Mnenje Evropskega odbora regij – Omogočanje ustreznega delovanja sistema trgovanja z emisijami in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah za mesta in regije EU

(2022/C 301/14)

Poročevalec:

Peter KURZ (DE/PES), župan Mannheima

Referenčni dokumenti:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ter Uredbe (EU) 2015/757

COM(2021) 551 final

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi s prispevkom letalstva k cilju Unije glede zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu in ustreznem izvajanju globalnega tržnega ukrepa

COM(2021) 552 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

COM(2021) 564 final

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES v zvezi z obveščanjem o poravnavi v okviru globalnega tržnega ukrepa za operatorje zrakoplovov s sedežem v Uniji

COM(2021) 567 final

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030

COM(2021) 571 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

COM(2021) 551 final

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030.

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega , socialno odgovornega in okolju prijaznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 ter splošnim ciljem podnebne nevtralnosti iz Uredbe (EU) 2021/1119 .

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Direktiva Sveta 96/61/ES (3) je bila razveljavljena z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Sklice na Direktivo 96/61/ES v členu 2 Direktive 2003/87/ES in Prilogi IV k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno posodobiti. Zaradi nujne potrebe po zmanjšanju emisij v celotnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da poleg mejnih vrednosti emisij, sprejetih na podlagi Direktive 2010/75/EU, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključenih v EU ETS, še na podlagi drugih politik.

Direktiva Sveta 96/61/ES (5) je bila razveljavljena z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). Sklice na Direktivo 96/61/ES v členu 2 Direktive 2003/87/ES in Prilogi IV k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno posodobiti. Zaradi nujne potrebe po zmanjšanju emisij v celotnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da ob upoštevanju stališč lokalnih in regionalnih oblasti preko sistemov dejavnega sodelovanja ter načel subsidiarnosti, sorazmernosti in socialne pravičnosti poleg mejnih vrednosti emisij, sprejetih na podlagi Direktive 2010/75/EU, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključenih v EU ETS, še na podlagi drugih politik.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 13

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na okoljsko varnem kraju v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

Obrazložitev

Elektrarne, ki uporabljajo fosilna goriva, proizvedejo večji delež emisij CO2 kot katera koli druga industrija. Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida v tem sektorju bi lahko znatno zmanjšalo emisije CO2.

Predlog spremembe 4

Nova točka – uvodna izjava 14, nov odstavek

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	Vključitev pomorskega prometa v sistem EU ETS ne sme povzročiti selitve virov CO2 s preusmerjanjem ladijskega prometa v pristanišča v sosednjih tretjih državah, ki niso vključene v sistem.

Obrazložitev

Selitev virov CO2 v pristanišča v sosednjih tretjih državah, ki niso vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, je resnično tveganje, ki lahko povzroči nadomeščanje s pristanišči zunaj EU, ustvari davčne oaze za CO2 v bližini EU in ogrozi konkurenčnost evropskega pristaniškega sistema.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 28

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih proračunih nameniti precejšnje javne vire podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije, uporabiti za namene, povezane s podnebjem. To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda v državah članicah z nizkim dohodkom prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini 2,5 % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018.

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih , regionalnih ter lokalnih proračunih nameniti precejšnje javne vire podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije, uporabiti za namene, povezane s podnebjem in vključene v nacionalne, regionalne in/ali lokalne načrte na tem področju. To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda v državah članicah z nizkim dohodkom prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini vsaj 2,5 % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018 , in regij NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji .

Obrazložitev

Pri dodeljevanju pravic bi bilo treba upoštevati tudi vrednost BDP na prebivalca v regijah NUTS 2, saj bi bilo v državah članicah z velikimi razlikami med posameznimi regijami premalo upoštevati le nacionalni BDP na prebivalca.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 30

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM, v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za inovacije za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja ogljika, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za inovacije in Socialnemu skladu za podnebje za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja neizogibnih emisij iz industrijske proizvodnje, ki niso nastale ob zgorevanju fosilnih goriv, katerega glavni namen je ustvarjanje energije , energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb , obenem pa se preprečijo tudi morebitni negativni učinki na najranljivejša območja in gospodinjstva . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

Obrazložitev

Postopno opuščanje brezplačnih dodelitev za sektorje, ki jih zajema CBAM, bi bilo treba izvesti čim prej, saj možnost brezplačne dodelitve zmanjša učinek cene ogljika kot signala.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 33

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe sklada za inovacije iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, ki se nanašajo na porabo goriv v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Poleg tega bi moral sklad za inovacije podpirati naložbe za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza, vključno z naložbami v alternativna trajnostna goriva, kot sta vodik in amoniak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, ter pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami, kot so tehnologije vetrne energije. Ker se prihodki, ustvarjeni s sankcijami iz Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo] (9), v skladu s členom 21(5) finančne uredbe dodelijo skladu za inovacije kot zunanji namenski prejemki, bi morala Komisija zagotoviti ustrezno upoštevanje podpore inovativnim projektom, namenjenim pospeševanju razvoja in uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem sektorju, kot je določeno v členu 21(1) Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo]. Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije, bi bilo treba sklad za inovacije dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se zagotovi skladu za inovacije iz vsakega vira.

Področje uporabe sklada za inovacije iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, ki se nanašajo na porabo goriv v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa , ter ukrepom, katerih namen je zmanjšanje velikih količin emisij toplogrednih plinov, ki se ne navezujejo na projekte ali inovacije . Poleg tega bi moral sklad za inovacije podpirati naložbe za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza, vključno z naložbami v alternativna trajnostna goriva, kot sta vodik in amoniak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, ter pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami, kot so tehnologije vetrne energije. Ker se prihodki, ustvarjeni s sankcijami iz Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo] (10), v skladu s členom 21(5) finančne uredbe dodelijo skladu za inovacije kot zunanji namenski prejemki, bi morala Komisija zagotoviti ustrezno upoštevanje podpore inovativnim projektom, namenjenim pospeševanju razvoja in uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem sektorju, kot je določeno v členu 21(1) Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo]. Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije in ukrepe , bi bilo treba sklad za inovacije dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se zagotovi skladu za inovacije iz vsakega vira.

