Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

4.

opozarja, da je proračun Sveta večinoma upravne narave in da se velik del porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi, stavbami, pohištvom, opremo in raznimi tekočimi stroški; obžaluje, da dolgoletni pozivi, naj se proračun Evropskega sveta in Sveta zaradi preglednosti in večje odgovornosti obeh institucij razdeli na ločena proračuna za vsako od institucij, niso bili upoštevani, in poziva Svet, kakor že večkrat v prejšnjih resolucijah o podelitvi razrešnice, naj zaradi preglednosti proračun Evropskega sveta in Sveta razdeli na dva ločena proračuna, prav tako pa naj izboljša odgovornost in učinkovitost odhodkov za obe instituciji;

5.

ugotavlja, da je skupni proračun Sveta v letu 2019 znašal 581 895 459 EUR (v primerjavi s 572 854 377 EUR v letu 2018 in 561 576 000 EUR v letu 2017) in da je bila skupna stopnja izvrševanja 92,3 % (v primerjavi z 91,9 % v letu 2018 in 93,8 % v letu 2017); ugotavlja, da se povečevanje proračuna zmanjšuje in znaša 9 milijonov EUR (v primerjavi z 11,3 milijona EUR v letu 2018 ter 16,5 milijona EUR v letu 2017) oziroma 1,6 % (v primerjavi z 2 % v letu 2018 in 3 % v letu 2017);

6.

opozarja, da so odobritve, prenesene iz leta 2018 v leto 2019, znašale 56 599 584 EUR, kar pomeni, da stopnja prenosa znaša 10,7 %, pri čemer gre predvsem za kategorije, kot so računalniški sistemi (19,5 milijona EUR), stavbe (16,0 milijonov EUR) in tolmačenje (11,9 milijona EUR); pozdravlja izvrševanje plačil, prenesenih v leto 2019, ki so skupaj znašala 49 240 654 EUR ali 87,7 %, vključno z računalniškimi sistemi (18,7 milijona EUR), stavbami (12,5 milijona EUR) in tolmačenjem (10,4 milijona EUR);

7.

opaža, da se je stopnja prenosa iz leta 2019 v leto 2020 nekoliko zmanjšala, saj je znašala 9,8 % (v primerjavi z 10,7 % iz leta 2018 v leto 2019 ter 11,5 % iz leta 2017 v leto 2018); vendar opozarja Svet, da so prenosi izjeme od načela enoletnosti in da bi morali odražati dejanske potrebe; poziva Svet, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi preprečil previsoko ocenjevanje potrebnih proračunskih sredstev;

8.

čestita Svetu za stopnjo prevzetih obveznosti in plačil, ki je v proračunski vrstici za potne stroške delegacij znašala 100 %; je seznanjen tudi s 100-odstotno stopnjo prevzetih obveznosti za proračunski vrstici „računalniški sistemi“ in „informacije“, vendar opozarja, da stopnja prenosa v leto 2020 v teh proračunskih vrsticah znaša 35,4 % oziroma 32,9 %;

9.

je seznanjen, da je bilo v letu 2019 organiziranih 7 668 institucionalnih in drugih sej (leta 2010 jih je bilo 6 338); ugotavlja, da se je skupno število sej, organiziranih leta 2019, v primerjavi z letom 2018 zaradi manjšega obsega zakonodajnih dejavnosti v drugem semestru, ki ga gre pripisati evropskim volitvam in izvolitvi oziroma imenovanju novih članov v vseh institucijah Unije, zmanjšalo za 0,8 % (oziroma 65 sej);

10.

ugotavlja, da so se glede na zmanjšanje obsega sejnih dejavnosti in kljub 2-odstotnemu povišanju cene enote za tolmačenje (i-slot), ki je bila za 10 EUR višja kot leta 2018, stroški tolmačenja znižali za 11 % ter so znašali 62,2 milijona EUR (v primerjavi s 70 milijoni EUR leta 2018), vanje pa je bilo zajetih 62 480 dni tolmačenja, kar je 13 % manj kot leta 2018;

11.

ugotavlja, da je bilo leta 2019 v Uradnem listu Evropske unije objavljenih 1 326 pravnih aktov (v primerjavi s 1 210 leta 2018, 1 130 leta 2017 ter 825 leta 2010); se strinja, da je mogoče povečanje števila pravnih aktov pojasniti predvsem s tem, da je bilo treba pred evropskimi volitvami leta 2019 sprejeti čim več tovrstnih aktov;

