1.   Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih odločitvah izboljšati izvajanje skupne vizumske politike za kratkoročno bivanje, konzularno sodelovanje in posvetovanje med organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da se:

2.   Kar zadeva vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, je namen VIS olajšati izmenjavo podatkov med državami članicami o vlogah in z njimi povezanih odločitvah, da se:

1.   VIS temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:

Centralni sistem VIS, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, portal za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si, kolikor je to tehnično mogoče, delijo in ponovno uporabljajo komponente strojne in programske opreme centralnega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov SVI, portala za prevoznike v ETIAS, spletne storitve SVI ter komunikacijske infrastrukture SVI.

2.   V vsaki državi članici sta vsaj dva nacionalna enotna vmesnika iz točke (c) odstavka 1, ki zagotavljata fizično povezavo med državami članicami in fizičnim omrežjem VIS. Povezava prek komunikacijske infrastrukture iz točke (d) odstavka 1 je šifrirana. Nacionalni enotni vmesniki se nahajajo v zgradbah države članice. Nacionalni enotni vmesniki se uporabljajo izključno za namene, določene v zakonodajnih aktih Unije.

3.   Centralni sistem VIS opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja ter ima rezervni centralni sistem VIS, ki lahko v primeru odpovedi centralnega sistema VIS zagotavlja vse njegove funkcije. Centralni sistem VIS se nahaja v Strasbourgu (Francija), rezervni centralni sistem VIS pa v Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4.   Komunikacijska infrastruktura nudi podporo in prispeva k zagotavljanju neprekinjene razpoložljivosti VIS. Vključuje redundance za povezave med centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS ter redundance za povezave med vsakim nacionalnim enotnim vmesnikom na eni strani ter centralnim sistemom VIS in rezervnim centralnim sistemom VIS na drugi strani. Komunikacijska infrastruktura zagotavlja šifrirano navidezno zasebno omrežje, namenjeno podatkom iz VIS in komunikaciji med državami članicami ter med državami članicami in eu-LISA.

5.   eu-LISA izvede tehnične rešitve za zagotovitev neprekinjene razpoložljivosti VIS bodisi s sočasnim delovanjem centralnega sistema VIS in rezervnega centralnega sistema VIS, pod pogojem, da je rezervni centralni sistem VIS še vedno sposoben zagotoviti delovanje VIS v primeru odpovedi centralnega sistema VIS, bodisi s podvajanjem sistema ali njegovih sestavnih delov.

1.   V VIS se evidentirajo samo naslednje kategorije podatkov:

1a.   CIR vsebuje podatke iz točk 4(a) do (ca) in točk 5 in 6 člena 9 ter točk (d) do (g), (j) in (k) člena 22a(1). Preostali podatki iz VIS se shranjujejo v centralnem sistemu VIS.

1b.   Preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v VIS s podobo obraza sta mogoča le pri podobah obraza, vnesenih v VIS z navedbo, da je bila podoba obraza posneta v živo ob predložitvi vloge, v skladu s točko 5 člena 9 in točko (j) člena 22a(1).

2.   Brez poseganja v evidentiranje postopkov obdelave podatkov na podlagi člena 34, se sporočila, ki so poslana prek VISMail v skladu s členom 16, členom 24(2) in členom 25(2), ne shranijo v VIS.

1.   Seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*10), se vključi v VIS.

2.   VIS omogoča funkcijo centraliziranega upravljanja seznama priznanih potnih listin in obveščanja o priznavanju ali nepriznavanju navedenih potnih listin v skladu s členom 4 Sklepa št. 1105/2011/EU.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

1.   Dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov, in organov, pristojnih za zbiranje ali odločanje o vlogi za vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje v skladu s členom 22a do 22f. Število ustrezno pooblaščenih članov osebja je omejeno z dejanskimi potrebami njihove službe.

2.   Dostop do VIS za vpogled v podatke je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov vsake države članice in organov Unije, ki so pristojni za namene iz členov 15 do 22, členov 22g do 22m in člena 45e te uredbe ter za namene iz členov 20 in 21 Uredbe (EU) 2019/817.

Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje nalog teh organov in organov Unije v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zastavljenimi cilji.

2a.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz poglavij II, III in IIIa se podatki o prstnih odtisih in podobe obraza otrok uporabijo samo za iskanje v VIS, v primeru zadetka pa se do njih dostopa samo za preverjanje istovetnosti otroka:

Kadar iskanja z alfanumeričnimi podatki ni mogoče izvesti, ker potna listina ne obstaja, se lahko za iskanje v VIS v azilnem postopku uporabijo tudi podatki o prstnih odtisih otrok v skladu s členom 21, 22, 22j ali 22k.

2b.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz člena 22h imajo organi, pristojni za izvajanje kontrol na ozemlju držav članic, v primeru oseb z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki je v VIS vneseno neprekinjeno 10 let ali več, dostop do VIS samo za vpogled v podatke iz točk (d), (e) in (f) člena 22c in informacije o statusu dovoljenja za prebivanje.

2c.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz člena 22i imajo organi, pristojni za izvajanje kontrol na ozemlju držav članic, v primeru oseb z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki je v VIS vneseno neprekinjeno 10 let ali več, dostop do VIS samo za vpogled v podatke iz točk (d), (e) in (f) člena 22c in informacije o statusu dovoljenja za prebivanje. Kadar oseba ne predloži veljavne potne listine ali kadar obstajajo dvomi glede verodostojnosti predložene potne listine ali kadar preverjanje na podlagi člena 22h ni bilo uspešno, imajo pristojni organi tudi dostop do VIS za vpogled v podatke iz točk (d) do (g) in (i) člena 22a(1).

2d.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz členov 22j in 22k organi, pristojni za odločanju o azilu, nimajo dostopa do podatkov iz VIS o osebah z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki je vneseno v VIS v skladu s poglavjem IIIa neprekinjeno 10 let ali več.

2e.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz poglavja IIIb imenovani organi držav članic in Europol nimajo dostopa do podatkov iz VIS o osebah z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki je vneseno v VIS v skladu s poglavjem IIIa neprekinjeno 10 let ali več.

2f.   Z odstopanjem od določb o uporabi podatkov iz členov 45e in 45f člani skupin evropske mejne in obalne straže, z izjemo skupin za upravljanje meja, nimajo dostopa do podatkov iz VIS o osebah z veljavnim dovoljenjem za prebivanje, ki je vneseno v VIS v skladu s poglavjem IIIa neprekinjeno 10 let ali več.

3.   Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov v VIS oziroma vpogled vanje. Vsaka država članica v skladu s členom 45b nemudoma pošlje seznam teh organov Komisiji in eu-LISA. Na seznamu se podrobno navede namen, za katerega lahko vsak organ obdeluje podatke iz VIS. Vsaka država članica lahko kadar koli spremeni ali nadomesti seznam, ki ga je poslala, ter ustrezno obvesti Komisijo in eu-LISA.

Organi, ki so pooblaščeni za vpogled v VIS ali za dostop do njega zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj, se imenujejo v skladu s poglavjem IIIb.

4.   Poleg obvestil iz odstavka 3 vsaka država članica eu-LISA nemudoma sporoči tudi seznam operativnih enot v okviru pristojnih nacionalnih organov, ki imajo za namene iz te uredbe dostop do VIS. Na seznamu se podrobno navede namen, za katerega ima posamezna operativna enota dostop do podatkov iz VIS. V VIS se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja teh seznamov.

5.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o upravljanju funkcije centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

1.   VIS obdela dosjeje prosilcev samodejno in preveri zadetek oziroma zadetke v skladu s tem členom. VIS obravnava vsak dosje prosilca posebej.

2.   Ko se ustvari dosje prosilca, VIS preveri, ali je potna listina, povezana z zadevno vlogo, priznana v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU, tako da opravi samodejno iskanje po seznamu priznanih potnih listin iz člena 5a te uredbe in prikaže rezultate. Če iskanje pokaže, da potne listine ne priznava ena ali več držav članic, se v primeru izdaje vizuma uporabi člen 25(3) Uredbe (ES) št. 810/2009.

3.   VIS za namene preverjanj iz člena 21(1), točk (a), (c) in (d) člena 21(3) in člena 21(4) Uredbe (ES) št. 810/2009 ter za namen cilja iz točke (k) člena 2(1) te uredbe začne poizvedbo z uporabo ESP, in tako primerja zadevne podatke iz točk 4, 5 in 6 člena 9 te uredbe s podatki v evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v:

Primerjava se izvede z alfanumeričnimi in biometričnimi podatki, razen če informacijski sistem ali podatkovna zbirka, v katerih se poizveduje, vsebuje le eno od teh kategorij podatkov.

4.   VIS preveri zlasti:

5.   V razpisih ukrepov v SIS v zvezi s pogrešanimi osebami ali ranljivimi osebami, osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in osebami ali predmeti za namen prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole se poizveduje le za namene cilja iz točke (k) člena 2(1).

6.   V zvezi z Interpol SLTD in Interpol TDAWN se vsako poizvedovanje ali preverjanje izvede tako, da se nobena od informacij ne razkrije lastniku Interpolovega razpisa ukrepa. Če zahteve iz tega odstavka niso izpolnjene, VIS ne poizveduje v Interpolovih podatkovnih zbirkah.

7.   V zvezi s podatki Europola se pri samodejni obdelavi prejme ustrezno obvestilo v skladu s členom 21(1b) Uredbe (EU) 2016/794.

8.   Zadetek se sproži, kadar se vsi ali nekateri podatki iz dosjeja prosilca, ki so uporabljeni za poizvedbo, v celoti ali delno ujemajo s podatki v evidenci, razpisu ukrepa ali dosjeju v informacijskih sistemih ali podatkovnih zbirkah iz odstavka 3. V priročniku iz člena 9h(2) se opredeli delno ujemanje, vključno s stopnjo verjetnosti, da se omeji število napačnih zadetkov.

9.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 3 pokaže zadetek, povezan s točko (a)(i), (ii) in (iii), točko (b), točko (c)(i), točko (d) in točko (g)(i) odstavka 4, VIS v dosjeju prosilca doda sklic na vsakršen zadetek in, kadar je ustrezno, na države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, ki so sprožili zadetek.

10.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 3 pokaže zadetek, povezan s točko (a)(iv), točko (c)(ii), točkama (e) in (f) in točko (g)(ii) odstavka 4, VIS v dosjeju prosilca navede le, da je potrebno dodatno preverjanje.

V primeru zadetkov na podlagi točke (a)(iv), točk (e) in (f) in točke (g)(ii) odstavka 4, VIS pošlje samodejno obvestilo o takšnih zadetkih imenovanemu organu VIS v državi članici, ki obravnava vlogo. Tako samodejno obvestilo vsebuje podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točkami 4, 5 in 6 člena 9.