Obrazložitev

Sklad za inovacije je eden glavnih virov za financiranje podnebnih ukrepov, a je omejen na inovativne tehnologije, pri čemer pa pomanjkanje inovacij ni glavna ovira za razogljičenje. Namen predloga je razširiti obseg uporabe na ukrepe za razogljičenje, ki že obstajajo.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 38

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe sklada za modernizacijo bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi podnebnimi cilji Unije, pri čemer bi bilo treba zahtevati, da so naložbe usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119, ter odpraviti podporo vsem naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi. Poleg tega bi bilo treba sklad za modernizacijo uporabiti samo za prednostne naložbe , opredeliti energijsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije kot prednostni področji na strani povpraševanja, podporo ranljivim območjem in gospodinjstvom za odpravljanje energetske revščine in revščine na področju mobilnosti, zlasti tistim v najbolj oddaljenih regijah , na podeželju in oddaljenih območjih, pa vključiti med prednostne naložbe. Sredstva iz sklada za modernizacijo bi morala biti na voljo tudi regijam NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji, da bi spodbudili obnovo in posodobitev energetskega sektorja.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 43

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija je v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (11) izpostavila poseben izziv pri zmanjševanju emisij v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju. Zato je napovedala, da bi lahko nadaljnja razširitev trgovanja z emisijami vključevala emisije iz cestnega prometa in stavb. Za ta nova sektorja bi se uvedlo ločeno, a vzporedno trgovanje z emisijami. Tako bi se preprečile vse motnje dobro delujočega trgovanja z emisijami v sektorjih nepremičnih naprav in letalstva. Novi sistem je dopolnjen s politikami in ukrepi za zaščito pred neupravičenimi vplivi cen, za oblikovanje pričakovanj udeležencev na trgu in zagotovitev signala cene ogljika za celotno gospodarstvo. Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba za razvoj novega trga vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja, poročanja in preverjanja. Za zagotovitev sinergij in usklajenosti z obstoječo infrastrukturo Unije za EU ETS, ki zajema emisije iz nepremičnih naprav in letalstva, je primerno, da se trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor vzpostavi s spremembo Direktive 2003/87/ES.

Komisija je v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (12) izpostavila poseben izziv pri zmanjševanju emisij v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju. Zato je napovedala, da bi lahko nadaljnja razširitev trgovanja z emisijami vključevala emisije iz cestnega prometa in stavb. Za ta nova sektorja bi se uvedlo ločeno, a vzporedno trgovanje z emisijami. Tako bi se preprečile vse motnje dobro delujočega trgovanja z emisijami v sektorjih nepremičnih naprav in letalstva. Glede na to, da imajo lokalne in regionalne oblasti največjo odgovornost za ta sektorja, bi morale sodelovati pri oblikovanju novega sistema trgovanja z emisijami. Tem oblastem bo dodeljen del prihodkov iz novega sistema, saj sta ti ravni upravljanja najbolj prizadeti. Novi sistem je dopolnjen s politikami in ukrepi za zaščito pred neupravičenimi vplivi cen, zlasti na ranljiva gospodinjstva, mikro- in mala podjetja ter uporabnike mobilnosti, med drugim na podeželju in oddaljenih območjih , za oblikovanje pričakovanj udeležencev na trgu in zagotovitev signala cene ogljika za celotno gospodarstvo. Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba za razvoj novega trga vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja, poročanja in preverjanja. Za zagotovitev sinergij in usklajenosti z obstoječo infrastrukturo Unije za EU ETS, ki zajema emisije iz nepremičnih naprav in letalstva, je primerno, da se trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor vzpostavi s spremembo Direktive 2003/87/ES , v skladu s svežnjem ukrepov „Pripravljeni na 55“ in po potrebi zakonodajo, ki vpliva na ta razpršena sektorja .

Obrazložitev

Širitev ETS na sektor cestnega prometa in stavbni sektor ima velike posledice za lokalne in regionalne oblasti, ki imajo obsežne pristojnosti v zvezi s temi sektorji in jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega sistema trgovanja.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 51

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravila o porazdelitvi v zvezi z deleži pravic, ki se prodajo na dražbi, so zelo pomembna za vse prihodke z dražb, ki bi se stekali v države članice, zlasti zaradi potrebe po okrepitvi zmožnosti držav članic, da obravnavajo družbene učinke signala cene ogljika v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Ne glede na to, da imata sektorja zelo različne značilnosti, je primerno določiti skupno pravilo o porazdelitvi, podobno tistemu, ki se uporablja za nepremične naprave. Glavni del pravic bi bilo treba porazdeliti med vse države članice na podlagi povprečne porazdelitve emisij v zajetih sektorjih v obdobju 2016–2018. Vsaka država članica bi morala določiti minimalni delež prihodkov od dražb v višini najmanj 20 %, s katerim bi neposredno razpolagale lokalne in regionalne oblasti. Prihodke, s katerimi upravljajo lokalne in regionalne oblasti, je treba uporabiti izključno za prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti za tista, ki podpirajo energetski prehod in obravnavajo tveganja za najranljivejša območja, gospodinjstva, mikro- in mala podjetja ter uporabnike mobilnosti.

