejeta nobena druga pritožba in da ni bilo izdatkov za sodne stroške oziroma obsodbe; z zadovoljstvom ugotavlja, da so pravila in postopki zoper nadlegovanje objavljeni na intranetnem mestu sodišča, kar naj bi spodbudilo spoštljivo delovno okolje in preprečilo vse oblike nadlegovanja;

19.

ugotavlja, da je v letu 2019 prišlo do ene prijave nepravilnosti, zaradi katere so bila tudi prvič uporabljena pravila sodišča o žvižgaštvu, sprejeta leta 2017; pozdravlja dejstvo, da se je pri tem izkazalo, da pravila ustrezajo svojemu namenu; ugotavlja, da je sodišče ocenilo, da ni treba obvestiti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), saj je lahko na podlagi informacij ustrezno ukrepalo samo; kljub temu poziva sodišče, naj organu za podelitev razrešnice poroča o tem primeru;

20.

pozdravlja usposabljanje o kodeksu ravnanja, ki se ga je leta 2019 udeležilo 63 zaposlenih; ugotavlja, da je to izobraževanje namenjeno obveščanju novih in starih zaposlenih o njihovih dolžnostih po kadrovskih predpisih in pogojih za zaposlovanje drugih uslužbencev; je zadovoljen, ker se usposabljanje dotakne tudi tem, kot so nadlegovanje, žvižgaštvo, preprečevanje nasprotij interesov in druga etična vprašanja; pozdravlja dejstvo, da sta bila žvižgaštvo in nasprotja interesov vključena tudi v finančne tečaje; spodbuja sodišče, naj še naprej sistematično izvaja to usposabljanje za nove uslužbence in redno za ostalo osebje; poziva sodišče, naj spodbuja podobna usposabljanja;

21.

ugotavlja, da sta bili na podlagi pritožb pri evropski varuhinji človekovih pravic na dan 1. januarja 2019 nerešeni dve zadevi, ena pa je bila odprta v letu 2019; pozdravlja dejstvo da so bile v letu 2019 vse te tri zadeve zaključene in da varuhinja ni odkrila nobene nepravilnosti;

22.

pozdravlja ustanovitev oddelka za enake možnosti in raznolikost v direktoratu za človeške vire, katerega cilj je razviti in izvajati politiko, ki bo posebno pozornost namenila vključevanju načel enakih možnosti in raznolikosti v različne postopke upravljanja človeških virov; poziva sodišče, naj organu za podelitev razrešnice poroča o izvajanju in rezultatih dela;

23.

je zaskrbljen, ker sodišče ni moglo posredovati informacij o internih postopkih v zvezi z izmeničnim zaposlovanjem uslužbencev na visokih položajih v javnem in zasebnem sektorju; spominja na zahtevo parlamentarnega Odbora za proračunski nadzor, da se glede tega nemudoma oblikujejo in objavijo stroga pravila; opozarja tudi na pobudo evropske varuhinje človekovih pravic iz leta 2018 o tem, kako čim bolje izvajati določbe iz kadrovskih predpisov o izmeničnem zaposlovanju v javnem in zasebnem sektorju;

24.

je seznanjen z obstoječimi pravili o zaposlovanju članov sodišča po preteku mandata; je seznanjen, da kodeks ravnanja določa različne omejitve, na primer triletno prehodno obdobje, v katerem nekdanji člani ne smejo zastopati strank v zadevah pred sodiščem; ugotavlja tudi, da nekdanji člani na noben način ne smejo sodelovati v zadevah, ki so bile predložene sodišču, katerega člani so bili, ali v zadevah, povezanih s tekočimi ali zaključenimi zadevami, ki so jih obravnavali kot sodniki;

25.

pozdravlja dejstvo, da je sodišče na zahtevo parlamentarnega Odbora za proračunski nadzor na svojem spletnem mestu objavilo seznam zunanjih dejavnosti svojih članov; poziva, da bi bilo treba v imenu preglednosti objaviti še več podrobnih informacij o namenu, datumu in kraju prireditev na seznamu ter o potnih stroških in dnevnicah, pa tudi podatek, ali je te stroške krilo sodišče ali kdo drug; ugotavlja, da je za udeležbo v zunanjih dejavnostih potrebno vnaprejšnje dovoljenje, da morajo dejavnosti soditi med naloge članov v zvezi s predstavitvijo sodne prakse in morajo ustrezati zahtevam iz kodeksa ravnanja;