V primeru zadetkov v skladu s točko (c)(ii) odstavka 4 VIS pošlje samodejno obvestilo o takšnih zadetkih nacionalni enoti ETIAS države članice, ki je vnesla podatke, ali, če je podatke vnesel Europol, nacionalni enoti ETIAS države članice, ki obravnava vlogo. To samodejno obvestilo vsebuje podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točko 4 člena 9.

11.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 3 pokaže zadetek v zvezi s točko (a)(v), (vi) in (vii) odstavka 4, VIS v dosjeju prosilca ne zabeleži zadetka niti ne navede, da je potrebno dodatno preverjanje.

12.   Edinstvena referenčna številka podatkovnega zapisa, ki je sprožil zadetek, se hrani v dosjeju prosilca za namene vodenja dnevnikov, poročanja in statističnih podatkov v skladu s členoma 34 in 45a.

13.   VIS primerja ustrezne podatke iz točk 4(a), (aa), (g), (h), (j), (k) in (l) člena 9 s kazalniki posebnih tveganj iz člena 9j.

1.   Glede državljana tretje države, ki je družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki ima na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, se samodejne poizvedbe na podlagi člena 9a(3) izvajajo izključno z namenom preverjanja obstoja dejanskih indicev ali utemeljenih razlogov na podlagi dejanskih indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi prisotnost tega državljana tretje države na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost ali visoko tveganje za epidemijo v skladu z Direktivo 2004/38/ES.

2.   VIS ne preverja:

3.   Kadar je rezultat samodejne obdelave na podlagi člena 9a(3) te uredbe zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, kot je navedeno v členu 24 Uredbe (EU) 2018/1861, organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri razloge za odločitev, na podlagi katere je bil navedeni ukrep vnesen v SIS. Če se ta razlog nanaša na tveganje za nezakonito priseljevanje, se razpis ukrepa pri oceni vloge ne upošteva. Organ, pristojen za izdajo vizumov, nadaljuje postopek v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2018/1861.

4.   Kazalniki posebnih tveganj, ki temeljijo na tveganjih za nezakonito priseljevanje, ugotovljenih na podlagi člena 9j, se ne uporabijo.

1.   Organ, pristojen za izdajo vizumov, v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, ročno preveri vsak zadetek na podlagi člena 9a(9).

2.   Za namene ročnega preverjanja iz odstavka 1 tega člena ima organ, pristojen za izdajo vizumov, dostop do dosjeja prosilca in povezanih dosjejev ter do vseh zadetkov, ki so bili sproženi med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(9).

Organ, pristojen za izdajo vizumov, ima med preverjanjem iz tega člena in obravnavo vloge za izdajo vizuma ter v primeru pritožbenega postopka tudi začasni dostop do podatkov v SIS, SVI, ETIAS, Eurodac ali Interpol SLTD, ki so sprožili zadetek. Takšen začasni dostop mora biti v skladu s pravnimi instrumenti, ki urejajo SIS, SVI, ETIAS, Eurodac in Interpol SLTD.

3.   Organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri, ali se istovetnost prosilca, evidentirana v njegovem dosjeju, ujema s podatki iz katerega od informacijskih sistemov ali podatkovnih zbirk, v katerih se poizveduje.

4.   Kadar se osebni podatki v dosjeju prosilca ujemajo s podatki, shranjenimi v zadevnem informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki, se zadetek upošteva pri obravnavi vloge za izdajo vizuma v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 810/2009.

5.   Kadar se osebni podatki v dosjeju prosilca ne ujemajo s podatki, shranjenimi v zadevnem informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki, organ, pristojen za izdajo vizumov, napačni zadetek izbriše iz dosjeja prosilca.

6.   Kadar samodejna primerjava na podlagi člena 9a(13) te uredbe pokaže zadetek, organ, pristojen za izdajo vizumov, oceni tveganje za varnost, nezakonito priseljevanje ali visoko tveganje za epidemijo ter to upošteva pri obravnavi vloge za izdajo vizuma na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 810/2009. Organ, pristojen za izdajo vizumov, v nobenem primeru ne sprejme odločitve avtomatično na podlagi zadetka, ki temelji na kazalnikih posebnih tveganj. Organ, pristojen za izdajo vizumov, v vsakem primeru posamično oceni tveganja za varnost, nezakonito priseljevanje in visoko tveganje za epidemijo.

1.   Vsaka država članica imenuje organ (v nadaljnjem besedilu: imenovani organ VIS) za namen ročnega preverjanja in nadaljnje ukrepanje v zvezi z zadetki na podlagi točk (a)(iv) do (vii), točk (e) in (f) in točke (g)(ii) člena 9a(4). Države članice lahko za imenovani organ VIS imenujejo več kot en sam organ. Države članice Komisiji in eu-LISA sporočijo ime imenovanega organa VIS.

Kadar se države članice odločijo, da bodo za imenovani organ VIS imenovale urad SIRENE, dodelijo dovolj dodatnih sredstev, da mu omogočijo opravljanje nalog, ki jih ima imenovani organ VIS na podlagi te uredbe.

2.   Imenovani organ VIS je operativen vsaj med rednim delovnim časom. Med preverjanjem iz tega člena in člena 9g ima začasni dostop do podatkov, shranjenih v dosjeju prosilca, in podatkov v SIS, ECRIS-TCN, podatkov Europola ali Interpol TDAWN, ki so sprožili zadetek.

3.   Imenovani organ VIS v dveh delovnih dneh po obvestilu, poslanem iz VIS, preveri, ali se istovetnost prosilca, zapisana v njegovem dosjeju, ujema s podatki iz enega od informacijskih sistemov ali podatkovnih zbirk, v katerih se poizveduje.

4.   Kadar se osebni podatki v dosjeju prosilca ne ujemajo s podatki, shranjenimi v zadevnem informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki, imenovani organ VIS iz dosjeja prosilca izbriše navedbo, da je potrebno dodatno preverjanje.

1.   Nacionalna enota ETIAS države članice, ki je vnesla podatke na nadzorni seznam ETIAS, ali v primeru, da je podatke vnesel Europol, nacionalna enota ETIAS države članice, ki obravnava vlogo, ročno preveri in nadalje ukrepa v zvezi z zadetki na podlagi točke (c)(ii) člena 9a(4).

2.   Ustrezna nacionalna enota ETIAS v dveh delovnih dneh po obvestilu, poslanem iz VIS, preveri, ali se podatki, zabeleženi v dosjeju prosilca, ujemajo s podatki z nadzornega seznama ETIAS.

3.   Kadar se podatki v dosjeju prosilca ujemajo s podatki z nadzornega seznama ETIAS, nacionalna enota ETIAS predloži centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, obrazloženo mnenje o tem, ali prosilec predstavlja tveganje za javno varnost, kar se upošteva pri obravnavi vloge za izdajo vizuma v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 810/2009.

4.   Kadar podatke na nadzorni seznam ETIAS vnese Europol, nacionalna enota ETIAS v državi članici, ki obravnava vlogo, nemudoma zaprosi za mnenje Europol, da bi pripravila svoje obrazloženo mnenje. Nacionalna enota ETIAS pošlje Europolu v ta namen podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točko 4 člena 9. Europol odgovori v 60 urah od datuma zaprosila. Kadar Europol v navedenem roku ne odgovori, se šteje, da ni razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.

5.   Nacionalna enota ETIAS pošlje obrazloženo mnenje centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, v sedmih koledarskih dneh od obvestila, poslanega iz VIS. Kadar nacionalna enota ETIAS v navedenem roku ne pošlje obrazloženega mnenja, se šteje, da ni razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.

6.   Obrazloženo mnenje se zabeleži v dosjeju prosilca tako, da je dostopno le centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma.

7.   Kadar se podatki v dosjeju prosilca ne ujemajo s podatki z nadzornega seznama ETIAS, nacionalna enota ETIAS obvesti centralni organ, pristojen za izdajo vizumov, v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, in ta iz dosjeja prosilca izbriše navedbo, da je potrebno dodatno preverjanje.

1.   V primeru zadetkov na podlagi točk (a)(iii) do (vii) člena 9a(4) in po ročnem preverjanju organ, pristojen za izdajo vizumov, ali imenovani organ VIS o takšnih zadetkih obvesti urad SIRENE v državi članici, ki obravnava vlogo.

2.   V primeru zadetkov v skladu s točko (a)(iii) člena 9a(4) urad SIRENE v državi članici, ki obravnava vlogo:

3.   V primeru zadetkov na podlagi točk (a)(iv) do (vii) člena 9a(4) te uredbe urad SIRENE v državi članici, ki obravnava vlogo, sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862.

1.   V primeru preverjenih zadetkov na podlagi točke (e) ali (f) ali točke (g)(ii) člena 9a(4) imenovani organ VIS po potrebi sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe. V ta namen se po potrebi posvetuje z nacionalnim centralnim uradom Interpola v državi članici, ki obravnava vlogo, z Europolom ali centralnim organom države članice izreka obsodbe, imenovanim v skladu s členom 3(1) Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ (*12).

2.   Imenovani organ VIS predloži centralnemu organu, ki je pristojen za izdajo vizumov, v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, obrazloženo mnenje o tem, ali prosilec predstavlja grožnjo za javno varnost, kar se upošteva pri obravnavi vloge za izdajo vizuma v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 810/2009.

3.   V primeru preverjenih zadetkov na podlagi točke (e) člena 9a(4) te uredbe in kadar je bila obsodba izrečena pred začetkom delovanja ECRIS-TCN v skladu s členom 35(4) Uredbe (EU) 2019/816, imenovani organ VIS v obrazloženem mnenju iz odstavka 2 tega člena ne upošteva obsodb za teroristična kazniva dejanja, izrečenih več kot 25 let pred datumom vloge za izdajo vizuma, ali obsodb za druga huda kazniva dejanja, izrečenih več kot 15 let pred datumom vloge za izdajo vizuma.

4.   Kadar se zadetek, ki ga je ročno preveril imenovani organ VIS, nanaša na podatke Europola iz točke (f) člena 9a(4), imenovani organ VIS za opravljanje svoje naloge iz odstavka 2 tega člena nemudoma zaprosi Europol za mnenje. Imenovani organ VIS pošlje Europolu v ta namen podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točkami 4, 5 in 6 člena 9. Europol odgovori v 60 urah od datuma zaprosila. Kadar Europol v navedenem roku ne odgovori, se šteje, da ni razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.

5.   V primeru preverjenih zadetkov na podlagi točke (a)(iv) člena 9a(4) te uredbe in po posvetovanju z uradom SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, imenovani organ VIS v državi članici, ki obravnava vlogo, predloži centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, obrazloženo mnenje o tem, ali prosilec predstavlja grožnjo za javno varnost, kar se upošteva pri obravnavi vloge za izdajo vizuma v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 810/2009.

