Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o geografskih označbah Evropske unije za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, shemah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/787 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012

(COM(2022) 134 final – 2022/0089 (COD))

(2022/C 443/17)

Poročevalec:

Decebal-Ștefăniță PADURE

Zaprosili	Evropski parlament, 7. 4. 2022 Svet, 12. 4. 2022
Pravna podlaga	člen 192(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	30. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	13. 7. 2022
Plenarno zasedanje št.	571
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	203/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja pobudo Komisije za pripravo predloga nove uredbe, ki bi okrepila sedanji sistem geografskih označb za kmetijske proizvode, žgane pijače in vina. Prispevek geografskih označb k razvoju podeželskih območij in ohranjanju njihovih skupnosti, krajine in kulturne dediščine je bistvenega pomena, zato se mora za njih uporabljati najboljši in najučinkovitejši sistem. Te dejavnosti, ki so povezane s posameznimi regijami, njihovim znanjem in izkušnjami, geografskim poreklom in kulturo, so obstajale, že preden je bila zanje vzpostavljena pravna podlaga EU. Bistveno je, da se ta sistem ohrani in da se ga čim bolje zaščiti.

1.2

EESO želi poudariti, da so geografske označbe že dobro delujoč sistem, ki je bil pred kratkim revidiran (2021), in sicer s spremembo Uredbe (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (1). EESO poziva Evropski parlament in Svet, naj to upoštevata ter skrbno ocenita in oblikujeta vse spremembe, predlagane z novo revizijo, da bi sistem resnično okrepili.

1.3

EESO meni, predstavljajo geografske označbe poseben sistem, ki je veliko več kot pravica intelektualne lastnine, zato se ne bi smel upravljati kot blagovna znamka. Zato poziva institucije EU, naj pred sprejetjem vsakršne odločitve skrbno ocenijo potrebo in dodano vrednost prenosa nalog pri upravljanju geografskih označb z GD AGRI na zunanjo agencijo. Pomembno bi bilo tudi oceniti, ali ima imenovana agencija strokovno znanje in izkušnje ter drugo potrebno znanje za uspešno izpolnjevanje prenesenih nalog. GD AGRI bi moral ostati glavni akter, odgovoren za upravljanje geografskih označb, medtem ko bi moral GD GROW s pomočjo trgovinskih sporazumov in ozaveščanja poskrbeti za priznavanje in zaščito tega sistema na mednarodni ravni.

1.4

EESO meni, da bi moral biti vsak prenos pristojnosti natančno opredeljen v glavnem delu uredbe in omejen na upravne naloge. Vse odločitve, povezave z zahtevki, spremembami, preklici ali ugovori v zvezi z geografskimi označbami, bi morale ostati v izključni pristojnosti GD AGRI. Poleg tega bi bilo treba v predlogu pojasniti, da bi morali registracija geografskih označb in vsi drugi postopki, povezani z upravljanjem geografskih označb, ostati strogo brezplačni, ne glede na to, katera organizacija jih izvaja.

1.5

EESO pozdravlja možnost uvedbe trajnostnih zavez za proizvode z geografsko označbo. Vendar poziva sozakonodajalca, naj se posvetujeta s proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami, da bi ocenili, ali naj se te trajnostne zaveze vključijo neposredno v specifikacije geografskih označb ali naj bo to storjeno ad hoc.

1.6

EESO meni, da bi bilo treba merila za priznavanje trajnostnih zavez neposredno vključiti v uredbo, namesto da bi jih z delegiranimi akti sprejeli kasneje, saj bi tako zagotovili pravno varnost za skupine proizvajalcev, ki so pripravljene sprejeti takšne zaveze.

1.7

Nadvse pomembno je, da se skupine proizvajalcev čim bolj okrepijo in opolnomočijo. EESO zato pozdravlja predlog, da se jim podelijo pooblastila v zvezi z uporabo proizvodov z geografsko označbo kot sestavin in da se jih zaščiti na internetu. Vendar bi bilo treba skupinam proizvajalcev za izvajanje teh pooblastil zagotoviti tudi dodatna sredstva izven proračuna skupne kmetijske politike.

1.8

V zvezi z notranjim upravljanjem in sestavo skupin proizvajalcev EESO sozakonodajalca poziva, naj se posvetujeta z organizacijami proizvajalcev proizvodov z geografskimi označbami, da bi ocenili ta vidik predloga. Prav tako bi morala zagotoviti, da mali proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami ne bodo v slabšem položaju v primerjavi z velikimi proizvajalci v teh skupinah.