26.

spodbuja sodišče, naj si bolj prizadeva, da bi dokončalo splošni sveženj ukrepov v zvezi s kodeksom ravnanja za osebje; opominja, da je nazadnje revidirana različica kodeksa za člane začela veljati 1. januarja 2017; znova poudarja, da so potrebne določbe o vprašanjih, kot so nasprotja interesov, zunanje dejavnosti, poklicne dejavnosti po prenehanju funkcije in pridobitvena zaposlitev zakonca; ugotavlja, da je dodatno delo zaradi trenutnih zdravstvenih razmer ta postopek upočasnilo;

27.

je zaskrbljen, ker izjave o finančnih interesih ostajajo samodeklarativne narave; poziva sodišče, naj hitro preuči, ali bi bilo mogoče ta mehanizem izboljšati, kar zadeva načelo neodvisnosti sodstva, in poroča parlamentarnemu Odboru za proračunski nadzor; ugotavlja, da vsak član ob nastopu funkcije predloži izjavo o finančnih interesih in jo po potrebi dopolni; ugotavlja, da predsednika obeh sodišč te izjave pregledata, da bi se izognila nasprotjem interesov pri dodeljevanju zadev sodnikom poročevalcem; ponavlja pa, da bi morala izjave o finančnih interesih pregledati neodvisna stran in oceniti, ali obstajajo nasprotja interesov;

28.

pozdravlja pripravljenost sodišča, da zagotovi večjo preglednost; spodbuja sodišče, naj na svojem spletnem mestu objavi življenjepise članov in ga poziva, naj se zgleduje po pristopih drugih institucij in držav članic na tem področju;

Stavbe in varnost

29.

pozdravlja primopredajo petega podaljška sodne palače, vključno s stolpom C, v juliju 2019; je seznanjen, da celotna površina znaša 42 631 m2, od tega je približno 14 850 m2 pisarn, kar je sodišču omogočilo, da je razveljavilo najemno pogodbo za stavbo, ki jo je zadnja leta imelo v najemu na Kirchbergu; ugotavlja, da je bil prostorski načrt pisarn na osnovi ankete o odprtem tipu pisarn spremenjen in se je izkazal za zadovoljivega, sodišču pa je omogočil, da ponudi ustrezne rešitve za službe in uslužbence;

30.

poziva sodišče, naj poroča o rezultatih ugotovitev ustreznih odborov za enake možnosti (Intercopec) v zvezi z invalidnostjo in možnimi izboljšavami za osebe z zmanjšano mobilnostjo ali drugimi invalidnostmi, vključno z evakuacijo teh oseb v sili, in sicer z razumnimi spremembami v stavbah sodišča glede dostopa in ustrezne pisarniške opreme;

31.

je seznanjen, da je sodišče ustanovilo krizne službe, ki mu omogočajo, da se učinkovito odziva na najrazličnejše okoliščine, zaščiti zaposlene, stavbe in podatke ter zagotavlja nemoteno poslovanje, in da sta bila koristnost in ustrezno delovanje teh služb dokazana med pandemijo COVID-19 leta 2020; ugotavlja, da so dodatni odhodki v proračunski vrstici 2026 – „Varnost in nadzor stavb“ v letu 2019 znašali približno 500 000 EUR;

Okoljska razsežnost

32.

ceni, da je sodišče stalno izboljševalo svojo okoljsko uspešnost z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1221/2009 (2) (EMAS III), ki zahteva spremljanje različnih okoljskih vidikov na osnovi kazalnikov; pozdravlja dejstvo, da je večina izmed 11 kazalnikov v obliki količnika na ekvivalent polnega delovnega časa v letu 2019 pokazala pozitivne trende glede na leto 2015, začetno leto uporabe sistema EMAS na sodišču; spodbuja sodišče, naj še naprej zmanjšuje svoj okoljski odtis z uvedbo ogljično nevtralnih delovnih rešitev in čistih virov energije;