12.

opominja Svet, da so ocene učinka v medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 opredeljene kot eden ključnih dejavnikov, povrhu tega pa je Svet obljubil, da bo izvajal ocene učinkov, če bo korenito spreminjal predloge Komisije; obžaluje, da Svet doslej še ni izvedel ocene učinka svojih sprememb;

Interno upravljanje, notranje kontrole in uspešnost

13.

ugotavlja, da je Svet v okviru posodobitve sprejel korake za vzpostavitev bolj horizontalne strukture upravljanja in sicer z odstranitvijo hierarhičnih plasti, s čimer se želi izboljšati komunikacija, z olajšanjem odločanja in okrepitvijo vloge uslužbencev, da bi prevzeli večjo odgovornost za dosjeje; je seznanjen z uvedbo preverjenega orodja IT za kadrovsko službo (SYSPER) in drugih orodij IT, ki se uporabljajo za upravljanje življenjskega cikla službenih potovanj; ceni te korake in poziva Svet, naj tovrstne ukrepe nadaljuje;

14.

je seznanjen, da je bil vzpostavljen okvir notranje kontrole, ki daje razumno zagotovilo o doseganju ciljev; pozdravlja, da v nadzornih poročilih notranjega revizorja oziroma Računskega sodišča ter mnenjih revizijskega odbora ni omembe o zlorabi sredstev ali nepravilnostih v letu 2019; ugotavlja tudi, da so vse službe obvladovale tveganje tako, da so vodile evidenco, v katero so zapisovale ugotovljena tveganja, njihove ocene in izbrano metodo za njihovo obvladovanje; ugotavlja, da v letu 2019 ni bilo sporočenih kritičnih stopenj tveganja in da se ni uresničilo nobeno pomembno tveganje; pozdravlja, da je bilo 93 % priporočil, izdanih v obdobju 2016–2018, že izvedenih oziroma se izvajajo;

15.

pozdravlja izboljšave v sistemu Sveta za finančno poslovodenje in uspešnost, kot je na primer začetek projekta integriranega finančnega načrtovanja in načrtovanja dejavnosti oktobra 2019, s katerim bo vključeno letno in večletno načrtovanje proračuna ter vzpostavljena povezava med finančnim načrtovanjem in izvrševanjem proračuna na ravni dejavnosti;

16.

ugotavlja, da je v okviru izboljšanja likvidnostnega stanja povprečna zamuda pri plačilu računov v letu 2019 znašala 19 dni, največja pa 30 koledarskih dni;

17.

poudarja, da so ključni kazalniki uspešnosti splošno priznano orodje za merjenje dosežkov glede na določene cilje; poziva Svet, naj v svoja poročila o upravljanju doda povzetek najpomembnejših ključnih kazalnikov uspešnosti in z njimi povezanih rezultatov;

Človeški viri

18.

ugotavlja, da je bilo v kadrovskem načrtu za leto 2019 določenih 3 033 delovnih mest (v primerjavi s 3 031 mesti v letu 2018 in 3 027 mesti v letu 2017); pozdravlja prizadevanja za racionalizacijo organizacije, pri čemer je bilo v okviru nadaljnje posodobitve uprave 30 mest kategorije AST5 preoblikovanih v 30 mest kategorije AD5; v splošnem pozdravlja postopek posodobitve uprave, da bi povečali kakovost organizacije Sveta in izboljšali uporabo sredstev;

19.

poziva Svet, naj poroča o postopku poenostavitve in izboljšanja kadrovskih postopkov in s tem povezanih ukrepih, kot so na primer nadaljnji ukrepi, sprejeti na podlagi ankete, na katero so uslužbenci odgovarjali jeseni 2018, izboljšanje poklicnih možnosti za uslužbence, okrepitev izmenjave izkušenj in znanja, spodbujanje sodobnih komunikacijskih orodij in nadaljnje preprečevanje psihosocialnih tveganj; spodbuja Svet, naj obstoječo prožno ureditev dela dopolni z zaščito pravice uslužbencev do odklopa;

20.

pozdravlja pozitivni akcijski program generalnega sekretariata Sveta za invalidne praktikante, ki bo vsako leto od 4 do 6 državljanom Unije s priznano invalidnostjo omogočil plačano prakso, pozdravlja pa tudi politiko Sveta o razumni prilagoditvi delovnega okolja, da bodo lahko invalidi svoje delo opravljali na enakopravni osnovi;