1.9

Zaščita geografskih označb je na splošno izjemno pomembna. Tako je bistvena tudi zaščita geografskih označb pred namigovanjem nanje, zato EESO pozdravlja vse elemente, ki bi jo lahko okrepili. Vendar EESO skrbi, da bi lahko imela vključitev podrobne opredelitve namigovanja nasprotni učinek, saj ne bi bila prilagojena praksi, ki se vseskozi spreminja. Zato priporoča, naj se opredelitev črta in naj se namesto tega opre na sodno prakso Sodišča Evropske unije.

1.10

Za popolno obveščenost potrošnikov o proizvodih z geografsko označbo EESO priporoča, da se uporabi koda QR, ki nudi povezavo do informacij v zvezi z geografsko označbo v registru eAmbrosia ter do spletne strani proizvajalca in njegovega potrdila o certificiranju.

1.11

Za uspeh geografskih označb je bistvena ozaveščenost potrošnikov. EESO poziva, naj bodo geografske označbe trdno podprte s politiko EU za promocijo kmetijskih proizvodov, proizvajalcem proizvodov z geografskimi označbami pa naj Komisija ali države članice nudijo podporo pri trženju in strokovno znanje. EESO tudi meni, da bi morale države članice v postopkih javnega naročanja spodbujati dodeljevanje dodatnih točk proizvodom, ki so certificirani z geografskimi označbami. Poleg tega EESO priporoča, naj se v predlogu predvidi uvedba kampanj za ozaveščanje o sistemu geografskih označb, ki bodo razširjale sporočila v javnem interesu na javnih televizijskih kanalih na nacionalni in evropski ravni.

1.12

Nazadnje EESO poziva sozakonodajalca, naj v uredbo vključita ukrepe za promocijo sistema geografskih označb med proizvajalci ter jim zagotovita strokovno znanje in upravno podporo, ki ju potrebujejo za registracijo svojih proizvodov, ter vse druge vrste potrebne pomoči, zlasti v regijah, ki so v shemi geografskih označb premalo zastopane.

2.   Uvod

2.1

Geografske označbe omogočajo označevanje proizvodov, ki imajo kakovost, sloves ali druge značilnost zaradi človeških ali naravnih dejavnikov, povezanih z določeno regijo. Leta 1970 so bile uvedene za vino, leta 1992 za kmetijske proizvode in živila, sedaj pa so uradno priznane in vključene v zakonodajo EU (2).

2.2

Ta politika EU je resnično uspešna, saj je povečala prihodke proizvajalcev z ustvarjanjem dodane vrednosti za njihove proizvode (v povprečju je cena proizvoda z geografsko označbo 2,11-krat višja od cene primerljivega proizvoda brez te označbe), hkrati pa je spodbudila razvoj regij in podeželskih skupnosti, s katerimi so povezani. Geografske označbe imajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju nekaterih posebnih kmetijskih tehnik, rastlinskih sort in starih živalskih pasem. Trenutno predstavljajo 7 % celotne prodaje agroživilskih proizvodov v EU in 15,5 % njenega celotnega izvoza (3).

2.3

Geografske oznake so po naravi tesno povezane z določenimi regijami in njihovimi podeželskimi skupnostmi. S to privilegirano povezavo in ekonomsko dodano vrednostjo ne prispevajo le h gospodarskemu razvoju teh regij in skupnosti, temveč tudi k ohranjanju in celo krepitvi njihove kulturne dediščine in identitete.

2.4

Neločljiva povezava med geografsko označbo in njeno regijo je tudi odlično orodje za preprečevanje selitve proizvodnje in ohranjanje delovnih mest na evropskih podeželskih območjih.

2.5

Zaradi svoje zelo posebne oblike upravljanja prek skupin proizvajalcev, povezanih z določenimi regijami, kar primarnim proizvajalcem omogoča določen nadzor nad distribucijo, so geografske označbe tudi dokazale, da lahko ustvarjajo vrednost višje v vrednostni verigi, kar koristi primarnim proizvajalcem.

2.6

Ta zasidranost v regiji, med njenimi prebivalci in zemljišči predstavlja jedro geografskih označb in jih loči od blagovnih znamk, ki so povezane s podjetji.

2.7

V okviru vzpostavitve nove skupne kmetijske politike (SKP), ki je bila nazadnje sprejeta leta 2021, in zlasti revizije uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov je bilo uvedenih več sprememb sistema geografskih označb, da bi se zmanjšalo upravno breme za proizvajalce in da bi ti imeli večji nadzor nad svojimi proizvodi z geografsko označbo, hkrati pa bi se ohranila visoka raven kakovosti, povezana s temi proizvodi. Spremembe je sektor označil za zelo pozitivne.