Komunikacija

33.

z zanimanjem ugotavlja, da je bila ena osrednjih točk komunikacijskih dejavnosti sodišča v letu 2019 povečana uporaba lastniški družbenih medijev, da bi pospešili širjenje informacij; ugotavlja, da je sodišče novembra 2019 začelo dejavno uporabljati LinkedIn za obveščanje zainteresiranih strani o svojem delu; spodbuja sodišče, naj odpre račune v brezplačnih in odprtokodnih družbenih medijih, kot je Mastodon, da bi imelo večjo preglednost in širši doseg; pozdravlja dejstvo, da je imelo spletno mesto sodišča v letu 2019 8 150 232 obiskov (v primerjavi z 8 270 495 v letu 2018) in 36 065 064 ogledanih strani (v primerjavi z 32 808 573 v letu 2018); ugotavlja, da je bilo v letih 2018 in 2019 v proračunu za zunanje izvajalce, ki spremljajo medije, predvidenih 60 000 EUR, saj tega dela ni bilo mogoče opraviti interno zaradi prerazporeditve kadrovskih virov za druge naloge;

34.

spodbuja sodišče, naj poveča preglednost, in pozdravlja njegovo odločitev, da bo izrekanje sodb v velikem senatu v živo prenašalo po spletu prek Europe by Satellite (EbS); ugotavlja, da bi bilo prenašanje celotnih zaslišanj kompleksno in drago, saj poteka v 24 jezikih in bi ga večina državljanov Unije brez simultanega tolmačenja zelo težko spremljala; pozdravlja tudi dejstvo, da sodišče od novembra 2019 na spletnem mestu sodne mreže Evropske unije objavlja predloge državnih sodišč za predhodno odločanje, dokumente internih raziskav in državne sodne sklepe;

35.

opozarja na boljše sodelovanje z nacionalnimi sodniki, ki se na Sodišču udeležujejo seminarjev, usposabljanj, obiskov ali pripravništev, in sicer jih je leta 2019 Sodišče obiskalo 2 824 v primerjavi z 2 292 leta 2018;

36.

ceni pozitivni razvoj, ki ga je prevzela sodna mreža Evropske unije za spodbujanje preglednosti s tem, da je leta 2019 na spletnem mestu Sodišča Evropske unije omogočila prost dostop do postopkovnih in doktrinalnih dokumentov platforme te mreže, kot je priporočil parlamentarni Odbor za pravne zadeve v svojem mnenju za parlamentarni Odbor za proračunski nadzor, ki je bilo del postopka razrešnice za leto 2018; pozdravlja napredek, dosežen na digitalnem področju, zlasti v obliki novega orodja za pravosodno dokumentacijo, ki olajšuje dostop do dokumentacije in informacij, pomembnih za obravnavo nekaterih zadev, predloženih Sodišču;

Medinstitucionalno sodelovanje

37.

pozdravlja dejstvo, da je sodišče vedno tesno sodelovalo z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in da je zavezano nadaljevanju tega dobrega sodelovanja; poudarja, da je v letu 2019 sprejelo disciplinski ukrep po preiskavi, ki jo je urad OLAF opravil v letu 2018, in ugotavlja, da je bil OLAF o tem ustrezno obveščen; ugotavlja tudi, da je OLAF leta 2019 začel preiskavo, ki še vedno poteka in zaradi katere je sodelovanje z uradom OLAF še tesnejše;

38.

ceni, da je sodišče v letno poročilo o dejavnostih vključilo novo poglavje o pristojbinah, storitvah in sorodnih zadevah v zvezi s sporazumom o storitvah z drugimi evropskimi institucijami in organi, kot je bilo zahtevano v resoluciji o razrešnici za leto 2018; ugotavlja, da je sodišče še naprej razvijalo večplastno strategijo medinstitucionalnega sodelovanja in je v letu 2019 sklenilo medinstitucionalne sporazume o storitvah v skupni vrednosti 7 852 221 EUR; je seznanjen z organizacijo medinstitucionalnih javnih razpisov, ki jih je sodišče vodilo ali je pri njih sodelovalo, da bi lahko izkoristilo ugodnejše tržne cene in zmanjšalo povezane upravne stroške; je seznanjen s sodelovanjem na področju prevajanja in tolmačenja v medinstitucionalnem odboru za prevajanje in tolmačenje;