21.

poziva Svet, naj poroča o akcijskem načrtu za enakost spolov in ukrepih za enake možnosti za invalide v tej instituciji, s tem povezanih postopkih in sprejetih ukrepih za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh hierarhičnih ravneh; nadalje ga poziva, naj zagotovi informacije o deležu invalidov med zaposlenimi pa tudi o geografski uravnoteženosti in ukrepih, ki so bili sprejeti za zagotovitev uravnoteženosti;

22.

spominja na resolucijo Parlamenta z dne 17. decembra 2020 o potrebi po namenski sestavi Sveta za enakost spolov, torej posebnem institucionalnem forumu, v katerem bi se srečevali ministri in državni sekretarji s temi pristojnostmi, da bi poskrbeli za boljše vključevanje enakosti spolov v strategije in politike Unije, usklajevanje vseh povezanih politik in harmonizacijo varstva pravic žensk in enakosti spolov v Uniji z medsektorskim pristopom; poudarja, da bi bila ta posebna sestava ključni element za odpravo zastoja v pogajanjih o glavnih dosjejih, povezanih z enakostjo spolov;

23.

poziva Svet, naj odpravi neenakomerno zastopanost spolov in geografsko neuravnoteženost med uslužbenci, da bo zaposloval ustrezno število državljanov iz vseh držav članic, tudi na vodstveni ravni;

Nasprotja interesov, nadlegovanje, prijavljanje nepravilnosti

24.

obžaluje, da ni prejel več informacij o izboljšavah etične kulture in standardov Sveta, denimo v obliki povezave na namensko spletno mesto, na katerem bi bilo predstavljeno posebno usposabljanje o javni etiki, kodeksa ravnanja za vse zaposlene, v katerem bi bila opredeljena pričakovanja glede integritete in etičnih vrednot, ali notranjih smernic o pogostih vprašanjih na področju etike oziroma postopkih za zaščito žvižgačev;

25.

se zaveda, da ima Svet osrednjo vlogo pri izbiri in imenovanju kandidatov v institucije in organe Unije, zlasti Evropski svet, Komisijo, Sodišče Evropske unije in posvetovalna odbora (Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor); toplo priporoča pregled te vloge zaradi etičnih načel, ki jih je sprejela Unija, tudi glede integritete in dostojanstva; spominja na izjavo Sveta, da etično ravnanje „prispeva k boljšemu finančnemu poslovodenju in večjemu zaupanju javnosti, ki sta nujna za uspeh javnih politik“ in da „vsako neetično vedenje uslužbencev in članov ali poslancev institucij in organov EU pritegne velik interes javnosti in zmanjša zaupanje v EU“; zato meni, da na položaje v institucije in organe Unije ne bi smeli imenovati kandidatov, ki bi lahko ogrozili ugled celotne Unije, na primer kandidatov, katerih neetično vedenje je potrdil urad OLAF oziroma proti katerim potekajo sodni postopki;

26.

je resno zaskrbljen, ker je Svet večkrat imenoval kandidate za člane Računskega sodišča, kljub negativnim mnenjem o kandidatih, ki jih je Parlament na plenarnem zasedanju izrazil z veliko večino glasov za zavrnitev, ker kandidati niso bili dovolj kompetentni oziroma osebno ali politično nepristranski;

27.

je zaskrbljen, ker na uradnem spletnem mestu Sveta ni mogoče najti poglavja o etičnem okviru, ki bi vsebovalo pravila za preprečevanje, odkrivanje in onemogočanje morebitnih nasprotij interesov; poziva Svet, naj se v zvezi s tem uskladi z drugimi institucijami Unije, na primer s Sodiščem Evropske unije, katerega spletno mesto vsebuje poseben razdelek o preglednosti; poziva ga tudi, naj predloži načrt za uvedbo takšnih ukrepov z jasnimi roki;

28.

je tako kot Računsko sodišče zaskrbljen, ker EU nima skupnega etičnega okvira, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu; glede na večkratne zahteve Računskega sodišča in Evropskega varuha človekovih pravic, da se okrepijo etični standardi in preglednost institucije, poudarja, da je za Svet, vključno s predstavniki držav članic, ki delajo v Svetu, pomembno uskladiti etična pravila in izvrševati že obstoječa etična pravila; spominja na obveznost Sveta, da obravnava nasprotja interesov na visoki ravni, izmenično zaposlovanje v javnem in zasebnem sektorju ter pravila o preglednosti za lobiste;