6.   Obrazloženo mnenje se zabeleži v dosjeju prosilca tako, da je dostopno le imenovanemu organu VIS iz člena 9d v državi članici, ki obravnava vlogo za izdajo vizuma, in centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, v taisti državi članici.

7.   Imenovani organ VIS pošlje obrazloženo mnenje centralnemu organu, pristojnemu za izdajo vizumov, v sedmih koledarskih dneh od obvestila, poslanega iz VIS. V primeru preverjenih zadetkov v skladu s točko (e) člena 9a(4) je rok za pošiljanje obrazloženega mnenja 10 koledarskih dni. Kadar v navedenem roku ni odgovora, se šteje, da ni razlogov za nasprotovanje izdaji vizuma.

1.   Za namen izvajanja členov 9a do 9g eu-LISA v sodelovanju z državami članicami in Europolom vzpostavi ustrezne kanale za uradna obvestila in izmenjavo informacij iz navedenih členov.

2.   Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a, da se v priročniku določijo postopki in pravila, potrebni za poizvedbe, preverjanja in ocene.

1.   Kazalniki posebnih tveganj se uporabljajo kot algoritem, ki omogoča oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679, s primerjavo, v skladu s členom 9a(13) te uredbe, podatkov, zabeleženih v dosjeju prosilca v VIS, s kazalniki posebnih tveganj, ki jih določi centralna enota ETIAS na podlagi odstavka 4 tega člena in ki kažejo na tveganja za varnost in nezakonito priseljevanje oziroma visoka tveganja za epidemijo. Centralna enota ETIAS vnese kazalnike posebnih tveganj v VIS.

2.   Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a za podrobnejšo opredelitev tveganj, povezanih z varnostjo ali nezakonitim priseljevanjem, oziroma visokega tveganja za epidemijo na podlagi:

3.   Komisija z izvedbenim aktom določi tveganja, kakor je opredeljeno v tej uredbi in delegiranem aktu iz odstavka 2 tega člena, na katerih temeljijo kazalniki posebnega tveganja iz odstavka 4 tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Posebna tveganja iz prvega pododstavka tega odstavka se pregledajo vsaj vsakih šest mesecev, Komisija pa po potrebi sprejme nov izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

4.   Centralna enota ETIAS na podlagi posebnih tveganj, določenih v skladu z odstavkom 3, določi nabor kazalnikov posebnih tveganj, ki jih sestavlja kombinacija podatkov, vključno z enim ali več od naslednjega:

5.   Kazalniki posebnih tveganj so ciljno usmerjeni in sorazmerni. V nobenem primeru ne smejo temeljiti izključno na spolu ali starosti osebe ali na informacijah, ki razkrivajo barvo kože, raso, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo stališče, versko ali filozofsko prepričanje, članstvo v sindikatih, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost osebe.

6.   Kazalnike posebnih tveganj opredeli, določi, predhodno oceni, izvaja, naknadno ovrednoti, revidira in izbriše centralna enota ETIAS po posvetovanju z odborom VIS za varnostno preverjanje.

1.   V okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo se ustanovi odbor VIS za varnostno preverjanje, ki ima svetovalno funkcijo. Sestavljajo ga po en predstavnik centralnega organa, pristojnega za izdajo vizumov, vsake države članice, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Europola.

2.   Centralna enota ETIAS se o opredelitvi, določitvi, predhodni oceni, izvajanju, naknadnem vrednotenju, reviziji in izbrisu kazalnikov posebnih tveganj iz člena 9j posvetuje z odborom VIS za varnostno preverjanje.

3.   Odbor VIS za varnostno preverjanje za namene iz odstavka 2 izdaja mnenja, smernice, priporočila in informacije o najboljših praksah. Pri izdajanju priporočil upošteva priporočila, ki jih je izdal usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice.

4.   Odbor VIS za varnostno preverjanje se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Stroške in organizacijo njegovih sestankov krije Evropska agencija za mejno in obalno stražo.

5.   Odbor VIS za varnostno preverjanje lahko za mnenje o specifičnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami, zlasti v zvezi z zasebnostjo, varstvom osebnih podatkov in nediskriminacijo, zaprosi usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice.

6.   Odbor VIS za varnostno preverjanje na svojem prvem sestanku z navadno večino svojih članov sprejme poslovnik.

1.   Ustanovi se neodvisni usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice, ki ima svetovalno in ocenjevalno funkcijo. Sestavljajo ga uradnik za temeljne pravice Evropske agencije za mejno in obalno stražo, predstavnik posvetovalnega foruma za temeljne pravice Evropske agencije za mejno in obalno stražo, predstavnik Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, predstavnik Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2016/679, ter predstavnik Agencije Evropske unije za temeljne pravice, in sicer brez poseganja v njihove siceršnje pristojnosti in neodvisnost.

2.   Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice izvaja redna ocenjevanja ter odboru VIS za varnostno preverjanje izdaja priporočila o učinku obravnave vlog in izvajanja člena 9j na temeljne pravice, zlasti z vidika zasebnosti, varstva osebnih podatkov in nediskriminacije.

Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice poleg tega podpira odbor VIS za varnostno preverjanje pri izvajanju njegovih nalog, kadar ga slednji zaprosi za mnenje o specifičnih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami, zlasti v zvezi z zasebnostjo, varstvom osebnih podatkov in nediskriminacijo.

Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice ima dostop do pregledov iz točke (e) člena 7(2) Uredbe (EU) 2018/1240.

3.   Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Stroške in organizacijo njegovih sestankov krije Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Sestaja se v prostorih Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Sekretariat za njegove sestanke zagotovi Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice na svojem prvem sestanku z navadno večino glasov članov sprejme poslovnik.

4.   En predstavnik usmerjevalnega odbora VIS za temeljne pravice je povabljen na sestanke odbora VIS za varnostno preverjanje v svetovalni vlogi. Člani usmerjevalnega odbora VIS za temeljne pravice imajo dostop do informacij in dosjejev odbora VIS za varnostno preverjanje.

5.   Usmerjevalni odbor VIS za temeljne pravice pripravi letno poročilo. Poročilo se objavi.

1.   Za namene posvetovanja med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, glede vlog v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009 se zahteva za posvetovanje in odgovori nanjo posredujejo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Ko se v VIS ustvari dosje prosilca glede državljana določene tretje države ali državljana, ki spada v določeno kategorijo takih državljanov, glede katerih se na podlagi členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009 zahteva predhodno posvetovanje, VIS navedeni državi članici ali navedenim državam članicam prek VISMail samodejno pošlje zahtevo za posvetovanje.

Država članica ali države članice, s katerimi poteka posvetovanje, odgovore pošljejo v VIS, ki jih prek VISMail posreduje državi članici, ki je ustvarila dosje.

V primeru, da je odgovor negativen, se v njem navede, ali prosilec predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom.

Zgolj za potrebe izvajanja postopka posvetovanja se v VIS vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da se centralni organi drugih držav članic med preverjanjem vlog za izdajo enotnih vizumov, ki jih vložijo državljani določenih tretjih držav ali določene kategorije takih državljanov, v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009 posvetujejo z njihovimi centralnimi organi. V VIS se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama.

3.   VISMail se uporablja tudi za:

3a.   V VIS se vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da so v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 810/2009 njihovi centralni organi obveščeni o vizumih, ki jih druge države članice izdajo državljanom določenih tretjih držav ali določenim kategorijam takih državljanov. V VIS se zagotovi centralizirano upravljanje tega seznama.

3b.   VIS samodejno pošlje informacije v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 3.

3c.   Organi, pristojni za izdajo vizumov, odgovorijo na zahteve v skladu s točko (e) odstavka 3 v treh delovnih dneh.

4.   Osebni podatki, ki se posredujejo na podlagi tega člena, se uporabljajo izključno za posvetovanje med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, in njihovo obveščanje ter konzularno sodelovanje.“;

1.   Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo v skladu s členoma 12 in 34 Uredbe (EU) št. 604/2013 dostop do VIS za iskanje s prstnimi odtisi prosilca za mednarodno zaščito, vendar izključno za določitev države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.

Kadar prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točke 4(a), (aa), (b), (c) ali (ca) ali točke 5 člena 9. Vendar podoba obraza ne sme biti edino merilo iskanja.

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1 tega člena, izkaže, da je v VIS evidentirana izdaja vizuma, katerega veljavnost poteče v največ šestih mesecih pred datumom vložitve prošnje za mednarodno zaščito, ali vizuma, katerega veljavnost je podaljšana na obdobje največ šestih mesecev pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke iz dosjeja prosilca ter, kar zadeva podatke iz točke (e) tega odstavka, v podatke zakonca in otrok v skladu s členom 8(4):

3.   Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 34(6) Uredbe (EU) št. 604/2013.

1.   Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 604/2013 dostop za iskanje s prstnimi odtisi prosilca za mednarodno zaščito, vendar izključno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.

Kadar prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točke 4(a), (aa), (b), (c) ali (ca) ali točke 5 člena 9. Vendar podoba obraza ne sme biti edino merilo iskanja.

2.   Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1 tega člena, izkaže, da so v VIS evidentirani podatki o prosilcu za mednarodno zaščito, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena, dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke prosilca in vse z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(3) ter, kar zadeva podatke iz točke (f) tega odstavka, v dosjeje zakonca in otrok v skladu s členom 8(4):

3.   Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 34(6) Uredbe (EU) št. 604/2013.“;

1.   Potem ko je bila predložena vloga za vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, organ, pristojen za zbiranje in obravnavno vlog, takoj ustvari dosje prosilca, tako da v VIS vnese naslednje podatke, če jih mora prosilec predložiti v skladu z ustreznim pravom Unije ali nacionalnim pravom:

2.   Glede prstnih odtisov iz točke (k) odstavka 1 se prstni odtisi otrok, ki so mlajši od 6 let, ne smejo vnesti v VIS.

Glede podob obraza in prstnih odtisov iz točk (j) in (k) odstavka 1, se podatki mladoletnikov vnesejo v VIS samo, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Potem ko je bil ustvarjen dosje prosilca, VIS samodejno začne poizvedbe v skladu s členom 22b.

4.   Če se je prosilec prijavil kot del skupine ali skupaj z družinskim članom, organ ustvari dosje prosilca za vsako osebo v skupini in poveže dosjeje oseb, ki so skupaj vložile vlogo za izdajo vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenj za prebivanje.

5.   Kadar predložitev določenih podatkov v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom ni potrebna ali če jih ni mogoče predložiti, se v zadevna podatkovna polja vnese „ni relevantno“. V primeru prstnih odtisov sistem omogoča razlikovanje med primeri, ko predložitev prstnih odtisov v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom ni potrebna, in primeri, ko jih ni mogoče predložiti.

1.   VIS dosjeje prosilcev obdela samodejno in preveri zadetke v skladu s tem členom. VIS obravnava vsak dosje prosilca posebej.