39.

pozdravlja sodelovanje sodišča v medinstitucionalnih skupinah in mrežah na različnih področjih, kot so stavbe in varnost, varstvo okolja, pravna informatika, poklicno usposabljanje, knjižnica, obveščanje in komunikacija; je seznanjen, da sodišče in druge institucije uporabljajo iste aplikacije za glavna administrativna področja, kot so kadrovski viri, plače, proračunsko in finančno poslovodenje ter računovodstvo; ugotavlja, da sodišče dejavno sodeluje s Komisijo, da bi izboljšalo orodje e-Translation; je seznanjen z udeležbo sodišča v medinstitucionalni skupini za spremljanje z irskimi organi in drugimi institucijami Unije, da bi se pripravili na prenehanje izjeme za irščino 1. januarja 2022;

40.

je seznanjen, da je sodišče podrobno preučilo priporočila parlamentarnega Odbora za proračunski nadzor iz resolucij o razrešnici; opozarja na pomen teh povratnih informacij, predstavljenih v poročilu sodišča o nadaljnjem ukrepanju za organ za podelitev razrešnice;

Digitalizacija, kibernetska varnost

41.

pozdravlja in poudarja dejstvo, da je sodišče v letu 2019 v skladu s svojo digitalno strategijo nadaljevalo razvoj sistema za integrirano vodenje zadev (program SIGA), ki naj bi nadomestil večino sodnih aplikacij, ki jih uporabljata sodišče in splošno sodišče; ugotavlja, da se je razvoj programa SIGA začel sredi leta 2018 na priporočilo Računskega sodišča; pozdravlja dejstvo, da je sodišče še naprej izboljševalo svoje okolje IT; ugotavlja, da so se naložbe v projekte in opremo leta 2019 v primerjavi z letom 2018 povečale za 1,3 milijona EUR;

42.

je seznanjen, da je sodišče redno skrbelo za varnost svojih operacij IT v tesnem sodelovanju s skupino za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije; ugotavlja, da je sodišče v letu 2019 uspešno odvrnilo vse kibernetske napade in zaščitilo celotno okolje IT brez hujših incidentov; pozdravlja dejstvo, da je v letu 2019 poleg tehničnih in operativnih ukrepov za kibernetsko varnost sprožilo tudi obsežno pobudo za ozaveščanje;

43.

pozdravlja, da je sodišče okrepilo svoj notranji pravni okvir na področju varstva podatkov, da bi vzpostavilo neodvisne nadzorne organe, odgovorne za spremljanje obdelave osebnih podatkov s strani sodišča in splošnega sodišča, kadar delujeta kot sodni organ;

44.

ugotavlja, da je sodišče ustanovilo laboratorij za inovacije, da bi raziskalo uporabo umetne inteligence za pravosodne sisteme; je zaskrbljen zaradi vpliva uporabe umetne inteligence v pravosodnih sistemih na človekove pravice; poziva sodišče, naj Parlamentu posreduje več informacij o dejavnostih laboratorija za inovacije;

45.

ugotavlja, da je bilo sodišče v letu 2019 predmet dveh preiskav Evropskega nadzornika za varstvo podatkov; poudarja, da se je prva preiskava, začeta leta 2018, nanašala na uporabo spletnih storitev na spletnem mestu sodišča; pozdravlja dejstvo, da je bilo na osnovi priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in ob upoštevanju sodbe sodišča (3) spletno mesto prilagojeno; ugotavlja, da se druga preiskava nanaša na uporabo Microsoftovih proizvodov na sodišču in da še vedno poteka; ugotavlja, da je pristop sodišča prilagodljiv in da razmišlja tako o odprtokodnih tehnologijah kot o komercialni serijski programski in strojni opremi, odvisno od svojih potreb;

46.