Obrazložitev

Zaradi raznolikosti evropskih ozemelj z geografskega, socialnega in gospodarskega vidika so lokalne in regionalne oblasti najustreznejša raven vlade, ki lahko zagotovi, da prehod ne bo škodoval teritorialni koheziji Evrope in ne bo ogrozil najranljivejših gospodinjstev.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 52

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU (13) leta 2019 6,9 % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov. Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikropodjetjih in uporabnikih prevoza . V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo načeloma ustrezala 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/nn Evropskega parlamenta in Sveta (15). Poleg tega bi morala vsaka država članica med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU (16) leta 2019 6,9 % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov , medtem ko so nekatere regije zaradi revščine za ogrevanje prisiljene uporabljati neučinkovite vire energije . Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti tudi za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikro - in malih podjetjih ter uporabnikih mobilnosti . V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam ter regionalnim in lokalnim oblastem zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo ustrezala vsaj 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/nn Evropskega parlamenta in Sveta (18). Če bo cena ogljika privedla do prihodkov, ki bodo višji od pričakovanih, se bo proračun Socialnega sklada za podnebje ustrezno povečal. Vsaka država članica bi morala določiti minimalni prag v višini najmanj 35 % razpoložljivih sredstev iz Socialnega sklada za podnebje, s katerimi bi neposredno razpolagale lokalne in regionalne oblasti. Poleg tega bi morale vsaka država članica ter regionalne in lokalne oblasti med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti so v najboljšem položaju za reševanje teh vprašanj, zato bi morali tudi njim dati na voljo sredstva iz sklada.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 54

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Inovacije in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa so ključne za zagotovitev stroškovno učinkovitega prispevka teh sektorjev k pričakovanemu zmanjšanju emisij. Zato bi bilo treba skladu za inovacije zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v teh sektorjih za spodbujanje stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij.

Inovacije in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij ter ukrepi v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa so ključne za zagotovitev stroškovno učinkovitega prispevka teh sektorjev k pričakovanemu zmanjšanju emisij. Zato bi bilo treba skladu za inovacije zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v teh sektorjih za spodbujanje stroškovno učinkovitega ter socialno in okoljsko odgovornega zmanjšanja emisij.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 58

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija bi morala spremljati uporabo trgovanja z emisijami v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa, vključno s stopnjo cenovne konvergence z obstoječim ETS, po potrebi pa bi bilo treba Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati pregled za izboljšanje uspešnosti, upravljanja in praktične uporabe trgovanja z emisijami za navedena sektorja na podlagi pridobljenega znanja in povečane cenovne konvergence. Od Komisije bi se moralo zahtevati, naj predloži prvo poročilo o tem do 1. januarja 2028.

Obrazložitev

Lokalne in regionalne oblasti imajo pomembne pristojnosti v zvezi s sektorjem cestnega prometa in stavbnim sektorjem, zato se je treba z njimi posvetovati pri ocenjevanju in poročanju o učinkovitosti novega sistema trgovanja z emisijami.

Predlog spremembe 14

Člen 1(2)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(2)	člen 3 se spremeni:

(2)	člen 3 se spremeni:

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

‚emisije‘ pomeni izpust toplogrednih plinov iz virov v napravi ali izpust plinov, navedenih za zadevno dejavnost, iz zrakoplova, ki opravlja letalsko dejavnost, navedeno v Prilogi I, ali z ladij, ki opravljajo dejavnost pomorskega prevoza, navedeno v Prilogi I, ali izpust toplogrednih plinov, ki ustrezajo dejavnosti iz Priloge III;“;

(a)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	‚dovoljenje za emisije toplogrednih plinov‘ pomeni dovoljenje, izdano v skladu s členi 5, 6 in 30b;“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	‚dovoljenje za emisije toplogrednih plinov‘ pomeni dovoljenje, izdano v skladu s členi 5, 6 in 30b;“;

(c)	točka (u) se črta;

(c)	točka (u) se črta;

(d)

dodajo se naslednje točke (v) do (z):

„(v)

‚ladjarska družba‘ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik gole ladje, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje ter je s prevzemom te odgovornosti soglašala, da bo prevzela vse dolžnosti in odgovornosti, ki jih nalaga Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja iz Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006(*);“

(d)

dodajo se naslednje točke (v) do (z):

„(v)

„(aa)

‚pristanišče postanka‘ pomeni pristanišče, v katerem se ladja ustavi zaradi natovarjanja ali raztovarjanja tovora ali vkrcanja ali izkrcanja potnikov. Za potrebe te direktive so torej izključeni postanki, katerih edini namen je oskrba z gorivom ali druga oskrba, menjava posadke, vstop v suhi dok ali popravilo ladje ali njene opreme ter postanki v pristanišču, ker ladja potrebuje pomoč ali je v nevarnosti. Izključeni so tudi postanki zaradi pretovarjanja z ladje na ladjo zunaj pristanišča, postanki v pristanišču pretovarjanja sosednje države, ki ni članica EU, in postanki, katerih edini namen je zaščita pred slabimi vremenskimi razmerami ali izvajanje nujnih dejavnosti iskanja in reševanja;“

Obrazložitev

S spremembo opredelitve „pristanišča postanka“ se zagotovi, da na poteh, ki povezujejo evropska pristanišča z Azijo ali Ameriko, z vmesnimi postanki v evropskih pristaniščih, ne bo nobenih koristi od selitve navedenih dejavnosti v sosednja pristanišča zunaj EU.

Predlog spremembe 15

Člen 1(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe za dejavnosti pomorskega prevoza

1. Dodelitev pravic in zahteve za predajo v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza se uporabljajo za petdeset odstotkov (50 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice, petdeset odstotkov (50 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, sto odstotkov (100 %) emisij z ladij, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, ter sto odstotkov (100 %) emisij z ladij med privezom v pristanišču pod jurisdikcijo države članice.

Dodelitev pravic in zahteve za predajo v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza se uporabljajo po naslednjem vzorcu v naslednjih primerih:

(a)

ladje, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče zunaj jurisdikcije države članice, ali ladje, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča zunaj jurisdikcije države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice, s postankom v sosednjem pristanišču pretovarjanja zunaj jurisdikcije države članice:

(i)	uporabijo sto odstotkov (100 %) emisij za segment plovbe med pristaniščem pod jurisdikcijo države članice in sosednjim pristaniščem pretovarjanja zunaj jurisdikcije države članice in

(ii)	petdeset odstotkov (50 %) za preostalo potovanje;

(b)	ladje, ki opravljajo plovbe z odhodom iz pristanišča pod jurisdikcijo države članice in prihodom v pristanišče pod jurisdikcijo države članice s postankov v sosednjem pristanišču pretovarjanja zunaj jurisdikcije države članice, uporabijo sto odstotkov (100 %) emisij za celotno plovbo;

2. Členi 9, 9a in 10 se uporabljajo za dejavnosti pomorskega prevoza enako kot za druge dejavnosti, zajete z EU ETS.“;

Obrazložitev

S tem predlogom želimo preprečiti, da bi lahko kontejnerske ladje, ki plujejo na dolgih progah, „števec CO2 prestavile na ničlo“, če imajo postanek v pristanišču zunaj EU namesto v pristanišču v EU.