2.   VIS za namen ocenjevanja, ali bi oseba lahko ogrožala javni red, notranjo varnost ali javno zdravje držav članic na podlagi točke (e) člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/399, in za namen cilja iz točke (f) člena 2(2) te uredbe začne poizvedbo z uporabo ESP, da primerja zadevne podatke iz točk (d) do (g), (i), (j) in (k) člena 22a(1) te uredbe s podatki v evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v:

Primerjava se izvede z alfanumeričnimi in biometričnimi podatki, razen če informacijski sistem ali podatkovna zbirka, v kateri se poizveduje, vsebuje le eno izmed teh kategorij podatkov.

3.   VIS preveri zlasti:

4.   V razpisih ukrepov v SIS v zvezi s pogrešanimi osebami ali ranljivimi osebami, osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in osebami ali predmeti za namen prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole se poizveduje le za namene cilja iz točke (f) člena 2(2).

5.   V zvezi z Interpol SLTD in Interpol TDAWN se vsako poizvedovanje ali preverjanje izvede tako, da se nobena od informacij ne razkrije lastniku Interpolovega razpisa ukrepa.

Če zahteva iz tega odstavka ni izpolnjena, VIS ne poizveduje v Interpolovih podatkovnih zbirkah.

6.   V zvezi s podatki Europola se pri samodejni obdelavi prejme ustrezno obvestilo v skladu s členom 21(1b) Uredbe (EU) 2016/794.

7.   Zadetek se sproži, kadar se vsi ali nekateri podatki iz dosjeja prosilca, ki so uporabljeni za poizvedbo, v celoti ali delno ujemajo s podatki v evidenci, razpisu ukrepa ali dosjeju v informacijskih sistemih ali podatkovnih zbirkah iz odstavka 2. V priročniku iz odstavka 18 se opredeli delno ujemanje, vključno s stopnjo verjetnosti, da se omeji število napačnih zadetkov.

8.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 2 pokaže zadetek, povezan s točkami (a)(i), (ii) in (iii), točko (b), točko (c)(i), točko (d) in točko (g)(i) odstavka 3, VIS v dosjeju prosilca doda sklic na vsakršen zadetek in, kadar je ustrezno, na države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, ki so sprožili zadetek.

9.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 2 pokaže zadetek, povezan s točko (a)(iv), točko (c)(ii), točko (e), točkama (e) in (f) ter točko (g)(ii) odstavka 3, VIS v dosjeju prosilca navede le, da je potrebno dodatno preverjanje.

V primeru zadetkov na podlagi točke (a)(iv), točk (e) in (f) ter točke (g)(ii) odstavka 3, VIS pošlje samodejno obvestilo o takšnih zadetkih imenovanemu organu VIS v državi članici, ki obravnava vlogo. Tako samodejno obvestilo vsebuje podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točkami (d) do (g) ter (i), (j) in (k) člena 22a(1).

V primeru zadetkov v skladu s točko (c)(ii) odstavka 3 VIS pošlje samodejno obvestilo o takšnih zadetkih nacionalni enoti ETIAS države članice, ki je vnesla podatke, ali, če je podatke vnesel Europol, nacionalni enoti ETIAS države članice, ki obravnava vlogo. To samodejno obvestilo vsebuje podatke, zabeležene v dosjeju prosilca v skladu s točkami (d) do (g) in (i) člena 22a(1).

10.   Kadar samodejna primerjava iz odstavka 2 pokaže zadetek v zvezi s točkami (a)(v), (vi) in (vii) odstavka 3, VIS v dosjeju prosilca ne zabeleži zadetka niti ne navede, da je potrebno dodatno preverjanje.

11.   Edinstvena referenčna številka podatkovnega zapisa, ki je sprožil zadetek, se hrani v dosjeju prosilca za namene vodenja dnevnikov, poročanja in statističnih podatkov v skladu s členoma 34 in 45a.

12.   Organ, pristojen za izdajo vizumov, ali organ, pristojen za priseljevanje, države članice, ki obravnava vlogo za vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, ročno preveri vsak zadetek na podlagi odstavka 6.

Za namene ročnega preverjanja iz prvega pododstavka tega odstavka ima pristojni organ dostop do dosjeja prosilca in povezanih dosjejev prosilcev ter do vseh zadetkov, ki bili sproženi med samodejno obdelavo na podlagi odstavka 6.

Pristojni organ ima med preverjanjem iz tega člena in obravnavo vloge za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ter v primeru pritožbenega postopka tudi začasni dostop do podatkov v VIS, SIS, SVI, ETIAS, ali Interpol SLTD, ki so sprožili zadetek.

Pristojni organ preveri, ali se istovetnost prosilca, evidentirana v njegovem dosjeju, ujema s podatki iz katerega od informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk, v katerih se poizveduje.

Kadar se osebni podatki v dosjeju prosilca ujemajo s podatki iz zadevnega informacijskega sistema ali podatkovne zbirke, se zadetek upošteva pri ocenjevanju, ali bi prosilec za vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje lahko ogrožal javni red, notranjo varnost ali javno zdravje v državah članicah, ki obravnavajo vlogo.

Kadar se zadetek nanaša na osebo, za katero je druga država članica v SIS vnesla razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved bivanja ali razpis ukrepa za vrnitev, se uporabi predhodno posvetovanje v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2018/1861 ali členom 9 Uredbe (EU) 2018/1860.

Kadar se osebni podatki v dosjeju prosilca ne ujemajo s podatki, shranjenimi v zadevnem informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki, pristojni organ napačni zadetek izbriše iz dosjeja prosilca.

13.   Za ročno preverjanje zadetkov v skladu s točkami (a)(iv) do (vii), točkama (e) in (f) in točko (g)(ii) odstavka 3 tega člena, ki ga opravijo imenovani organi za VIS, se ustrezno uporablja člen 9d.

14.   Za ročno preverjanje in nadaljnje ukrepanje nacionalnih enot ETIAS v zvezi z zadetki z nadzornega seznama ETIAS v skladu s točko (c)(ii) odstavka 3 tega člena se ustrezno uporablja člen 9e. Sklicevanje na centralni organ, pristojen za izdajo vizumov, se razume kot sklicevanje na organ za vizume ali priseljevanje, ki je pristojen za vizume za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

15.   Za nadaljnje ukrepanje uradov SIRENE v zvezi z zadetki v SIS v skladu s točkami (a)(iv) do (vii) odstavka 3 tega člena se ustrezno uporablja člen 9f.

16.   Za nadaljnje ukrepanje imenovanih organov za VIS v zvezi z zadetki v skladu s točko (e) ali (f) ali točko (g)(ii) odstavka 3 tega člena se ustrezno uporablja člen 9g. Sklicevanje na centralni organ, pristojen za izdajo vizumov, se razume kot sklicevanje na organ za vizume ali priseljevanje, ki je pristojen za vizume za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

17.   Za namene izvajanja tega člena eu-LISA v sodelovanju z državami članicami in Europolom vzpostavi ustrezne kanale za uradna obvestila in izmenjavo informacij iz tega člena.

18.   Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a, da se v priročniku določijo postopki in pravila, potrebni za poizvedbe, preverjanja in ocene.

1.   Kadar pristojni organ odloči o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec ogroža javni red, notranjo varnost ali javno zdravje, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni na goljufiv način, ponarejeni ali v katere se je nepooblaščeno posegalo, v dosjeju prosilca doda naslednje podatke, kadar so bili podatki zbrani v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom:

2.   Kadar je bila končna odločitev o zavrnitvi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje sprejeta na podlagi razlogov, ki niso navedeni v odstavku 1, se dosje prosilca takoj izbriše iz VIS.

1.   Kadar pristojni organ odloči o podaljšanju vizuma za dolgoročno bivanje, organ, ki je veljavnost podaljšal, v dosjeju prosilca doda naslednje podatke, kadar so bili podatki zbrani v skladu z ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom:

2.   Kadar pristojni organ odloči o podaljšanju dovoljenja za prebivanje, se uporablja člen 22c.

1.   Organi, pristojni za izvajanje kontrole na zunanjih mejnih prehodih v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, imajo, izključno zaradi preverjanja istovetnosti imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali preverjanja izpolnitve pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 navedene uredbe, dostop za iskanje v VIS z uporabo naslednjih podatkov:

2.   Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o imetniku vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje evidentirani v VIS, ima pristojni organ mejne kontrole izključno za namene iz odstavka 1 tega člena dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke iz dosjeja prosilca in z njim povezanih dosjejev prosilcev v skladu s členom 22a(4):

3.   Za namene iz odstavka 1 imajo organi, pristojni za izvajanje kontrole na zunanjih mejnih prehodih, dostop do VIS tudi za to, da preverijo prstne odtise ali podobo obraza imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in jih primerjajo s prstnimi odtisi ali podobo obraza, posneto v živo, evidentiranimi v VIS.

4.   Kadar preverjanje imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika ali verodostojnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izvajanje kontrole na zunanjih mejnih prehodih, dostop do podatkov iz VIS v skladu s členom 22i(1) in (2).

1.   Organi, pristojni, da na ozemlju držav članic preverjajo, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, bivanje ali prebivanje na njihovem ozemlju, imajo, izključno zaradi preverjanja istovetnosti imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali preverjanja izpolnitve pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice izpolnjeni, dostop do VIS za iskanje s številko vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, skupaj s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ali s številko vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

Kadar istovetnosti imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni mogoče preveriti s prstnimi odtisi, lahko pristojni organi preverjanje izvedejo tudi s podobo obraza.

2.   Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o imetniku vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v VIS že evidentirani, ima pristojni organ izključno za namene iz odstavka 1 tega člena dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke iz dosjeja prosilca in z njim povezanih dosjejev prosilcev v skladu s členom 22a(4):

3.   Kadar preverjanje imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika ali verodostojnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov dostop do podatkov iz VIS v skladu s členom 22i(1) in (2).

1.   Organi, pristojni za izvajanje kontrole na zunanjih mejnih prehodih v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 ali na ozemlju držav članic za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, imajo, izključno za namen ugotavljanja istovetnosti osebe, ki je bila morda predhodno evidentirana v VIS ali ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju držav članic, dostop do VIS za iskanje s prstnimi odtisi te osebe.

Kadar prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točk (d) do (g) ali (j) člena 22a(1). Vendar podoba obraza ne sme biti edino merilo iskanja.

2.   Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o prosilcu evidentirani v VIS, ima pristojni organ izključno za namene iz odstavka 1 tega člena dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke iz dosjeja prosilca in z njim povezanih dosjejev prosilcev v skladu s členom 22a(4):

3.   Kadar ima oseba vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, pristojni organi dostopijo najprej do podatkov v VIS v skladu s členom 22g ali 22h.