spodbuja sodišče, naj upošteva priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov za ponovna pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o licenciranju in pogodbi o izvajanju, ki so ju leta 2018 podpisali institucije Unije in podjetje Microsoft, da bi dosegli digitalno suverenost, preprečili vezanost na ponudnika in pomanjkanje nadzora ter zagotovili varstvo osebnih podatkov;

47.

pozdravlja povečano uporabo aplikacije e-Curia na sodišču v letu 2019 (80 % vseh postopkovnih dokumentov, predloženih sodišču v letu 2019, je bilo vloženih po tej poti) in dejstvo, da je odstotek uporabe naraščal tudi med pandemijo COVID-19 v letu 2020; spodbuja sodišče, naj še naprej povečuje uporabo digitalnih orodij v svojih postopkih, kolikor je le mogoče; se v celoti zaveda pomislekov sodišča, da bi bila obvezna uporaba aplikacije e-Curia v vseh primerih nesorazmerna in bi lahko zmanjšala dostopnost sodnega varstva;

48.

poudarja, da je uvedba aplikacije e-Curia novembra 2011 močno zmanjšala poštne stroške (ti so denimo leta 2011 znašali 720 598 EUR, v letu 2019 pa 89 954 EUR, kar je padec za 87 % v osmih letih); sodišče podpira v njegovi zavezi, da bo uvedlo sistem za integrirano vodenje zadev in izvedlo čim obsežnejšo digitalizacijo vseh faz sodnega postopka;

49.

pozdravlja stalno naraščanje števila povezav z aplikacijo e-Curia (6 588 leta 2019 v primerjavi s 4 865 leta 2018) in njeno uporabo v vseh državah članicah, kar kaže, da je platforma učinkovita in da se javnost bolj zaveda obstoja, učinkovitosti, hitrosti in prednosti aplikacije; poleg tega pozdravlja, da se delež postopkovnih dokumentov, vloženih v aplikaciji e-Curia, povečuje, in sicer 93 % v primeru Splošnega sodišča (v primerjavi s 85 % leta 2018) in 80 % v primeru Sodišča (v primerjavi s 75 % leta 2018);

Interno upravljanje, notranje kontrole in uspešnost

50.

pozdravlja dokončanje tretje faze strukturnih reform v letu 2019, ki je prinesla korenite strukturne spremembe splošnega sodišča, zlasti ustanovitev posebnih zbornic za intelektualno lastnino in kadrovske zadeve, večjo udeležbo predsednikov in podpredsednikov v delu sodišč, modernizacijo sistemov za statistično spremljanje uspešnosti zbornic in za srednjeročno načrtovanje na splošnem sodišču;

51.

ugotavlja, da sta sodišči, ki sestavljata Sodišče Evropske unije v letu 2019 zaključili 1 739 zadev, kar pomeni znatno produktivnost, kljub rahlemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2018 (1 769 zadev); poleg tega ugotavlja, da je bilo skupno število zadev, predloženih obema sodiščema, rekordno visoko, saj je bilo vloženih 1 905 zadev v primerjavi s 1 683 zadevami leta 2018, in v zvezi s tem pozdravlja, da je bil s 1. majem 2020 uveden mehanizem predhodne dopustitve pritožb, ki bi moral razbremeniti Sodišče;

52.

poudarja, da je Sodišče zabeležilo veliko število novih zadev, predloženih leta 2019 (966), kar je 13,78 % več kot leta 2018; poudarja, da je bilo leta 2019 tudi na Splošno sodišče vloženih veliko novih zadev (939), leta 2018 pa 834; pozdravlja rekordno število zaključenih zadev na Sodišču (865), kar je 13,8% več kot leta 2018; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2019 na Splošnem sodišču zaključenih precej manj zadev (874) kot leta 2018 (1 009);

53.

je seznanjen s približno 7-odstotnim povečanjem števila nerešenih zadev v primerjavi z letom 2018 (2 500 nerešenih zadev na dan 31. decembra 2019 v primerjavi z 2 334 na dan 31. decembra 2018);

54.