29.

znova odločno poziva Svet, naj kodeks ravnanja predsednika Evropskega sveta uskladi s kodeksom, ki ga uporabljata Parlament in Komisija, da bi sprejeli pravila za odobritev dejavnosti, povezanih z zakonodajo Unije, potem ko predsednik Evropskega sveta preneha opravljati svojo funkcijo;

30.

poudarja, da je generalni sekretariat Sveta 21. januarja 2020 delegacijam poslal pismo z informacijami o poklicnih dejavnostih nekdanjih visokih uradnikov generalnega sekretariata po prenehanju zaposlitve v Svetu, kar je v skladu s členom 16(3) in (4) kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije za leto 2019 in izvedbenimi pravili;

31.

znova izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasprotij interesov številnih predstavnikov držav članic, udeleženih pri odločanju o politikah in proračunu; ponavlja odločni poziv Parlamenta Svetu, naj zagotovi, da predstavniki držav članic, ki neposredno prejemajo subvencije Unije prek podjetij, katerih lastniki so, ne bodo sodelovali v razpravah in glasovanjih glede politike in proračuna, ki se nanašajo na ta podjetja; poziva Svet, naj Parlament obvešča o ukrepih, ki jih je sprejel, da bi preprečil morebitna nasprotja interesov;

Stavbe

32.

pozdravlja, da je bil končni znesek za projekt stavbe Europa belgijskim organom izplačan leta 2019, saj leta 2017 ni bilo mogoče podpisati s tem povezanega končnega akta o prodaji; ugotavlja, da so bile odobritve v višini 4,1 milijona EUR, ki so bile na podlagi sklepa prenesene iz leta 2017 v leto 2018, v tem letu ustrezno prevzete, ne pa tudi plačane, zato je bilo njihovo plačilo preneseno v leto 2019;

33.

znova izraža zaskrbljenost zaradi informacij, o katerih poročajo evropski mediji in se nanašajo na gradnjo nove stavbe Europa; poziva Svet, naj temeljito preuči glavnega izvajalca in celotno verigo podizvajalcev (bilo naj bi jih do 12, kot poročajo mediji), pa tudi delovne pogoje vseh zaposlenih delavcev, ter Odboru Parlamenta za proračunski nadzor posreduje vse svoje ugotovitve;

34.

pozdravlja prizadevanja Sveta, da bi zmanjšal svoj okoljski odtis v vseh stavbah, registriranih v sistemu za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) od leta 2016; pozdravlja tudi objavo podrobne okoljske izjave v oktobru 2020, temelječe na podatkih iz leta 2019;

Digitalizacija

35.

ugotavlja, da je oddelek Sveta za digitalne storitve (SMART) leta 2019 tej instituciji zagotavljal široko paleto storitev in da so bile opravljene znatne naložbe v razvoj novih orodij, kot so sistem za upravljanje prevajalskih projektov, orodje za predstavitve, urejevalnik za ustvarjanje in upravljanje preglednic trialogov, program EDiT za skupno pripravo in urejanje zakonodajnih besedil, eAgenda in druge tehnične platforme;

36.

spodbuja Svet, naj uporablja odprtokodne tehnologije, da ne bi bil vezan na ponudnika, da bi ohranil nadzor nad lastnimi tehničnimi sistemi, uvedel strožje zaščitne ukrepe za zasebnost in varstvo podatkov uporabnikov ter povečal varnost in preglednost za javnost;

37.

spodbuja Svet, naj upošteva priporočila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov za ponovna pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o licenciranju in pogodbi o izvajanju, ki so ju leta 2018 podpisali institucije Unije in podjetje Microsoft, da bi dosegli digitalno suverenost, preprečili vezanost na ponudnika in pomanjkanje nadzora ter zagotovili varstvo osebnih podatkov;

Preglednost

38.

je seznanjen, da je generalni sekretariat Sveta 29. junija 2020 delegacijam poslal osnutek smernic za najboljšo prakso na področju pokroviteljstva med predsedovanji Svetu, potem ko je Svet odobril priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuhinja človekovih pravic) o smernicah za države članice v zvezi s pokroviteljstvom in rednimi opomniki Odboru Parlamenta za proračunski nadzor; ponavlja, da nasprotja interesov ogrožajo ugled Sveta in Unije kot celote;

39.