1.   Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo, izključno za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členoma 12 in 34 Uredbe (EU) št. 604/2013, dostop do VIS za iskanje s prstnimi odtisi prosilca za mednarodno zaščito.

Kadar prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točk (d) do (g) ali (j) člena 22a(1). Vendar podoba obraza ne sme biti edino merilo iskanja.

2.   Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da je v VIS evidentiran vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namen iz odstavka 1 tega člena dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke v dosjeju prosilca in podatke iz točke (e) tega odstavka v povezanih dosjejih zakonca in otrok v skladu s členom 22a(4):

3.   Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 34(6) Uredbe (EU) št. 604/2013.

1.   Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 604/2013 in izključno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito dostop do VIS za iskanje s prstnimi odtisi prosilca za mednarodno zaščito.

Kadar prstnih odtisov prosilca za azil ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točk (d) do (g) ali (j) člena 22a(1). Vendar podoba obraza ne sme biti edino merilo iskanja.

2.   Če se pri iskanju s podatki iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o prosilcu za mednarodno zaščito evidentirani v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namen iz odstavka 1 tega člena dostopa do VIS za vpogled v naslednje podatke v dosjeju prosilca in podatke iz točke (f) tega odstavka v povezanih dosjejih zakonca in otrok v skladu s členom 22a(4):

3.   Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 34(6) Uredbe (EU) št. 604/2013.

1.   Vsaka država članica imenuje organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke iz VIS, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Podatki, do katerih ti organi dostopajo, se obdelujejo le za namene specifičnega primera, za katerega se je vpogledalo v podatke.

2.   Vsaka država članica vodi seznam svojih imenovanih organov ter ta seznam sporoči Komisiji in eu-LISA. Vsaka država članica lahko kadar koli spremeni ali nadomesti seznam, ki ga je sporočila, ter o tem ustrezno obvesti Komisijo in eu-LISA.

3.   Vsaka država članica imenuje centralno točko za dostop do VIS. Centralna točka dostopa preveri, ali so pogoji za dostop do podatkov iz VIS iz člena 22o izpolnjeni.

Imenovani organi in centralna točka dostopa so lahko del iste organizacije, če nacionalno pravo to dopušča, vendar centralna točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje neodvisno od imenovanih organov. Centralna točka dostopa je ločena od imenovanih organov in od njih ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja, ki ga izvaja neodvisno.

Države članice lahko v skladu s svojo organizacijsko in upravno strukturo ter v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali pravnih zahtev imenujejo več centralnih točk dostopa.

4.   Vsaka država članica Komisiji in eu-LISA sporoči svojo centralno točko dostopa in lahko svoje sporočilo kadar koli spremeni ali nadomesti.

5.   Vsaka država članica na nacionalni ravni vodi seznam operativnih enot v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da prek centralne točke dostopa zahtevajo dostop do podatkov iz VIS.

6.   Dostop do podatkov iz VIS ima v skladu s členoma 22n in 22o samo ustrezno pooblaščeno osebje centralne točke dostopa.

1.   Europol imenuje eno od svojih operativnih enot za ‚imenovani organ Europola‘ in jo pooblasti, da lahko zahteva dostop do podatkov iz VIS prek imenovane centralne točke dostopa do VIS iz odstavka 2, da se podprejo in okrepijo ukrepi držav članic pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Podatki, do katerih Europol dostopa, se obdelujejo le za namene specifičnega primera, za katerega se je vpogledalo v podatke.

2.   Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot centralna točka dostopa. Centralna točka dostopa preveri, ali so pogoji za dostop do podatkov iz VIS iz člena 22r izpolnjeni.

Centralna točka dostopa pri opravljanju nalog v okviru te uredbe deluje neodvisno in od imenovanega organa Europola ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

1.   Operativne enote iz člena 22l(5) centralnim točkam dostopa iz odstavka 3 tega člena predložijo obrazloženo elektronsko ali pisno zahtevo za dostop do podatkov iz VIS. Centralna točka oziroma točke dostopa po prejemu zahteve za dostop preverijo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 22o. Če so pogoji izpolnjeni, centralna točka dostopa obdela zahtevo. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22l(5) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2.   V zelo nujnih primerih, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost za življenje ljudi zaradi terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, centralna točka dostopa nemudoma obdela zahtevo in šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 22o, vključno s tem, ali je dejansko šlo za nujni primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje sedem delovnih dni po obdelavi zahteve.

3.   Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja pokaže, da dostop do podatkov iz VIS ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopili do takih podatkov, brez odlašanja izbrišejo podatke iz VIS, do katerih se je dostopilo, in o izbrisu obvestijo centralno točko dostopa.

1.   Imenovani organi imajo brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) 2019/817 dostop do VIS za namen vpogleda, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Izpolnjevanje pogoja iz točke (d) odstavka 1 se ne zahteva, kadar je dostop do VIS potreben kot orodje za vpogled v zgodovino vizuma ali obdobja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic znanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja oziroma kadar se kategorija podatkov, na podlagi katerih se opravlja poizvedba, ne hrani v CIR.

3.   Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v dosjeju prosilca:

4.   Podoba obraza iz točke (e) odstavka 3 ne sme biti edino merilo iskanja.

5.   V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 tega člena ter vseh drugih podatkov iz dosjeja prosilca, vključno z vnesenimi podatki o vseh izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih, odvzetih ali podaljšanih dokumentih. Dostop do podatkov iz točke 4(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju prosilca, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v te podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 5 sta v primeru otrok, mlajših od 14 let, iskanje v VIS na podlagi podatkov iz točk (d) in (e) odstavka 3 in dostop do teh podatkov v primeru zadetka mogoča le, kadar:

1.   Z odstopanjem od člena 22o(1) se od imenovanih organov ne zahteva izpolnjevanje pogojev iz navedenega odstavka za dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti oseb, ki so pogrešane, so bile ugrabljene oseb ali opredeljene kot žrtve trgovine z ljudmi, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da bo vpogled v podatke iz VIS pripomogel k ugotavljanju njihove istovetnosti ali pripomogel k preiskovanju posebnih primerov trgovine z ljudmi. V takih primerih lahko imenovani organi po VIS iščejo s prstnimi odtisi teh oseb.

2.   Kadar prstnih odtisov oseb iz odstavka 1 ni mogoče uporabiti ali je iskanje s prstnimi odtisi neuspešno, se iskanje izvede s podatki iz točk 4(a) do (ca) člena 9 ali točk (d) do (g) člena 22a(1).

3.   V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do katerih koli podatkov iz člena 9 in člena 22a ter do podatkov iz povezanih dosjejev v skladu s členom 8(3) in (4) ali členom 22a(4).

1.   Podatki iz VIS se lahko uporabijo za vnos v SIS razpisa ukrepa v zvezi s pogrešanimi osebami ali ranljivimi osebami, ki jim je treba preprečiti potovanje, v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2018/1862. V teh primerih centralna točka dostopa iz člena 22l(3) zagotovi prenos podatkov prek varnih poti.

2.   V primeru, ko se pri iskanju s podatki iz VIS, kot je navedeno v odstavku 1, pojavi zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa v SIS, lahko organi za zaščito otrok in nacionalni pravosodni organi od organa, ki ima dostop do VIS, zahtevajo, da jim za izpolnjevanje njihovih nalog odobri dostop do teh podatkov. Med temi nacionalnimi pravosodnimi organi so tisti, ki so odgovorni za uvedbo javnega pregona v kazenskih postopkih in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice zoper osebo, ter njihovi usklajevalni organi, kot je določeno v členu 44(3) Uredbe (EU) 2018/1862. Uporabljajo se pogoji, določeni v zakonodaji Unije in nacionalnem pravu. Države članice zagotovijo, da se podatki pošiljajo na varen način.

1.   Europol ima dostop do VIS za namen vpogleda, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Izpolnjevanje pogoja iz točke (d) odstavka 1 se ne zahteva, kadar je dostop do VIS potreben kot orodje za vpogled v zgodovino vizuma ali obdobja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic znanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja oziroma kadar se kategorija podatkov, na podlagi katerih se opravlja poizvedba, ne hrani v CIR.

3.   Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v dosjeju prosilca:

4.   Podoba obraza iz točke (e) odstavka 3 ne sme biti edino merilo iskanja.

5.   V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 tega člena ter vseh drugih podatkov iz dosjeja prosilca, vključno z vnesenimi podatki o vseh izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih, odvzetih ali podaljšanih dokumentih. Dostop do podatkov iz točke 4(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju prosilca, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v te podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem.

6.   Z odstopanjem od odstavkov 3 in 5 se podatki iz točk (d) in (e) odstavka 3 v primeru otrok, mlajših od 14 let, uporabijo za iskanje v VIS ter se do teh podatkov v primeru zadetka dostopi le, kadar:

7.   Imenovani organ Europola lahko Europolovi centralni točki dostopa predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke iz VIS ali v določen nabor podatkov iz VIS. Europola centralna točka dostopa po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji, ustrezno pooblaščeno osebje centralne točke dostopa obdela zahtevo. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se imenovanemu organu Europola pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

8.   Obdelavo podatkov, ki jih Europol pridobi z vpogledom v podatke iz VIS, mora odobriti država članica izvora podatkov. Ta odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

1.   eu-LISA vodi dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS in vključujejo dostop prek centralnih točk dostopa iz člena 22l(3) za namene poglavja IIIb. Iz teh dnevnikov so razvidni datum in čas posameznih postopkov, podatki, uporabljeni za zagon iskanja, podatki, ki jih posreduje VIS, ter imena pooblaščenega osebja centralnih točk dostopa, ki vnaša in pridobiva podatke.

2.   Poleg tega vsaka država članica in Europol vodijo dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki se za namene poglavja IIIb izvajajo v VIS in izhajajo iz zahtev za vpogled v podatke iz VIS, ali iz dostopa do njih.

3.   Iz dnevnikov iz odstavka 2 so razvidni:

4.   Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko uporabljajo zgolj za preverjanje dopustnosti zahteve, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. Izbrišejo se eno leto po izteku obdobja hrambe iz člena 23, razen če so potrebni za že začete postopke spremljanja. Dostop do dnevnikov imajo za namene opravljanja svojih dolžnosti na lastno zahtevo Evropski nadzornik za varstvo podatkov in pristojni nadzorni organi. Za ta namen ima do dnevnikov dostop tudi organ, odgovoren za preverjanje dopustnosti zahteve. Če gre za druge namene, se osebni podatki po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih in Europolovih dosjejev, razen če so potrebni za namene specifične kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol podatke zahtevala. Za spremljanje in ocenjevanje iz člena 50 se lahko uporabljajo le dnevniki, ki vsebujejo neosebne podatke.