opozarja, da so se zadeve, ki sta jih leta 2019 preučila Sodišče in Splošno sodišče, nanašale predvsem na konkurenco in državno pomoč ter območje svobode, varnosti in pravice za Sodišče, zadeve, ki jih je preučilo Splošno sodišče, pa na državno pomoč ter intelektualno in industrijsko lastnino; ugotavlja, da so na Splošnem sodišču glavne zadeve med letoma 2018 in 2019 ostale enake, medtem ko so v letu 2018 glavne zadeve, ki jih je preučilo Sodišče, zadevale svobodo gibanja in ustanavljanja, notranji trg ter intelektualno in industrijsko lastnino, poleg zadev, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice;

55.

opominja na pomen poročanja o glavnih ključnih kazalnikih uspešnosti, opredeljenih v skladu s procesom strukturnih reform, da bi izmerili dosežke glede na strateške cilje; poziva sodišče, naj v naslednje letno poročilo o dejavnostih vključi sintezo;

56.

pozdravlja spremembo strukture letošnjega poročila o upravljanju Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), v katerem so informacije predstavljene na jasnejši in razumljivejši način;

57.

pozdravlja skrajšanje povprečnega trajanja postopkov pred sodiščem in splošnim sodiščem in ugotavlja, da se je v letu 2019 število novih zadev, predloženih sodišču, močno povečalo (za 14 % več kot leta 2018), kar je v veliki meri posledica precejšnjega povečanja števila pritožb;

58.

opominja, da mora biti učinkovito in uspešno delovanje sistema notranjih kontrol za sodišče prioriteta; ugotavlja, da je sistem notranjih kontrol, kot je bil sprejet s sklepom upravnega odbora na dan 29. januarja 2019, temeljil predvsem na načelih avtonomije in odgovornosti na vseh ravneh upravljanja; pozdravlja dejstvo, da je bil v letu 2019 pripravljen priročnik za notranje kontrole, da bi službam pomagali pri izvajanju in spremljanju novega okvira; ugotavlja, da okvir obstaja poleg drugih instrumentov centralizirane službe za predhodno preverjanje, zelo učinkovitega računovodskega in proračunskega sistema ter neodvisne službe za notranjo revizijo;

59.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo v letnem poročilu zapisala, da je v letu 2019 revidirala udeležbo v medinstitucionalnih organih in dobro prakso pri nadzoru zunanjih in internih ponudnikov storitev; ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo v letu 2019 podobno kot v preteklosti svetovala na več področjih dejavnosti, v kontekstu reforme pravosodne strukture in povečanih delovnih obremenitev nekaterih služb sodišča;

60.

pozdravlja dejstvo, da služba za notranjo revizijo redno spremlja ukrepe na osnovi priporočil, ki jih je dala po revizijah v preteklih letih; ugotavlja, da je v povezavi s pregledom strategije sodišča za boj proti goljufijam, korupciji in nezakonitim dejavnostim, ki škodijo interesom Evropske unije, eno od osrednjih priporočil redno ponovno ocenjevanje registrov tveganj; ugotavlja tudi, kako pomembno je izboljšati izmenjavo informacij; ceni, da je bilo intranetno mesto dopolnjeno z razdelkom, namenjenim etiki in profesionalnemu ravnanju; pozdravlja tudi obvezno uvajalno usposabljanje, ki vsebuje poglavja o fizični varnosti, varstvu podatkov in informacijski varnosti;

Večjezičnost

61.

ugotavlja, da je sodišče nadaljevalo projekt optimizacije prispevkov zunanjih prevajalcev, ki se je začel leta 2015; ugotavlja, da se je delež pravnih besedil, ki jih prevedejo zunanji izvajalci, povečal z 31,2 % v letu 2015 na 40,6 % v letu 2019; poudarja pa, da obstajajo omejitve za zunanje prevajanje zaradi zaupnosti in premajhne produkcije; se zaveda, da so besedila sodišča tehnična, pravna in zelo zapletena, kar pomeni, da morajo biti neodvisni prevajalci, če je le mogoče, pravniki oziroma morajo imeti veliko izkušenj s prevajanjem pravnih besedil.

(1) Posebno poročilo št. 14/2017: Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije.

(2) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(3) Sodba Sodišča Evropske unije z dne 1. oktobra 2019, Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände – Verbraucherzentrale Bundesverband e.V. proti Planet49 GmbH, C-673/17, ECLI:EU:C:2019:801.