je seznanjen, da se od držav članic pričakuje, da bodo same financirale svoje predsedovanje Svetu, in obžaluje, da se zatekajo h korporacijskemu sponzorstvu, da lahko pokrijejo del svojih stroškov; je zelo zaskrbljen zaradi morebitnega tveganja za ugled, ki bi ga ta praksa lahko povzročila Svetu in Uniji; poziva predsedstva, naj se izogibajo uporabi korporacijskega sponzorstva za kritje stroškov, in v zvezi s tem poziva Svet, naj predvidi vključitev predsedstev v proračun;

40.

spodbuja Svet, naj predsedujočim državam ustrezno svetuje pri oblikovanju jasnih in preglednih pravil o pokroviteljstvu, pri tem pa pozornost zlasti posveti morebitnim nasprotjem interesov v primerih, ko ima podjetniški sektor izrecne interese glede sklepov, ki jih sprejme Svet; poziva ga, naj skuša nemudoma doseči napredek v zvezi s smernicami in zlasti razmisli o tem, da trenutno niso zavezujoče;

41.

spominja, da je varuhinja človekovih pravic leta 2017 začela preiskavo (OI/2/2017) o preglednosti zakonodajnega dela Sveta v letu 2017, da bi državljanom omogočila lažje spremljanje zakonodajnega postopka Unije; pozdravlja, da je varuhinja človekovih pravic pred kratkim pozitivno sprejela nove ukrepe v zvezi s preglednostjo, ki jih je sprejel Svet, na primer proaktivno objavljanje poročil o napredku pri pogajanjih o osnutkih zakonov, kar je povsem v skladu s predlogi, ki jih je na podlagi preiskav podala varuhinja človekovih pravic, in zahtevami iz zadnjih resolucij o razrešnici;

42.

spominja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU odločno podprl predloge varuhinje o zakonodajni preglednosti, in od Sveta zahteva, naj izboljša zakonodajno preglednost, predvsem z evidentiranjem in objavljanjem stališč držav članic in objavljanjem več dokumentov s trialogov; poziva Svet, naj si bolj prizadeva za preglednost, med drugim z objavljanjem svojih delovnih dokumentov v strojno berljivi obliki; poziva ga, naj poroča o drugih ukrepih, ki jih je sprejel za večjo zakonodajno preglednost;

43.

opozarja na sklep varuhinje človekovih pravic v zadevi 1946/2018/KR, v katerem je zaprosila generalni sekretariat Sveta, naj skrbno beleži vse sestanke lobistov s predsednikom Evropskega sveta ali člani njegovega kabineta; odločno podpira izjavo varuhinje človekovih pravic, da bi se smeli člani predsednikovega kabineta s predstavniki interesnih skupin sestajati oziroma se udeleževati prireditev, ki jih organizirajo, samo, kadar so ti predstavniki registrirani v registru za preglednost; je zaskrbljen, ker na to izjavo ni bilo odziva, in poziva, naj se varuhinji posreduje odgovor;

44.

je zadovoljen, da so tri institucije – Parlament, Svet in Komisija – znova izrazile skupno željo, da bi dosegle dogovor o triinstitucionalnem registru za preglednost, s katerim bi se povečala preglednost pri stikih s predstavniki interesnih skupin; želi pohvaliti Svet za pozitivne korake in nadaljnje dosežke med nemškim predsedovanjem, ki je 15. decembra 2020 privedlo do političnega sporazuma o obveznem registru za preglednost, in spodbuja vse udeležene akterje, naj podpišejo medinstitucionalni sporazum, ki ga je Parlament potrdil 27. aprila 2021, da bo register postal obvezen in ga bo začel uporabljati tudi Svet; poziva Svet, naj področje uporabe tega dogovora razširi in za lobiste uvede obveznost registracije, da se bodo lahko srečevali z ambasadorji sedanjega in prihodnjega predsedstva ter njihovimi zastopniki v Odboru stalnih predstavnikov kot tudi z generalnim sekretarjem in generalnimi direktorji Sveta;

45.

ugotavlja, da je bilo pri varuhinji človekovih pravic v zvezi s preglednostjo vloženih sedem pritožb in da je bila opravljena strateška preiskava; ugotavlja, da je varuhinja pri dveh od sedmih pritožb ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti; ugotavlja, da je bil en primer zaključen, pri dveh nepravilnosti niso bile odkrite, dve pritožbi pa še nista rešeni; je seznanjen, da je varuhinja človekovih pravic v preiskavi, ki se je nanašala na preglednost teles, vključenih v pripravo srečanj Euroskupine, ugotovila, da je Svet sprejel ukrepe za nadaljnje izboljšanje politike preglednosti, zato je sklenila to strateško preiskavo zaključiti;

