(1)

Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES (3) kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so bili določeni namen, uporabnost in odgovornosti za VIS ter pogoji in postopki za izmenjavo podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje, da bi se olajšala obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezanih odločitev. Z Uredbo (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) so bila določena pravila za registracijo biometričnih identifikatorjev v VIS. Dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) do VIS je bil določen s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ (6). Navedeni sklep bi bilo treba vključiti v Uredbo (ES) št. 767/2008, da bi bila usklajena z veljavnim okvirom iz Pogodb.

(2)

Interoperabilnost med nekaterimi informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z uredbama (EU) 2019/817 (7) in (EU) 2019/818 (8) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se ti sistemi in njihovi podatki med seboj dopolnjevali z namenom izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti mejnih kontrol na zunanjih mejah Unije, prispevanja k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti njemu ter prispevanja k visoki ravni varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javne varnosti in javnega reda ter zagotavljanjem varnosti na ozemlju držav članic.

(3)

Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da se ti sistemi med seboj dopolnjujejo, da se olajša pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti identitetnim prevaram, izboljšajo in harmonizirajo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira dostop za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do VIS, Sistema vstopa/izstopa (SVI), Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in Eurodac ter podprejo nameni VIS, Schengenskega informacijskega sistema (SIS), SVI, ETIAS, Eurodac, in Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN).

(4)

Sestavni deli interoperabilnosti zajemajo VIS, SIS, SVI, ETIAS, Eurodac in ECRIS-TCN ter podatke Europola, kar omogoča sočasno poizvedovanje v teh informacijskih sistemih EU. Zato je primerno, da se ti sestavni deli interoperabilnosti uporabijo za izvajanje samodejnih poizvedovanj in ob dostopu do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Evropski iskalni portal (ESP), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/818, bi bilo treba uporabiti, da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop organov držav članic do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in Interpolovih podatkovnih zbirk, potreben za opravljanje nalog v skladu s pravicami dostopa, ter da se podprejo cilji VIS.

(5)

ESP bo omogočil, da se vzporedno poizveduje po podatkih, shranjenih v VIS, in podatkih, shranjenih v drugih zadevnih informacijskih sistemih EU.

(6)

Primerjava podatkov, shranjenih v VIS, s podatki, shranjenimi v drugih informacijskih sistemih in podatkovnih zbirkah, bi morala biti samodejna. Če takšna primerjava pokaže obstoj ujemanja, ki se imenuje „zadetek“, med enim ali več osebnimi podatki iz vloge ter evidenco, dosjejem ali razpisom ukrepa v teh drugih informacijskih sistemih ali podatkovnih zbirkah ali osebnimi podatki z nadzornega seznama ETIAS, bi moral izvajalec pri pristojnem organu vlogo preveriti ročno. Oceno zadetkov, ki jo opravi pristojni organ, bi bilo treba upoštevati pri odločitvi o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

(7)

Ta uredba določa način, kako se izvajajo interoperabilnost in pogoji za iskanje po podatkih, shranjenih v SIS, Eurodac in ECRIS-TCN, ter podatkih Europola po avtomatiziranem postopku VIS za namen prepoznavanja zadetkov. Zato je treba spremeniti uredbe (EU) št. 603/2013 (9), (EU) 2016/794 (10), (EU) 2018/1862 (11), (EU) 2019/816 (12) in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se VIS povezal z drugimi informacijskimi sistemi EU in podatki Europola.

(8)

Pogoje, pod katerimi imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, za namene VIS možnost vpogledati v podatke, shranjene v Eurodac, oziroma pod katerimi imajo imenovani organi VIS možnost iskati po Europolovih podatkih, nekaterih podatkih iz SIS in podatkih, shranjenih v ECRIS-TCN, bi bilo treba zaščititi z jasnimi in natančnimi pravili glede dostopa teh organov do teh podatkov, vrst poizvedovanj in kategorij podatkov, vse to pa bi bilo treba omejiti na tisto, kar je nujno potrebno za opravljanje nalog teh organov. Podobno bi morali biti podatki, shranjeni v dosjeju prosilca v VIS, vidni samo tistim državam članicam, ki upravljajo osnovne informacijske sisteme v skladu z ureditvami za njihovo sodelovanje.

(9)

Z Uredbo (EU) 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta (13) (1) so bile Europolu dodeljene nove naloge, kot je zagotavljanje mnenj na zaprosilo imenovanih organov VIS in nacionalnih enot ETIAS za posvetovanje. Za izvajanje teh nalog je torej treba ustrezno spremeniti Uredbo (EU) 2016/794.

(10)

Za podporo ciljem VIS, da se oceni, ali bi prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje lahko predstavljal grožnjo javnemu redu ali javni varnosti, bi morala v VIS obstajati možnost preverjanja, ali obstaja kakršno koli ujemanje med podatki v dosjejih prosilcev v VIS in podatki v ECRIS-TCN v skupnem odložišču podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2019/818, v zvezi s tem, katere države članice imajo informacije o državljanih tretjih držav in oseb brez državljanstva glede obsodb zaradi terorističnega kaznivega dejanja ali katerega koli drugega kaznivega dejanja, navedenega v Prilogi k Uredbi (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta (14), če je zanj po nacionalnem pravu predpisana najvišja kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti, najmanj treh let.

(11)

Zadetek v ECRIS-TCN še ne bi smel avtomatično pomeniti, da je bil zadevni državljan tretje države obsojen v navedenih državah članicah. Obstoj predhodnih obsodb bi moral biti potrjen šele na podlagi prejetih informacij iz kazenskih evidenc zadevnih držav članic.

(12)

Ta uredba ne posega v Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(14)

Kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (16). Poleg tega kolikor zadeva Europol, sistem Eurodac in sistem ECRIS-TCN, Irska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(15)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (17), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (18).

(16)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (19), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (20).

(17)

Ta uredba, kolikor zadeva SIS, kakor ga ureja Uredba (EU) 2018/1862, za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (21), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (22).

(18)

Za umestitev te uredbe v obstoječ pravni okvir bi bilo treba ustrezno spremeniti uredbe (EU) št. 603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 ‒