1.   Imenovani organi države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati, imajo dostop do VIS zaradi vpogleda v podatke, kadar:

2.   Država članica, za katero ta uredba še ni začela veljati, da svoje podatke o vizumih na razpolago državam članicam, v katerih se ta uredba uporablja, na podlagi ustrezno obrazložene pisne ali elektronske zahteve in ob izpolnjevanju pogojev iz člena 22o(1).“;

1.   Vsak dosje prosilca se v VIS hrani največ pet let, s čimer se ne posega v izbris iz členov 24 in 25 in vodenje dnevnikov iz člena 34.

Obdobje se začne:

2.   Po izteku obdobja iz odstavka 1 tega člena VIS samodejno izbriše dosje prosilca in vse povezave do njega, kot so določene v členu 8(3) in (4) ter členu 22a(4).

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se prstni odtisi in podobe obraza otrok, mlajših od 12 let, izbrišejo po izteku vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ter kar zadeva vizum, ko otrok zapusti ozemlje in prestopi zunanjo mejo.

Za namene tega izbrisa SVI samodejno uradno obvesti VIS, kadar se izstop otroka vnese v evidenco o vstopu/izstopu v skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) 2017/2226.“;

1.   Samo odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki so bili posredovani v VIS, in jih lahko popravi ali izbriše.

2.   Če ima država članica dokaze, iz katerih je razvidno, da so podatki, ki se obdelujejo v VIS, netočni ali da so bili v VIS obdelani v nasprotju s to uredbo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico. To sporočilo se pošlje prek VISMail v skladu s postopkom iz člena 16(3).

Kadar se netočnost v podatkih nanaša na povezave, ustvarjene v skladu s členom 8(3) ali (4) ali členom 22a(4), ali povezave manjkajo, odgovorna država članica zadevne podatke preveri in odgovori v treh delovnih dneh ter po potrebi popravi povezavo. Če v tem roku ni odgovora, država članica, ki je podala zahtevo, popravi povezavo in o tem prek VISMail obvesti odgovorno državo članico.

3.   Odgovorna država članica čim prej preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše.“;

1.   Za tehnično in operativno upravljanje VIS in njegovih sestavnih delov, kot so določeni v členu 2a, je odgovorna eu-LISA. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se v skladu z analizo stroškov in koristi za te sestavne dele vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija.

2.   eu-LISA je odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi enotnimi vmesniki:

3.   Operativno upravljanje VIS obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni v tednu v skladu s to uredbo. Vključuje zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja VIS, zlasti glede odzivnega časa, ki ga za vpogled v VIS potrebujejo organi, pristojni za izdajo vizumov, organi, pristojni za odločanje o vlogi za vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, ter mejni organi. Ti odzivni časi so čim krajši.

8a.   eu-LISA lahko uporablja anonimizirane dejanske osebne podatke iz VIS zaradi preizkušanja v naslednjih okoliščinah:

V primerih iz točke (b) prvega pododstavka so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in dejavnosti evidentiranja v preizkusnem okolju enaki tistim v VIS. Dejanski osebni podatki, prilagojeni za preizkušanje, se anonimizirajo tako, da ni mogoče več ugotoviti istovetnosti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

9.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (*13), eu-LISA za vse svoje osebje, ki dela s podatki iz VIS, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveznosti glede zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko to osebje zapusti delovno mesto ali prekine delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

10.   Kadar eu-LISA pri nalogah, povezanih z VIS, sodeluje z zunanjimi izvajalci, pozorno spremlja dejavnosti izvajalca, da zagotovi skladnost s to uredbo, zlasti glede varnosti, zaupnosti in varstva podatkov.

1.   Vsaka država članica zagotavlja zakonito obdelavo podatkov, zlasti pa, da ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov, obdelanih v VIS, za namene izvajanja nalog v skladu s to uredbo. Odgovorna država članica zagotavlja zlasti, da:

2.   eu-LISA zagotavlja, da se VIS upravlja v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili iz člena 45. eu-LISA zlasti:

2a.   eu-LISA razvije in vzdržuje mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti podatkov v VIS ter redno poroča državam članicam. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji redno poroča o težavah, s katerimi se srečuje.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi in razvije mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti ter ustrezne zahteve za skladnost z določbami o kakovosti podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

3.   eu-LISA obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o ukrepih, ki jih sprejme na podlagi odstavka 2.

4.   V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki se v skladu s točko 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 šteje za upravljavca in ima glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o imenovanju.

1.   Podatki iz člena 6(4), členov 9 do 14, člena 22a in členov 22c do 22f se vnesejo v VIS šele po tem, ko odgovorni nacionalni organi preverijo kakovost, in se obdelajo v VIS po tem, ko VIS preveri kakovost v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   VIS preveri kakovost podatkov iz členov 9 do 14, člena 22a in členov 22c do 22f v skladu s tem odstavkom.

Preverjanje kakovosti se začne, ko se v VIS ustvari ali posodobi dosje prosilca. Kadar se med preverjanjem kakovosti izkaže, da podatki ne izpolnjujejo vzpostavljenih standardov kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorne organe. VIS sproži samodejne poizvedbe na podlagi člena 9a(3) in člena 22b(2) šele po pozitivnem preverjanju kakovosti podatkov.

Kakovost podob obraza in prstnih odtisov se preveri, ko se v VIS ustvari ali posodobi dosje prosilca, da se zagotovi izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti podatkov, ki omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov.

Kakovost podatkov iz člena 6(4) se preveri ob shranjevanju informacij o pristojnih nacionalnih organih v VIS.

3.   Za shranjevanje podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena se vzpostavijo standardi kakovosti.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi specifikacije navedenih standardov kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

1.   Podatki, ki so v skladu s to uredbo obdelani v VIS, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam, razen če gre za prenose Interpolu za namen izvajanja poizvedb iz točke (g) člena 9a(4) in točke (g) člena 22b(3) te uredbe. Za prenose osebnih podatkov Interpolu veljajo določbe poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725 in poglavja V Uredbe (EU) 2016/679.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko pristojni organi dostopajo do podatkov iz točk 4(a), (b), (ca), (k) in (m), ter točk 6 in 7 člena 9 ali iz točk (d) do (i) in (k) člena 22a(1) te uredbe ter jih posredujejo ali dajo na razpolago tretji državi ali mednarodni organizaciji s seznama v Prilogi pod pogojem, da je to potrebno v posameznih primerih za dokazovanje istovetnosti državljanov tretjih držav za namen vrnitve v skladu z Direktivo 2008/115/ES, ali, kar zadeva posredovanje podatkov mednarodni organizaciji s seznama v Prilogi k tej uredbi, za namene preselitve v skladu z evropskim programom za preselitev ali nacionalnimi programi za preselitev, ter pod pogojem, da je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

Poleg tega se podatki iz prvega pododstavka posredujejo samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Ob upoštevanju prvega in drugega pododstavka tega odstavka, kadar je bila za zadevnega državljana tretje države izdana odločba o vrnitvi, sprejeta na podlagi Direktive 2008/115/ES, se podatki iz prvega pododstavka posredujejo le, kadar se izvršitev te odločbe o vrnitvi ne zadrži in pod pogojem, da ni bila vložena pritožba, zaradi katere bi bila njena izvršitev lahko zadržana.

3.   Posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam na podlagi odstavka 2 ne posega v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje.

4.   Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago nobeni tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Zadevna prepoved velja tudi, kadar se navedeni podatki nadalje obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v skladu z Direktivo (EU) 2016/680.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena lahko imenovani organ podatke iz točk 4(a) do (ca) člena 9, ter točk (d) do (g) člena 22a(1) posreduje tretji državi v posameznih primerih le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Kadar je posredovanje izvedeno na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, se dokumentira, pri čemer mora biti dokumentacija na zahtevo dana na razpolago nadzornemu organu iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680, vključno z datumom in uro posredovanja, informacijami o pristojnem organu prejemniku, utemeljitvijo posredovanja in posredovanimi osebnimi podatki.“;

1.   Kot varnostni incident se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost VIS in bi lahko povzročil škodo za podatke iz VIS, ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega nedovoljenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2.   Varnostni incidenti se obvladujejo tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3.   Brez poseganja v uradna obvestila in sporočila o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2016/679, členom 30 Direktive (EU) 2016/680 ali obema, države članice obvestijo Komisijo, eu-LISA in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o varnostnih incidentih. V primeru varnostnega incidenta, povezanega s centralnim sistemom VIS, eu-LISA uradno obvesti Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo v primeru varnostnega incidenta, povezanega z VIS, uradno obvestita Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.   Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje VIS ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov iz VIS, se posredujejo Komisiji in državam članicam, če so bile prizadete, ter Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo. Prav tako se o takšnih incidentih poroča v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi eu-LISA.

5.   Države članice, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, eu-LISA ter Europol v primeru varnostnega incidenta med seboj sodelujejo.

6.   Komisija Evropski parlament in Svet nemudoma obvesti o resnih incidentih in ukrepih, sprejetih za njihovo odpravo. V skladu z veljavnimi varnostnimi pravili imajo te informacije po potrebi oznako EU RESTRICTED/ RESTREINT UE.“;

1.   Brez poseganja v odgovornost in pravico do odškodnine od upravljavca ali obdelovalca na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2018/1725:

Država članica ali institucija, organ, urad ali agencija Unije je v celoti ali delno oproščena odgovornosti iz prvega pododstavka, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, ki je povzročil škodo.

2.   Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo VIS, je ta država članica odgovorna za takšno škodo, razen v primeru, če in kolikor eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje v VIS, nista sprejeli primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega učinka.

3.   Odškodninske zahtevke zoper državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 ureja nacionalno pravo te države članice. Za odškodninske zahtevke zoper institucijo, organ, urad ali agencijo Unije zaradi škode iz odstavkov 1 in 2 veljajo pogoji iz Pogodb.

1.   Vsaka država članica, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter eu-LISA vodijo dnevnike vseh svojih postopkov obdelave podatkov v VIS. Iz teh dnevnikov so razvidni:

Poleg tega vsaka država članica vodi dnevnike o osebju, ki je ustrezno pooblaščeno za vnos podatkov ali pridobivanje podatkov iz VIS.

2.   Za poizvedbe in preverjanja iz členov 9a do 9g in 22b se vodi evidenca o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS oziroma SVI, ETIAS, SIS, ECRIS-TCN in Eurodac v skladu s tem členom oziroma členom 46(2) Uredbe (EU) 2017/2226, členom 69 Uredbe (EU) 2018/1240, členom 18a Uredbe (EU) 2018/1861, členom 18a Uredbe (EU) 2018/1862, členom 31a Uredbe (EU) 2019/816 in členom 28a Uredbe (EU) št. 603/2013.

3.   Za obdelavo iz člena 45c te uredbe se vodi evidenca o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS in v SVI v skladu z navedenim členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226. Za obdelavo iz člena 17a te uredbe se vodi dnevnik o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS in v SVI v skladu s tem členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226.