Predlog spremembe 16

Člen 1(11)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(a)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energijske učinkovitosti in modernizacijo energetskih sistemov določenih držav članic (v nadaljnjem besedilu: države članice upravičenke), kot je določeno v členu 10d (v nadaljnjem besedilu: sklad za modernizacijo). Država članica, ki je upravičena do te količine pravic , je država članica, katere BDP na prebivalca po tržnih cenah znaša manj kot 60 % povprečja Unije leta 2013. Sredstva, ki ustrezajo tej količini pravic, se porazdelijo v skladu z delom A Priloge IIb.

Poleg tega se 2,5 % skupne količine pravic med letoma [leto po začetku veljavnosti Direktive] in 2030 proda na dražbi za sklad za modernizacijo. Država članica, ki je upravičena do te količine pravic , je država članica, katere BDP na prebivalca po tržnih cenah znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018. Sredstva, ki ustrezajo tej količini pravic, se porazdelijo v skladu z delom B Priloge IIb.“;

(a)

v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energijske učinkovitosti in modernizacijo energetskih sistemov določenih držav članic (v nadaljnjem besedilu: države članice upravičenke), kot je določeno v členu 10d (v nadaljnjem besedilu: sklad za modernizacijo). Upravičene do te količine pravic so država članica, katere BDP na prebivalca po tržnih cenah znaša manj kot 60 % povprečja Unije leta 2013 , in regije NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji . Sredstva, ki ustrezajo tej količini pravic, se porazdelijo v skladu z delom A Priloge IIb.

Poleg tega se vsaj 2,5 % skupne količine pravic med letoma [leto po začetku veljavnosti Direktive] in 2030 proda na dražbi za sklad za modernizacijo. Upravičene do te količine pravic so država članica, katere BDP na prebivalca po tržnih cenah znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018 , in regije NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji . Sredstva, ki ustrezajo tej količini pravic, se porazdelijo v skladu z delom B Priloge IIb.“;

Predlog spremembe 17

Člen 1(11)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)

v odstavku 3 se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim:

„3. Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi, razen prihodkov, ki se opredelijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU in vključijo v proračun Unije. Države članice uporabijo svoje prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, ki niso prihodki, uporabljeni za nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij iz člena 10a(6), za enega ali več naslednjih namenov:“;

(b)

v odstavku 3 se prvi in drugi stavek nadomestita z naslednjim:

„3. Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi, razen prihodkov, ki se opredelijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU in vključijo v proračun Unije , pri čemer se vsaj 20 % prihodkov dodeli lokalnim in regionalnim oblastem . Države članice uporabijo svoje prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, ki niso prihodki, uporabljeni za nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij iz člena 10a(6), za enega ali več naslednjih namenov:“;

Predlog spremembe 18

Člen 1(12)(g)(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 10a se spremeni:

(g)	odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

(g)	odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. 365 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer lahko dodelila brezplačno v skladu s tem členom, in 85 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer lahko prodala na dražbi v skladu s členom 10, ter pravice, pridobljene z zmanjšanjem brezplačne dodelitve iz člena 10a(1a), se da na voljo skladu, katerega cilj je podpirati inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov ter prispevati k ciljem ničelnega onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: sklad za inovacije). […]“

„8. 365 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer lahko dodelila brezplačno v skladu s tem členom, in 85 milijonov pravic od količine, ki bi se sicer lahko prodala na dražbi v skladu s členom 10, ter pravice, pridobljene z zmanjšanjem brezplačne dodelitve iz člena 10a(1a), se da na voljo skladu, katerega cilj je podpirati preprečevanje emisij in inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov ter prispevati k ciljem ničelnega onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: sklad za inovacije). […]“

Sklad za inovacije zajema sektorje iz prilog I in III, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljika, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo ogljično intenzivne proizvode, ki se proizvajajo v sektorjih iz Priloge I, ter bo spodbujal razvoj in obratovanje projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnih tehnologij obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; na geografsko enakomerno porazdeljenih lokacijah. Sklad za inovacije lahko podpira tudi prelomne inovativne tehnologije in infrastrukturo za razogljičenje pomorskega sektorja ter proizvodnjo nizkoogljičnih in brezogljičnih goriv za letalstvo, železniški in cestni promet. Posebna pozornost se nameni projektom v sektorjih, zajetih z [uredbo o CBAM], za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in shranjevanja CO2, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb.

Sklad za inovacije zajema sektorje iz prilog I in III, vključno s projekti za obsežno zmanjševanje emisij z uporabo dovršenih tehnologij, javnimi in zasebnimi pobudami, ki podpirajo krožnost, vseevropskimi programi za zmanjševanje emisij, okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljika, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter proizvodi, ki nadomeščajo ogljično intenzivne proizvode, ki se proizvajajo v sektorjih iz Priloge I, ter bo spodbujal razvoj in obratovanje projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, ter inovativnih tehnologij obnovljivih virov energije in shranjevanja energije; na geografsko enakomerno porazdeljenih lokacijah. Sklad za inovacije lahko podpira tudi prelomne inovativne tehnologije in infrastrukturo za razogljičenje pomorskega sektorja ter proizvodnjo nizkoogljičnih in brezogljičnih goriv za letalstvo, železniški in cestni promet. Posebna pozornost se nameni projektom v sektorjih, zajetih z [uredbo o CBAM], za podporo krožnim ukrepom, poklicnemu usposabljanju za uporabo nizkoogljičnih proizvodov, inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, okoljsko varnega zajemanja in shranjevanja CO2, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje na družbeno odgovoren način .