Komunikacija

46.

se strinja, da je bilo izboljšanje dostopnosti spletnega mesta Sveta v skladu s priporočili zunanje revizije iz leta 2018 v letu 2019 uvrščeno med prednostne naloge; kot spodbudni rezultat pozdravlja tudi dejstvo, da so tako imenovane strani politike, ki vsebujejo osnovne informacije o glavnih pobudah in zakonodaji, o katerih v Svetu potekajo razprave, najhitreje rastoči razdelek spletnega mesta;

47.

pozdravlja, da so izboljšave prinesle boljšo izkušnjo spletnih uporabnikov, med drugim tudi za invalide, saj je ocena dostopnosti konec leta 2018 znašala 47 %, decembra 2019 pa 67 %; ugotavlja, da bodo preostala revizijska priporočila, povezana predvsem z uporabniško izkušnjo in standardi za ustvarjanje vsebin, izvedena leta 2020; poziva Svet, naj organu za podelitev razrešnice še naprej poroča o rezultatih in izpolnjevanju revizijskih priporočil, zlasti kar zadeva dostopnost za invalide;

48.

ugotavlja, da so se avdiovizualna radiodifuzijska infrastruktura in produkcijske zmogljivosti Sveta v letu 2019 dodatno izboljšale, s čimer se želi povečati učinkovitost dejavnosti in infrastrukturo pripraviti na prihodnost, prav tako pa povečati njeno odpornost, da bi bilo mogoče obvladati vse večji obseg videoposnetkov;

Vloga Sveta pri imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva (EJT)

49.

spominja, da so državne predizbirne komisije v letih 2019 in 2020 predlagale kandidate za oceno, evropska izbirna komisija pa je razpravljala o kvalifikacijah 22 evropskih tožilcev, ki naj bi bili leta 2020 imenovani v Evropsko javno tožilstvo; spominja, da v skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1696 (1) evropska izbirna komisija oceni kandidate in Svetu posreduje prednostno razvrstitev, ki jo slednji upošteva;

50.

spominja, da je v Izvedbenem sklepu (EU) 2020/1117 (2) zapisano, da „kar zadeva kandidate, imenovane s strani Belgije, Bolgarije in Portugalske, Svet na podlagi drugačne ocene dosežkov navedenih kandidatov, ki so jo pripravila ustrezna pripravljalna telesa Sveta, ni upošteval nezavezujočega prednostnega vrstnega reda, ki ga je podala izbirna komisija“;

51.

spominja, da so Avstrija, Estonija, Luksemburg in Nizozemska 27. julija 2020 objavili izjavo, v kateri je bilo poudarjeno, da je treba preprečiti konkurenco med razvrstitvami državnih izbirnih komisij in razvrstitvijo evropske izbirne komisije, da ne bi oslabili evropskega elementa postopka imenovanja;

52.

obžaluje, da Svet ni ustrezno odgovoril na več parlamentarnih vprašanj za pisni odgovor med julijem in septembrom 2020, v katerih je bil pozvan, naj pojasni, zakaj ni upošteval priporočil evropske izbirne komisije, in naj to svojo odločitev obrazloži na osnovi ocene;

53.

je zelo zaskrbljen zaradi medijskih razkritij, da je portugalska vlada Svetu posredovala napačne informacije o nazivu in izkušnjah svojega kandidata, ki ga je evropska izbirna komisija uvrstila na drugo mesto in je bil nato imenovan za portugalskega evropskega tožilca;

54.

opominja, da morajo biti evropski tožilci neodvisni in da bi imel lahko vsak sum o vmešavanju državne vlade v korist kandidata in v nasprotju s priporočili evropske izbirne komisije zelo negativne posledice za ugled, integriteto in neodvisnost Evropskega javnega tožilstva kot institucije;

Trenutno stanje v zvezi z zavrnitvijo podelitve razrešnice

55.

poudarja, da ima Parlament v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter ustreznimi določbami finančne uredbe in svojega poslovnika posebno pravico, da v skladu s sedanjo razlago in prakso podeli razrešnico, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije;

56.

je seznanjen, da je Parlament v skoraj dvajsetih letih razvil prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije;