4.   Dnevniki, ki se vodijo na podlagi tega člena, se uporabljajo le za spremljanje – v okviru varstva podatkov – dopustnosti obdelave podatkov in za zagotavljanje njihove varnosti. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in spreminjanjem ter se izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe iz člena 23, razen če so potrebne za že začete postopke spremljanja.“;

1.   Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajata Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter eu-LISA v okviru te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2018/1725.

2.   Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe izvajajo organi, pristojni za izdajo vizumov, meje, azil in priseljevanje, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.

3.   Za obdelavo osebnih podatkov, shranjenih v VIS, vključno z dostopom do teh podatkov, za namene iz poglavja IIIb te uredbe, ki jo izvajajo imenovani organi držav članic v skladu z navedenim poglavjem, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680.

4.   Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol na podlagi te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/794.“;

1.   Za uresničevanje pravic na podlagi členov 15 do 18 Uredbe (EU) 2016/679 ima vsaka oseba pravico, da je obveščena o podatkih, ki se nanašajo nanjo in se zapišejo v VIS, in o državi članici, ki jih je vnesla v VIS. Država članica, ki zahtevo prejme, jo čim prej, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zahteve obravnava in nanjo odgovori.

2.   Vsaka oseba lahko zahteva, da se netočni podatki, ki se nanašajo nanjo, popravijo in da se nezakonito pridobljeni podatki izbrišejo.

Kadar je zahteva naslovljena na odgovorno državo članico in se ugotovi, da so podatki iz VIS netočni ali evidentirani nezakonito, zadevna država članica v skladu s členom 24(3) te podatke v VIS nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu od prejema zahteve, popravi ali izbriše. Odgovorna država članica zadevno osebo nemudoma pisno obvesti o popravku ali izbrisu podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Kadar je zahteva naslovljena na državo članico, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Odgovorna država članica ravna v skladu drugim pododstavkom tega odstavka. Država članica, ki je kontaktirala organ odgovorne države članice, zadevno osebo obvesti o posredovanju njene zahteve, o tem, kateri državi članici je bila poslana, in o nadaljnjem postopku.

3.   Kadar se odgovorna država članica ne strinja s trditvijo, da so podatki, shranjeni v VIS, netočni oziroma nezakonito evidentirani, nemudoma sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi pisno pojasni, zakaj ne namerava popraviti ali izbrisati podatkov, ki se nanašajo nanjo.

4.   Upravna odločba iz odstavka 3 zadevni osebi posreduje tudi informacije o možnosti izpodbijanja navedene odločbe ter po potrebi informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih, in informacije o vsakršni pomoči, ki je na voljo osebi, vključno s pomočjo pristojnih nadzornih organov.

5.   Vsaka zahteva, predložena na podlagi odstavka 1 ali 2, vsebuje informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe. Te informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavka 1 ali 2.

6.   Odgovorna država članica vodi evidenco v obliki pisnega dokumenta o tem, da je bila zahteva iz odstavka 1 ali 2 predložena, in o tem, kako se je obravnavala. Ta dokument nemudoma, najpozneje pa sedem dni po sprejetju upravne odločbe o popravku ali izbrisu podatkov iz drugega pododstavka odstavka 2 ali upravne odločbe iz odstavka 3, da na voljo pristojnim organom za varstvo podatkov.

7.   Država članica z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 tega člena in samo v zvezi s podatki, navedenimi v obrazloženih mnenjih, evidentiranih v VIS v skladu s členom 9e(6), členom 9g(6) ter členom 22b(14) in (16) na podlagi poizvedb iz členov 9a in 22b, sprejme odločitev, da v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije zadevni osebi ne sporoči vseh ali dela informacij, kolikor in tako dolgo, kot je takšna delna ali popolna omejitev v demokratični družbi nujen in sorazmeren ukrep ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic in zakonitih interesov zadevne osebe, da se:

V primerih iz prvega pododstavka država članica brez nepotrebnega odlašanja zadevno osebo pisno obvesti o vsaki zavrnitvi ali omejitvi dostopa ter o razlogih zanju. Takšne informacije se lahko izpustijo, kadar bi njihova zagotovitev ogrozila katerega od razlogov iz točk (a) do (e) prvega pododstavka. Država članica osebo, na katero se nanašajo osebni podatki, obvesti o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu ali uveljavljanja pravnih sredstev.

Država članica dokumentira dejanske ali pravne razloge, na katerih temelji odločitev, da se osebi, na katero se nanašajo osebni podatki, informacije ne sporočijo. Te informacije se dajo na voljo nadzornim organom.

V takih primerih lahko oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, svoje pravice uveljavlja tudi prek pristojnih nadzornih organov.

1.   Pristojni organi držav članic dejavno sodelujejo z namenom uveljavljanja pravic iz člena 38.

2.   V vsaki državi članici nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 na zahtevo pomaga in svetuje osebi, na katero se nanašajo podatki, pri izvajanju njenih pravic do popravka, dopolnitve ali izbrisa njenih osebnih podatkov ali pravice do omejitve njihove obdelave v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Da bi dosegli cilje iz prvega pododstavka, nadzorni organ odgovorne države članice in nadzorni organi države članice, pri katerih je bila zahteva vložena, med seboj sodelujejo.

1.   Brez poseganja v člena 77 in 79 Uredbe (EU) 2016/679 ima vsaka oseba, ki ji je ta država članica zavrnila pravico dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali do njihovega popravka, dopolnitve ali izbrisa iz člena 38 in člena 39(2) te uredbe, pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice. Pravica do vložitve take tožbe ali pritožbe velja tudi, kadar na zahtevo za dostop, popravek, dopolnitev ali izbris ni bilo odgovora v rokih iz člena 38 ali ko upravljavec podatkov te zahteve sploh ni obravnaval.

2.   Pomoč nadzornega organa iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 je na voljo med celotnim postopkom.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 neodvisno spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe, ki jo izvaja zadevna država članica.

2.   Nadzorni organ iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680 spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice, v skladu s poglavjem IIIb, vključno z dostopom držav članic do osebnih podatkov ter njihovim prenosom v VIS in iz njega.

3.   Nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov s strani odgovornih nacionalnih organov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Rezultati revizije se lahko upoštevajo pri ocenjevanju na podlagi mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 (*15). Nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 letno objavi število zahtev za popravek, dopolnitev ali izbris podatkov ali omejitev njihove obdelave, ukrepov, ki so temu sledili, ter število popravkov, dopolnitev, izbrisov in omejitev obdelave, izvedenih na podlagi zahteve zadevnih oseb.

4.   Države članice svojim nadzornim organom zagotovijo zadostne vire za izpolnjevanje nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe, ter dostop do posvetovanja z osebami, ki imajo zadostno znanje o biometričnih podatkih.

5.   Države članice nadzornim organom zagotovijo vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu z njihovimi odgovornostmi v okviru te uredbe. Države članice nadzornim organom odobrijo dostop do svojih dnevnikov in jim v vsakem trenutku dovolijo vstop v vse svoje prostore, povezane z VIS.

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje dejavnosti obdelave osebnih podatkov v eu-LISA, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo v skladu s to uredbo ter za zagotavljanje, da se te dejavnosti izvajajo v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/1725 oziroma, kar zadeva Europol, z Uredbo (EU) 2016/794.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, eu-LISA, Komisiji in nadzornim organom. eu-LISA ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročil.

3.   eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in dnevnikov iz členov 22s, 34 in 45c ter mu v vsakem trenutku dovoli vstop v vse svoje prostore.

1.   Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov v okviru svojih pristojnosti dejavno sodelujejo v okviru svojih zadevnih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad VIS in nacionalnimi sistemi.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi si po potrebi izmenjujejo ustrezne informacije, si med seboj pomagajo pri izvajanju revizij in inšpekcijskih pregledov, preučujejo morebitne težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave pri izvajanju neodvisnega nadzora ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, pripravljajo usklajene predloge za skupne rešitve morebitnih težav ter spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov.

3.   Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se za namene iz odstavka 2 sestanejo najmanj dvakrat na leto v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov. Evropski odbor za varstvo podatkov organizira te sestanke in krije stroške teh sestankov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

4.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Europolu, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter eu-LISA pošlje skupno poročilo o dejavnostih, opravljenih na podlagi tega člena. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ zadevne države članice.

1.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za razvoj centralnega sistema VIS, nacionalnih enotnih vmesnikov v vseh državah članicah ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi enotnimi vmesniki, kar zadeva:

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za tehnično izvajanje funkcij centralnega sistema VIS, zlasti za:

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije glede kakovosti, ločljivosti ter uporabe prstnih odtisov in podobe obraza za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v VIS.

4.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

1.   Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, eu-LISA, Evropskega azilnega podpornega urada, Evropske agencije za mejno in obalno stražo, vključno s centralno enoto ETIAS v skladu s členom 9j, ima brez možnosti ugotavljanja istovetnosti posameznikov in v skladu z zaščitnimi ukrepi, povezanimi z nediskriminacijo, iz člena 7(2) ter izključno za namene poročanja in statistične namene dostop do VIS za vpogled v naslednje podatke:

Ustrezno pooblaščeno osebje Evropske agencije za mejno in obalno stražo ima pravico do dostopa do VIS za vpogled v podatke iz prvega pododstavka tega odstavka za izvajanje analiz tveganja in ocen ranljivosti, kot je določeno v členih 29 in 32 Uredbe (EU) 2019/1896.

2.   eu-LISA za namene odstavka 1 tega člena hrani podatke iz zadevnega odstavka v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817. V skladu s členom 39(1) navedene uredbe medsistemski statistični podatki in analitično poročanje organom iz odstavka 1 tega člena omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke, podpirajo izvajanje kazalnikov posebnih tveganj iz člena 9j te uredbe, izboljšajo oceno tveganja za varnost in nezakonito priseljevanje ter velikega tveganja za epidemijo, okrepijo učinkovitost mejnih kontrol ter pomagajo organom, pristojnim za izdajo vizumov, pri obravnavi vlog za izdajo vizumov.

3.   Postopki, ki jih je eu-LISA vzpostavila za spremljanje delovanja VIS iz člena 50(1), vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za zagotavljanje tega spremljanja.

4.   eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz VIS o vizumih, ki za vsako lokacijo, kjer je bila vložena vloga za izdajo vizuma, in za vsako državo članico kažejo zlasti:

Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2019/817.

5.   eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz sistema VIS o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, ki za vsako lokacijo kažejo zlasti:

6.   Konec vsakega leta se statistični podatki zberejo v letnem poročilu za zadevno leto. Statistični podatki se prikažejo za vsako lokacijo in za vsako državo članico. Poročilo se objavi in posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in nadzornimi organi.

7.   eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo predloži statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem skupne vizumske politike ali migracijske in azilne politike, vključno z vidiki v skladu z uporabo Uredbe (EU) št. 1053/2013.