Upravičeni so projekti na ozemlju vseh držav članic, vključno z malimi projekti. Tehnologije, ki se podpirajo, so inovativne in brez podpore še niso tržno donosne v podobnem obsegu, vendar pa so prelomne rešitve ali dovolj zrele za uporabo v predkomercialni fazi. […]

Upravičeni so projekti in ukrepi na ozemlju vseh držav članic, vključno z malimi projekti. Tehnologije, ki se podpirajo, služijo razogljičenju, so inovativne in brez podpore niso tržno donosne v podobnem obsegu, vendar pa predstavljajo rešitve ali so dovolj zrele za uporabo v predkomercialni fazi. […]

Projekti se izberejo na podlagi objektivnih in preglednih meril ob upoštevanju, kadar je to ustrezno, v kolikšni meri prispevajo k doseganju zmanjšanja emisij na raven precej pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2.

Projekti in ukrepi se izberejo na podlagi objektivnih in preglednih meril ob upoštevanju, kadar je to ustrezno, v kolikšni meri prispevajo k doseganju zmanjšanja emisij na raven precej pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2.

V odstavku 3 se dodata naslednji točki:

(l)	spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti v skladu s potrebo po prilagoditvi strokovnega ravnanja krožnosti in uporabi nizkoogljičnih materialov;

(m)	podpiranje razvoja krožnega gospodarstva;

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 19

Člen 1(14)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 10d se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

(a)	v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„1. Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podporo naložbam, ki jih predlagajo države članice upravičenke, vključno s financiranjem malih naložbenih projektov, za modernizacijo energetskih sistemov in izboljšanje energijske učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: sklad za modernizacijo). Sklad za modernizacijo se financira s prodajo pravic na dražbi, kot je določeno v členu 10, za države članice upravičenke iz navedenega člena.

Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive, cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (*) in Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (**) ter dolgoročnimi cilji iz Pariškega sporazuma. Iz sklada za modernizacijo se ne podpirajo obrati za proizvodnjo energije, ki uporabljajo fosilna goriva.“

„1. Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podporo naložbam, ki jih predlagajo države članice upravičenke in regije NUTS 3 , vključno s financiranjem malih naložbenih projektov, za modernizacijo energetskih sistemov in izboljšanje energijske učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: sklad za modernizacijo). Sklad za modernizacijo se financira s prodajo pravic na dražbi, kot je določeno v členu 10, za države članice upravičenke iz navedenega člena.

Predlog spremembe 20

Člen 1(14)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Najmanj 80 % finančnih sredstev iz sklada za modernizacijo se uporablja za podporo naložbam na naslednjih področjih:

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Vsa finančna sredstva iz sklada za modernizacijo se uporablja za podporo naložbam na naslednjih področjih:

(a)	proizvodnja in uporaba električne energije iz obnovljivih virov;

(a)	proizvodnja in uporaba električne energije iz obnovljivih virov;

(b)	ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov;

(b)	ogrevanje in hlajenje , vključno z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem, iz obnovljivih virov;

(c)	izboljšanje energetske učinkovitosti na strani povpraševanja, med drugim v sektorjih prometa, stavb, kmetijstva in odpadkov;

(c)	izboljšanje energetske učinkovitosti na strani povpraševanja, med drugim v sektorjih prometa, stavb, kmetijstva in odpadkov;

(d)	shranjevanje energije in modernizacija energetskih omrežij, vključno s cevovodi za daljinsko ogrevanje in omrežji za prenos električne energije ter povečanjem povezav med državami članicami;

(d)	shranjevanje energije in modernizacija energetskih omrežij, vključno s cevovodi za daljinsko ogrevanje in omrežji za prenos električne energije ter povečanjem povezav med državami članicami;

(e)	podpora gospodinjstvom z nizkim dohodkom, tudi na podeželju in oddaljenih območjih, za odpravljanje energetske revščine in modernizacijo njihovih sistemov ogrevanja, ter

(e)	podpora gospodinjstvom z nizkim dohodkom , ranljivim mikro- in malim podjetjem ter uporabnikom mobilnosti , tudi na podeželju in oddaljenih območjih, za odpravljanje energetske revščine in revščine na področju mobilnosti ter modernizacijo njihovih sistemov ogrevanja in hlajenja , ter

(f)	podpora pravičnemu prehodu v regijah, odvisnih od ogljika, v državah članicah upravičenkah za pomoč pri prerazporejanju, prekvalificiranju in izpopolnjevanju delavcev, izobraževanju, pri pobudah v zvezi z iskanjem zaposlitve ter zagonskimi podjetji, in sicer v dialogu s socialnimi partnerji.“;

(f)

podpora pravičnemu prehodu v regijah, odvisnih od ogljika, v državah članicah in regijah NUTS 3, ki so upravičenke za pomoč pri prerazporejanju, prekvalificiranju in izpopolnjevanju delavcev, izobraževanju, pri pobudah v zvezi z iskanjem zaposlitve ter zagonskimi podjetji, in sicer v dialogu s socialnimi partnerji.;

(g)	razvoj krožnega gospodarstva.“

Predlog spremembe 21

Člen 1(21)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 4, razen prihodkov, ki se opredelijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU in vključijo v proračun Unije. Države članice uporabijo svoje prihodke za eno ali več dejavnosti iz člena 10(3) ali enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

ukrepe, ki naj bi prispevali k razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb ali zmanjšanju potreb stavb po energiji , vključno z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, ter povezane ukrepe v skladu s členom 7(11) ter členoma 12 in 20 Direktive 2012/27/EU [posodobiti sklic z revidirano direktivo] ter ukrepe za finančno podporo gospodinjstvom z nizkim dohodkom v stavbah z najslabšimi rezultati;

(a)

ukrepe, ki naj bi prispevali k razogljičenju ogrevanja in hlajenja stavb ali izboljšanju njihove energijske učinkovitosti , vključno z vključevanjem energije iz obnovljivih virov, ter povezane ukrepe v skladu s členom 7(11) ter členoma 12 in 20 Direktive 2012/27/EU [posodobiti sklic z revidirano direktivo] ter ukrepe za finančno podporo gospodinjstvom z nizkim dohodkom v stavbah z najslabšimi energetskimi rezultati;

(b)

ukrepe za pospešitev uporabe brezemisijskih vozil ali finančno podporo za uvajanje popolnoma interoperabilne oskrbovalne in polnilne infrastrukture za brezemisijska vozila ali ukrepe za spodbujanje prehoda na javni prevoz in izboljšanje multimodalnosti ali finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v zvezi z uporabniki prevoza z nizkim in srednjim dohodkom.