57.

izpostavlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki;

58.

ponavlja, da odprto in pregledno upravljanje Unije ter zaščita njenih finančnih interesov zahtevata odprt in pregleden postopek razrešnice, pri čemer je v skladu s členom 59 finančne uredbe vsaka institucija Unije odgovorna za proračun, ki ga izvršuje;

59.

ponovno poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje med institucijami pri postopku podelitve razrešnice, in sicer na podlagi memoranduma o soglasju med Parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju med Parlamentom in Svetom med letnim postopkom podelitve razrešnice;

60.

ker v skladu s členom 13 Pogodbe o Evropski uniji vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji bile dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi, institucije pa med seboj lojalno sodelujejo;

61.

opozarja na ponavljajoče se težave v postopku razrešnice, ki se pojavljajo zaradi nesodelovanja Sveta, in opominja, da Parlament generalnemu sekretarju Sveta ni podelil razrešnice za proračunska leta od 2009 do 2019;

62.

poudarja, da lahko Parlament v trenutnih razmerah med letnim postopkom razrešnice samo preverja poročila Računskega sodišča in evropske varuhinje človekovih pravic ter informacije na spletnem mestu Sveta, ne prejema pa odgovorov Sveta na vprašanja za pisni ali ustni odgovor, zato ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice, kar ima trajne negativne posledice za obe instituciji in meče senco na postopek političnega nadzora nad upravljanjem proračuna;

63.

poudarja, da je treba znova začeti pogajanja s Svetom, da bi dosegli dogovor, ki bi bil zadovoljiv za obe strani in bi omogočil, da se zadeva končno premakne z mrtve točke;

64.

ponavlja, da je pogajalska skupina Parlamenta pripravljena in da je njegov Odbor za proračunski nadzor 25. maja 2020 generalnemu sekretarju Sveta poslal pismo, v katerem je predlagal začetek pogajanj;

65.

je še naprej prepričan, da je dogovor o tem mogoč, zato poziva Svet, naj brez nepotrebnega odlašanja ponovno začne pogajanja za dosego rešitve, ki bo spoštovala pravico državljanov do odgovornosti;

66.

ugotavlja, da je treba razmejiti vloge vsake institucije v postopku razrešnice; poudarja, da Parlament ne priznava, da imata instituciji v postopku razrešnice enakopravno in vzajemno vlogo;

67.

glede na to, da ima Svet posebno vlogo kot institucija, ki daje priporočila o postopku razrešnice, od njega znova zahteva, naj poda priporočila v zvezi z razrešnico drugim institucijam Unije;

68.

se zaveda, da je bil pozitiven trend tega procesa prekinjen zaradi pandemije COVID-19; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so jeseni 2020 spodleteli vsi poskusi Parlamenta, da bi se opravila začetna predhodna izmenjava s Svetom;

69.

poudarja, da stališče Parlamenta ostaja nespremenjeno, vse dokler se ne bodo začela pogajanja, saj so ta osnovni pogoj za rešitev tega vprašanja;

70.

spominja na izjavi, ki sta ju leta 2019 med predstavitvijo v Parlamentu podala podpredsednica Věra Jourová in komisar Johannes Hahn, namreč da sta pripravljena obravnavati to zadevo ter pomagati povečati preglednost pri izvrševanju proračuna Sveta; meni, da bi bilo mogoče pogajanja razširiti in vanje vključiti tudi Komisijo, da bo Parlament dobil potrebne informacije o tem, kako Svet izvršuje svoj proračun;

71.

ugotavlja, da so številna sporočila in dokumenti na voljo samo v angleščini in da na delovnih sejah ni možnosti tolmačenja; poziva Svet, naj spoštuje načela, pravice in obveznosti iz Listine EU o temeljnih pravicah in Uredbe št. 1/1958, pa tudi iz notranjih smernic in sklepov, kot je kodeks ravnanja za javno upravo; zato poziva Svet, naj zagotovi potrebne človeške vire za spoštovanje večjezičnosti, v ta namen pa poveča število uslužbencev, odgovornih za prevajanje in tolmačenje.

---

(1)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1696 z dne 13. julija 2018 o operativnih pravilih izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 282, 12.11.2018, str. 8).

(2)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2020/1117 z dne 27. julija 2020 o imenovanju evropskih tožilcev Evropskega javnega tožilstva (UL L 244, 29.7.2020, str. 18).