1.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o organu, ki ima vlogo upravljavca iz člena 29(4).

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in eu-LISA o pristojnih organih iz člena 6(3), ki imajo dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov v VIS oziroma za vpogled v podatke v VIS, in imenovanem organu VIS iz členov 9d(1) in 22b(14).

eu-LISA tri mesece po datumu začetka delovanja VIS v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta (*16) (1) objavi zbirni seznam organov, o katerih je na podlagi prvega pododstavka tega odstavka uradno obvestilo v Uradnem listu Evropske unije.

Države članice Komisijo in eu-LISA brez odlašanja uradno obvestijo o vseh spremembah glede organov, o katerih so ju uradno obvestile. V primeru takih sprememb eu-LISA enkrat letno objavi posodobljeno prečiščeno različico seznama iz Uradnega lista Evropske unije. eu-LISA vzdržuje redno posodobljeno različico prečiščenega seznama na svojem javnem spletnem mestu.

3.   Države članice Komisijo in eu-LISA uradno obvestijo o svojih imenovanih organih in centralnih točkah dostopa iz člena 22l ter ju brez odlašanja uradno obvestijo o morebitnih spremembah v zvezi s tem.

4.   Komisija informacije iz odstavkov 1 in 3 objavi v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb informacij enkrat letno objavi njihovo posodobljeno prečiščeno različico. Komisija tudi vzdržuje in stalno posodablja javno spletno mesto, ki vsebuje te informacije.

1.   Letalski prevozniki, ladijski prevozniki in mednarodni prevozniki, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom, za izpolnitev svojih obveznosti iz točke (b) člena 26(1) Schengenske konvencije s poizvedbo v VIS preverijo, ali državljani tretjih držav, za katere je obvezen vizum ali morajo imeti vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, veljavni vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, kakor je ustrezno, dejansko imajo.

2.   Varen dostop do portala za prevoznike iz točke (h) člena 2a, vključno z možnostjo uporabe mobilnih tehničnih rešitev, prevoznikom omogoča, da pred vkrcanjem potnika opravijo poizvedbo iz odstavka 1 tega člena.

V ta namen prevozniki v primeru vizumov predložijo podatke iz točke 4(a), (b) in (c) člena 9, v primeru vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenj za prebivanje pa podatke iz točk (d), (e) in (f) člena 22a(1), kot so navedeni v potni listini. Prevoznik navede tudi državo članico vstopa in, v primeru letališkega tranzita, državo članico tranzita.

Z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka prevoznik v primeru letališkega tranzita ne rabi opraviti poizvedbe v VIS razen, kadar je za državljana tretje države v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 810/2009 obvezen letališki tranzitni vizum.

3.   VIS prevozniku pošlje odgovor OK/NOT OK z navedbo, ali ima oseba veljaven vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, kakor je ustrezno.

Če je bil izdan vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 810/2009, so v odgovoru VIS upoštevane države članice, za katere vizum velja, in država članica vstopa, ki jo navede prevoznik.

Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Odgovor OK/NOT OK se ne šteje za odločitev o odobritvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o pogojih delovanja portala za prevoznike ter pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

4.   Kadar se državljanom tretjih držav vkrcanje zavrne zaradi vpogleda v VIS, jih prevozniki obvestijo, da je do zavrnitve prišlo zaradi informacij, shranjenih v VIS, in jim zagotovijo informacije o njihovih pravicah glede dostopa do osebnih podatkov, zapisanih v VIS, ter popravka ali izbrisa teh podatkov.

5.   Vzpostavi se avtentikacijska shema izključno za prevoznike, da se ustrezno pooblaščenim članom osebja prevoznika omogoči dostop do portala za prevoznike za namene tega člena. Pri vzpostavitvi avtentikacijske sheme se upoštevajo obvladovanje tveganja za varnost informacij ter načeli vgrajenega in privzetega varstva podatkov.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi avtentikacijsko za prevoznike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

6.   Portal za prevoznike uporablja ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja s pomočjo enosmerne ekstrakcije najmanjše potrebne podmnožice podatkov iz VIS. eu-LISA je odgovorna za varnost portala za prevoznike in osebnih podatkov, ki jih vsebuje, ter za postopek ekstrakcije osebnih podatkov v ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje.

7.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena preverjanje na podlagi navedenega odstavka prvih 18 mesecev po datumu začetka delovanja VIS v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2021/… (2) ni obvezno za prevoznike, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom.

8.   Za namen izvajanja odstavka 1 ali namen reševanja kakršnih koli morebitnih sporov zaradi njegove uporabe eu-LISA vodi dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki jih v okviru portala za prevoznike izvedejo prevozniki. V navedenih dnevnikih se zapišejo datum in čas vsakega postopka, podatki, uporabljeni pri poizvedovanju, podatki, ki se pošljejo prek portala za prevoznike, in ime zadevnega prevoznika.

eu-LISA dnevnike hrani dve leti. eu-LISA zagotovi, da se dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom.

1.   Kadar poizvedbe iz člena 45c(1) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela VIS, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja, ali imajo osebe veljavni vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, prek portala za prevoznike. Kadar tako napako odkrije eu-LISA, centralna enota ETIAS o tem uradno obvesti prevoznike in države članice. Prevoznike in države članice prav tako uradno obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko o tem uradno obvestijo centralno enoto ETIAS. Centralna enota ETIAS države članice nemudoma obvesti o uradnem obvestilu prevoznikov.

2.   Kadar je iz drugih razlogov, ki niso povezani z nedelovanjem katerega koli dela VIS, dlje časa tehnično nemogoče, da bi prevoznik izvedel poizvedbe iz člena 45c(1), prevoznik o tem uradno obvesti centralno enoto ETIAS. Centralna enota ETIAS države članice nemudoma obvesti o uradnem obvestilu tega prevoznika.

3.   Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi podrobnosti nadomestnih postopkov, v primeru, ko je za prevoznike tehnično nemogoče dostopati do podatkov. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

1.   Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupin osebja, ki sodeluje pri dejavnostih, povezanih z vračanjem, imajo za izvajanje nalog in pooblastil v skladu s členom 82(1) in (10) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (*17) v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do podatkov iz VIS in do iskanja po podatkih v njem.

2.   Za zagotavljanje dostopa iz odstavka 1 tega člena Evropska agencija za mejno in obalno stražo imenuje posebno enoto z ustrezno pooblaščenimi uradniki evropske mejne in obalne straže kot centralno točko dostopa. Centralna točka dostopa preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 45f izpolnjeni.

1.   Skupina evropske mejne in obalne straže lahko v zvezi z dostopom iz člena 45e(1) pri centralni točki dostopa evropske mejne in obalne straže iz člena 45e(2) vloži zahtevo za vpogled v vse podatke iz VIS ali poseben nabor podatkov iz VIS. Zahteva temelji na operativnem načrtu navedene države članice o mejni kontroli, varovanju meje ali vračanju, na katerega se zahteva tudi sklicuje. Centralna točka dostopa evropske mejne in obalne straže po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 2 tega člena. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje centralne točke dostopa obdela zahtevo. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se skupini pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2.   Za odobritev dostopa se uporabljajo naslednji pogoji:

3.   V skladu s členom 82(4) Uredbe (EU) 2019/1896 se lahko člani skupin evropske mejne in obalne straže in skupine osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, na informacije, prejete iz VIS, odzovejo le v skladu z navodili in praviloma v navzočnosti mejnih policistov ali osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem v državi članici gostiteljici, v kateri zadevni člani in skupine delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin evropske mejne in obalne straže pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

4.   V primeru dvoma ali če istovetnosti imetnika vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni mogoče preveriti, član skupine evropske mejne in obalne straže osebo napoti k mejnemu policistu države članice gostiteljice.

5.   Člani skupin opravijo vpogled v VIS v naslednjih primerih:

6.   Kadar dostop in iskanje na podlagi odstavka 5 pokažeta, da so v VIS evidentirani podatki, je o tem obveščena država članica gostiteljica.

7.   eu-LISA v skladu s členom 34 vodi vse dnevnike postopkov obdelave podatkov v VIS, ki jih izvedejo člani skupin evropske mejne in obalne straže ali skupine osebja, ki opravljajo naloge, povezane z vračanjem.

8.   O vsakem dostop in vsaka iskalna poizvedba, ki jo opravijo skupine evropske mejne in obalne straže, se vodi dnevnik v skladu s členom 34, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih so skupine evropske mejne in obalne straže dostopale.

9.   Za namene člena 45e in tega člena ne sme biti noben del sistema VIS povezan z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga uporablja Evropska agencija za mejno in obalno stražo ali ki se uporablja v navedeni agenciji, prav tako se podatki iz VIS, do katerih ima navedena agencija dostop, ne smejo prenesti v tak sistem. Noben del VIS se ne sme prenesti. Vodenje dnevnikov o dostopu in iskanjih se ne šteje za prenašanje ali kopiranje podatkov iz VIS.

10.   Evropska agencija za mejno in obalno stražo sprejme in izvaja ukrepe za zagotovitev varnosti podatkov iz člena 32.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) ali člena 22b(18), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 68(1) Uredbe (EU) 2017/2226. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*18).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   eu-LISA zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   Za potrebe tehničnega vzdrževanja ima eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.

3.   eu-LISA vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo in stroški. Ko je na voljo ustrezna tehnologija, to poročilo vsebuje oceno uporabe podob obraza za ugotavljanje istovetnosti oseb, vključno z oceno morebitnih težav, ki so se pri tem pojavile.

4.   Vse države članice in Europol ob upoštevanju določb nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov iz VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki vključujejo informacije in statistične podatke o:

Letna poročila držav članic in Europola se Komisiji pošljejo do 30. junija naslednjega leta.

Državam članicam se da na voljo tehnična rešitev, ki jim olajša zbiranje teh podatkov na podlagi poglavja IIIb za namene priprave statističnih podatkov iz tega odstavka. Komisija z izvedbenimi akti sprejme specifikacije te tehnične rešitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

5.   Komisija tri leta po datumu začetka delovanja VIS v skladu s členom 11 Uredbe 2021/… (3) in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno VIS. Splošna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in nastale stroške ter oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel in učinka na temeljne pravice, uporabe te uredbe v zvezi z VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter morebitnega vpliva na prihodnje delovanje. Vključuje tudi podrobno analizo podatkov iz letnih poročil, predvidenih v odstavku 4 tega člena, da bi ocenili učinkovitost dostopa do podatkov v VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pa tudi oceno, ali je poizvedovanje VIS v ECRIS-TCN prispevalo k doseganju cilja, v skladu s katerim je treba oceniti, ali bi prosilec lahko ogrožal javni red ali javno varnost. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice eu-LISA in Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.   eu-LISA zagotovi Komisiji informacije, potrebne za pripravo splošne ocene iz odstavka 5.