(b)

ukrepe za pospešitev uporabe brezemisijskih vozil ali finančno podporo za uvajanje popolnoma interoperabilne oskrbovalne in polnilne infrastrukture za brezemisijska vozila, ukrepe za spodbujanje prehoda na druge oblike tovornega in potniškega prometa z uvedbo učinkovitejših ali brezenergijskih načinov prevoza, ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti infrastrukture in prevoznih storitev ali finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v zvezi z uporabniki mobilnosti z nizkim in srednjim dohodkom.

Države članice uporabijo del svojih prihodkov z dražb, pridobljenih v skladu s tem členom, za obravnavanje socialnih vidikov trgovanja z emisijami na podlagi tega poglavja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, ranljivih mikropodjetjih in ranljivih uporabnikih prevoza , kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 20…/nn [uredba o Socialnem skladu za podnebje](*). Kadar država članica Komisiji v skladu z navedeno uredbo predloži [socialni načrt za podnebje], navedene prihodke med drugim uporabi za financiranje tega načrta.

Države članice uporabijo del svojih prihodkov z dražb, pridobljenih v skladu s tem členom, za obravnavanje socialnih vidikov trgovanja z emisijami na podlagi tega poglavja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, ranljivih mikropodjetjih in malih podjetjih ter ranljivih uporabnikih mobilnosti , kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 20…/nn [uredba o Socialnem skladu za podnebje](*). Kadar država članica Komisiji v skladu z navedeno uredbo predloži [socialni načrt za podnebje], navedene prihodke med drugim uporabi za financiranje tega načrta.

Šteje se, da so države članice izpolnile določbe tega odstavka, če so vzpostavile in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore ali regulativne politike, pri katerih se uporablja finančna podpora, določena za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka prihodkom, pridobljenim s prodajo pravic na dražbi iz tega poglavja.

Države članice določijo minimalni prag 20 % prihodkov, ki se dodelijo lokalnim in regionalnim oblastem ter se uporabijo za enega ali več ukrepov, opisanih v tem odstavku.

Države članice obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov in o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, z navedbo teh informacij v svojih poročilih, ki jih predložijo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

Šteje se, da so države članice ter lokalne in regionalne oblasti izpolnile določbe tega odstavka, če so vzpostavile in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore ali regulativne politike, pri katerih se uporablja finančna podpora, določena za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka prihodkom, pridobljenim s prodajo pravic na dražbi iz tega poglavja.

Predlog spremembe 22

Člen 1(21)(30i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija do 1. januarja 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilu o izvajanju določb tega poglavja v zvezi z njihovo uspešnostjo, upravljanjem in praktično uporabo, tudi o uporabi pravil na podlagi Sklepa (EU) 2015/1814 in uporabi pravic iz tega poglavja za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti, ki jih imajo subjekti, zajeti s poglavji II, IIa in III. Po potrebi skupaj s tem poročilom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe tega poglavja. Komisija bi morala do 31. oktobra 2031 oceniti izvedljivost vključitve sektorjev, zajetih s Prilogo III, v sistem za trgovanje z emisijami, ki zajema sektorje iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.“.

Komisija do 1. januarja 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilu o izvajanju določb tega poglavja v zvezi z njihovo uspešnostjo, upravljanjem in praktično uporabo, tudi o uporabi pravil na podlagi Sklepa (EU) 2015/1814 in uporabi pravic iz tega poglavja za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti, ki jih imajo subjekti, zajeti s poglavji II, IIa in III. Pred poročilom bo potekalo posvetovanje, ki bo trajalo od 1. septembra 2027 do 31. oktobra 2027. V tem obdobju se bo opravilo ciljno usmerjeno posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Po potrebi skupaj s tem poročilom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe tega poglavja. Komisija bi morala do 31. oktobra 2031 oceniti izvedljivost vključitve sektorjev, zajetih s Prilogo III, v sistem za trgovanje z emisijami, ki zajema sektorje iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.“.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

COM(2021) 564 final

Predlog spremembe 23

Uvodna izjava 10

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obstoječa mehanizma za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 v sektorjih ali delih sektorjev, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, sta prehodno brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS in finančni ukrepi za nadomestilo posrednih stroškov emisij, nastalih zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, iz člena 10a(6) oziroma 10b Direktive 2003/87/ES. Toda brezplačno dodeljevanje v okviru EU ETS v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi pri napravah, ki so jim pravice brezplačno dodeljene, oslabi cenovni signal, ki ga sistem zagotavlja, kar vpliva na spodbude za naložbe v nadaljnje zmanjševanje emisij.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

opozarja, da se je EU s podpisom Pariškega sporazuma zavezala cilju svetovne neto podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki je zdaj zapisan v evropskih podnebnih pravilih; pozdravlja doslej največje okoljske ambicije in zavezo Evropske komisije za prehod na bolj trajnostno družbo in gospodarstvo ter meni, da je sveženj „Pripravljeni na 55“ dokaz trdnosti te zaveze; poudarja, da morajo za dosego pravičnega in trajnega prehoda cilje glede zmanjšanja emisij spremljati cilji v zvezi z energijsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, ponovni razmislek o rabi zemljišč (da bi brezpogojno povečali naravno sekvestracijo ogljika) ter drugi cilji evropskega zelenega dogovora;

poudarja, da bi morala trdna, vendar postopoma uvedena cena ogljika dati potreben signal podjetjem in spodbuditi prehod na stroškovno najučinkovitejši način. Nadalje poudarja potrebo po učinkovitem sodelovanju med revidiranim ETS in CBAM, po možnosti skupaj z drugimi podpornimi ukrepi EU, da bi zagotovili podnebno nevtralno in konkurenčno gospodarstvo v regijah EU, zlasti v tistih, kjer se izvaja trajnostni prehod za energetsko intenzivne industrije;

priznava, da lahko postanejo te neenakosti še izrazitejše ob vztrajnem zviševanju cen energije in poslabšanju geopolitične nestabilnosti zaradi vojne v Ukrajini; pozdravlja predloge Komisije za obravnavanje teh tveganj, podane v sporočilu REPowerEU, a poudarja, da nekateri instrumenti, kot je zvišanje davkov na nepričakovane dobičke, morda ne bodo zadostovali za zanesljivo podporo, zato poziva k dolgoročnejšim rešitvam;

priznava, da ekološke krize povečujejo neenakosti, slednje pa povečujejo okoljsko škodo. Zato morajo politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ponovno vzpostaviti pravičnost znotraj naših družb in ozemelj;

podpira načelo, da morajo vsi sektorji gospodarstva prispevati k prehodu na podnebno nevtralnost in zmanjševanju emisij, EU ETS pa bi lahko znatno prispeval k temu, če bi se načelo „onesnaževalec plača“ razširilo na vse sektorje, ki jih pokriva; poudarja, da mobilnost ustvari četrtino emisij CO2 v EU, medtem ko stavbni sektor prispeva 40 % porabe energije v Evropi; opozarja pa, da je uvajanje oblikovanja cen ogljika v te sektorje občutljivo področje in da ne bi smelo privesti do obremenitve najranljivejših gospodinjstev, mikro- in malih podjetij ter uporabnikov mobilnosti, tudi na podeželju in oddaljenih območjih;

vztraja, da je treba lokalne in regionalne oblasti kot ravni upravljanja z močnimi pristojnostmi v obeh zajetih sektorjih upoštevati pri uvajanju, ocenjevanju in pregledu novega ETS za sektor cestnega prometa in stavbni sektor (ETS II); poudarja, da se emisije toplogrednih plinov iz prometnega sektorja EU od leta 2013 vztrajno zvišujejo, medtem pa razogljičenje stavbnega sektorja ostaja ključno sredstvo za zmanjšanje emisij; če sozakonodajalca skleneta, da ne bosta izvedla ETS II, kot je predvideno v predlogu Komisije, bi bilo treba sedanji ETS dodatno okrepiti za obravnavanje cestnega prometa in stavbnega sektorja;

v celoti priznava, da so potrebna orodja za oblikovanje cen ogljika v podporo povečanim podnebnim ambicijam EU, vendar je zelo zaskrbljen zaradi njihovih možnih učinkov na distribucijo in poudarja, da bi bilo treba upoštevati vse razsežnosti trajnostnega razvoja, in sicer gospodarsko, okoljsko, socialno in kulturno trajnost. Ob tem poziva, naj se spoštujejo vsaj naslednja tri načela:

—	solidarnost med državami članicami EU in pravičnost pri izvajanju. Pri oblikovanju cen ogljika bi bilo treba upoštevati razlike med državami, kar zadeva obsežnost izziva za lokalna in regionalna gospodarstva;

—

solidarnost in pravičnost v državah članicah. Vpliv orodij za oblikovanje cen ogljika na ranljive skupine v družbi in gospodinjstva z nižjimi dohodki je treba obravnavati ne le v smislu cenovne dostopnosti, temveč tudi v zvezi z dostopom do nekaterih dobrin/storitev za izpolnjevanje njihovih potreb (energija, hlajenje in ogrevanje, prevoz in mobilnost itd.);

—

obravnavanje teritorialnega vpliva takih politik, ne le za oddaljena ali obrobna območja, ampak na splošno za tista območja znotraj EU, ki so že v globoki preobrazbi z vidika njihovega družbenega in gospodarskega razvoja (območja v zaostanku, industrijska območja, kjer potekajo nujni procesi prehoda), za najbolj oddaljena in za podeželska območja;

pozdravlja napovedano ustanovitev Socialnega sklada za podnebje za izravnavo negativnih učinkov na najbolj ranljiva gospodinjstva, mikro- in mala podjetja ter uporabnike mobilnosti in zagotavljanje socialno vzdržnega razvoja; poudarja, da je financiranje, ki je trenutno predvideno v okviru revizije obstoječega ETS, nezadostno za zagotovitev resnično pravičnega prehoda, in da bi bilo treba razmisliti o dodelitvi prihodkov za Socialni sklad za podnebje zunaj sistema ETS II; predlaga, da se zbiranje prihodkov za Socialni sklad za podnebje začne pred začetkom izvajanja sistema ETS II;

poudarja pomen natančne ocene porazdelitvenih učinkov mehanizma, delovanja, upravljanja in ukrepov Socialnega sklada za podnebje, ki bi bila osredotočena na posledice in koristi za najbolj ranljive državljane na lokalni in regionalni ravni ter bi omogočila boljšo opredelitev ekonomsko najšibkejših gospodinjstev, da bi začasno in ciljno neposredno dohodkovno podporo natančno usmerili k tistim, ki jo najbolj potrebujejo. V zvezi s tem bi morali biti ukrepi v okviru posameznih socialnih načrtov za podnebje in dodelitev sredstev iz samega sklada namenjeni pospeševanju zelenega prehoda, vendar pri tem ne bi smeli škoditi socialni in teritorialni koheziji, prav tako pa ne bi smeli odvračati od zaščite najranljivejših državljanov;

10.

poudarja, da je treba sklad za modernizacijo uporabiti za podporo trajnostnemu razvoju, pri čemer morajo biti prizadevanja za povečanje vitalnosti ranljivih skupin in območij prednostna naloga pri njegovi uporabi; ponovno poudarja, da bi bilo treba omogočiti dostop do sklada za modernizacijo tudi regijam NUTS 3 v državah članicah z znatnimi neravnovesji, da bi se upoštevala velika gospodarska, socialna in geografska raznolikost EU;

11.

poziva k vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v razdelitev prihodkov iz ETS. Te oblasti imajo zelo pomembno vlogo pri izvajanju politik za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Evropske regije in mesta so glavni inovatorji in gonilna sila družbenih sprememb, zato bi jim bilo treba omogočiti, da pomembneje prispevajo k zelenemu prehodu; to poudarja zlasti v zvezi z novim sistemom ETS II;

12.

pozdravlja uvedbo rezerve za stabilnost trga kot načina za uravnavanje presežka in pomanjkanja pravic, pa tudi shemo za vnaprejšnje zagotavljanje sredstev za ublažitev vplivov izvajanja novega sistema ETS II na cene in likvidnost; vendar ponovno poudarja, da bi moral rezervo spremljati dodaten mehanizem za trajno odpravo pravic, da se ustvari najnižja cena, ki bi bila skladna s podnebnimi cilji EU za leti 2030 in 2050;

13.

izraža obžalovanje, da Komisija v predlogu ne upošteva dejanskega tveganja selitve virov CO2 v mednarodnem pomorskem prometu v pristanišča sosednjih tretjih držav v bližini evropskih pristanišč. Ta selitev bo imela škodljive posledice za pristaniško dejavnost in posledično za povezane logistične verige držav članic, vključno z izgubo delovnih mest, izkrivljanjem trga in svobodno konkurenco, izgubo povezljivosti evropskih pristanišč in konkurenčnostjo naše industrije na splošno. To bi vplivalo tudi na načelo evropske strateške avtonomije ter varnost in nadzor logistične in dobavne verige blaga iz/v EU, saj bi dajalo prednost pretovarjanju blaga v pristaniščih tretjih držav, katerih logistične in gospodarske prednostne naloge in interesi niso nujno usklajeni s prednostnimi nalogami in interesi EU;

14.

pozdravlja predlog za vzpostavitev CBAM za spodbujanje globalnih podnebnih ukrepov; poziva, naj se zagotovi, da bo to del širše industrijske strategije EU, ki bo spodbudila podnebno nevtralne naložbe in ustvarila omogočitveni regulativni okvir EU ter vodilne trge za podnebno nevtralne proizvode, vključno z omogočanjem pogodb na razliko za ogljik za razogljičenje zajetih sektorjev ter s čimprejšnjo uvedbo novih praks. Zato bi bilo treba brezplačne dodelitve ETS (19) postopoma odpraviti za sektorje, ki jih zajema CBAM, in nadomestiti s prodajo vseh pravic do emisij na dražbi, saj bo to zagotovilo skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije;

15.

opozarja na poseben pomen okrepljenega sklada za inovacije, ki s spodbujanjem razvoja inovativnih, podnebno nevtralnih izdelkov, kot je npr. zeleno jeklo, podpira nujno, podnebno nevtralno preobrazbo energetsko intenzivnih industrijskih panog v regijah EU, ki so zajete v sistemu EU ETS in mehanizmu CBAM; poudarja, da glavna ovira za razogljičenje ni samo pomanjkanje tehnoloških inovacij, zato predlaga razširitev obsega uporabe na ukrepe z visokim potencialom za zmanjšanje na netehnoloških področjih, kot so ustvarjalne in inovativne metode sodelovanja, poklicno usposabljanje in krožnost, ki so prikrajšana zaradi spodbud ETS, osredotočenih na industrijsko proizvodnjo;

16.

ugotavlja, da je prav tako treba izboljšati regulativne in nadzorne mehanizme, da bi se izognili špekulativnim gibanjem cen CO2, ki znatno vplivajo na cene energije in prizadete sektorje;

17.

pozdravlja dejstvo, da je treba prihodke, ustvarjene s prenovljenim ETS, usmeriti v financiranje ukrepov za podnebno nevtralnost (npr. za povečanje financiranja sklada za inovacije, sklada za modernizacijo, Socialnega sklada za podnebje ter za pospešeno koriščenje energije iz obnovljivih virov, za energijsko učinkovitost in krožnost), ne pa v splošni proračun EU kot celoto; vztraja, da je treba enak pristop sprejeti za prihodke, ustvarjene v okviru CBAM;

18.

meni, da bi moral biti CBAM dinamičen, da bi se lahko spopadli s tehnološkimi, regulativnimi in tržnimi spremembami, pri čemer bi bilo treba redno pregledovati sektorje in emisije, ki jih zajema, ob upoštevanju lokalnega in regionalnega vpliva mehanizma; je pripravljen podpreti oceno teritorialnih učinkov CBAM;

19.

ugotavlja, da bi bilo treba izboljšati tudi regulativne in nadzorne mehanizme, da bi se izognili špekulativnim gibanjem cen CO2, ki znatno vplivajo na cene energije in prizadete sektorje;

20.

toplo pozdravlja dejstvo, da je Komisija predlogu za nov sistem ETS in za uredbo o vzpostavitvi sistema CBAM priložila preglednice subsidiarnosti (20). Podana obrazložitev v zvezi z evropsko dodano vrednostjo predlogov in uvedbo ukrepov, ki izhajajo iz pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb, kot so opredeljene v členih od 191 do 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je skladna z oceno Odbora regij o popolni združljivosti predlogov z načelom subsidiarnosti.

V Bruslju, 28. aprila 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(2) Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(3) Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(5) Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

(6) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(7) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(8) Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(9) [dodati sklic na uredbo o FuelEU za pomorstvo].

(10) [dodati sklic na uredbo o FuelEU za pomorstvo].

(11) COM(2020) 562 final.

(12) COM(2020) 562 final.

(13) Podatki iz leta 2018. Eurostat, SILC [ilc_mdes01].

(14) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(15) [Dodati sklic na uredbo o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje].

(16) Podatki iz leta 2018. Eurostat, SILC [ilc_mdes01].

(17) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(18) [Dodati sklic na uredbo o vzpostavitvi Socialnega sklada za podnebje].

(19) V okviru sistema EU ETS morajo podjetja pridobiti pravice do emisije, ki pokrivajo njihove emisije ogljika. Brezplačna dodelitev je določena kot prehodna metoda dodeljevanja pravic v nasprotju s privzeto metodo (dražba). Vendar brezplačno dodeljene pravice še vedno predstavljajo več kot 40 % skupnega števila razpoložljivih pravic.

(20) https://www.europarl.europa.eu/RegData/docs_autres_institutions/commission_europeenne/swd/2021/0552/COM_SWD(2021)0552_EN.pdf