2.8

Komisija se je v okviru strategije „od vil do vilic“ odločila za novo revizijo sistema geografskih označb, da bi ga dodatno izboljšala in okrepila njegov prispevek k trajnostnosti. Evropska komisija je 31. marca 2022 objavila predlog uredbe o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode, shemah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/787 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (4). Napovedani cilji predloga so nadaljnja racionalizacija sistema, izboljšanje zaščite geografskih označb in nadzora nad njimi, krepitev vloge skupin proizvajalcev in večje upoštevanje trajnostnosti.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja cilje Komisije in meni, da je natančno opredelila elemente, ki jih je treba spremeniti za nadaljnje izboljšanje sicer že dobro delujočega sistema. Med njimi so poenostavitev in uskladitev nekaterih postopkov, možnost vključitve prostovoljnih trajnostnih zavez v proizvodnjo proizvodov z geografskimi označbami, krepitev vloge skupin proizvajalcev z dodatnimi pravicami, krepitev zaščite geografskih označb na internetu in boljše izvrševanje nadzora.

3.2

Čeprav so s predlogom podprti pomembni cilji in so natančno opredeljeni elementi, ki jih je treba prilagoditi za dosego teh ciljev, EESO izraža nekaj pomislekov glede nekaterih predlaganih sprememb elementov.

3.3

EESO želi tudi poudariti, da sistem geografskih označb že dobro deluje in je bil že izboljšan z revizijo skupne ureditve kmetijskih trgov leta 2021. Ta nova revizija mora biti torej skrbno oblikovana, da se okrepita sistem in nedavna revizija. Po mnenju EESO bi morale biti institucije EU previdne, da bi se izognile vsakršnim prenaglim ukrepom, ki bi vodili v revizijo v nasprotju z lastnimi cilji, kar bi oslabilo to uspešno politiko.

3.4

Da bi nova revizija resnično okrepila sistem geografskih označb, je po mnenju EESO izjemno pomembno, da se v proces čim bolj vključijo proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami ter da se prisluhne njihovemu strokovnemu znanju in izkušnjam, potrebam in željam.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Poenostavitev postopka registracije geografskih označb, katere cilj je povečati privlačnost te sheme za proizvajalce, ne sme privesti do izgube verodostojnosti sistema med potrošniki. Uspeh geografskih označb temelji na njihovi podobi kakovosti in pristnosti med potrošniki. Pri poenostavitvi postopka registracije moramo paziti, da ti elementi ne bodo ogroženi.

4.2

Predlog združuje vse postopke za registracijo, spremembe, preklic in zaščito geografskih označb za kmetijske proizvode, vina in žgane pijače. Kar zadeva nadzor, so združeni postopki za kmetijske proizvode in žgane pijače, geografske označbe za vino pa ohranjajo lastna pravila. EESO pozdravlja racionalizacijo postopkov, vendar želi poudariti, da se ne sme iti dlje, saj je treba ohraniti posebnosti vsakega sektorja.

4.3

EESO pozdravlja uvedbo možnosti izbire med vložitvijo ugovora ali samo „obvestilom o pripombi“ v treh mesecih po tem, ko Komisija objavi zahtevek za registracijo proizvoda. To „obvestilo o pripombi“, ki je pripomba k zahtevku za registracijo proizvoda, vendar ne nasprotuje njegovi registraciji, bo verjetno zmanjšala upravno breme, povezano z upravljanjem ugovorov.

4.4

Geografska označba je edinstvena vrsta pravic intelektualne lastnine, ki se zelo razlikuje od blagovnih znamk, saj je neločljivo povezana z določeno regijo, njeno kulturo, podeželskimi skupnostmi, krajino in tradicijo kmetijskih praks. Zaradi teh posebnosti EESO izraža dvom glede predloga Komisije, da bi se nekateri elementi upravljanja geografskih označb prenesli na Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ali katero koli drugo agencijo, ki nima tehničnega kmetijskega znanja in globokega razumevanja značaja geografskih označb, kot ju ima GD AGRI. V zvezi s tem bi bilo treba dokazati potrebo po vsakršnem prenosu nalog na imenovano agencijo in njene zmogljivosti za izvajanje nalog. Zaradi pomena povezave geografskih označb s kmetijstvom ter vsakršne politične občutljivosti, ki izhaja iz njihovega upravljanja, EESO tudi meni, da bi morala vsaka odločitev o registraciji, postopku ugovora ali spremembah ostati v izključni pristojnosti GD AGRI.

4.5

Prenos nalog na urad EUIPO, kot je opisan v predlogu, je nejasen. Glede na tveganja, povezana s prenosom nalog za upravljanje geografskih označb na organ, ki nima posebnega kmetijskega znanja, EESO meni, da bi moral biti vsak prenos natančno opredeljen in omejen neposredno v uredbi in ne v delegiranih aktih.

4.6

Spremljanje uspešnosti urada EUIPO v zvezi z upravljanjem geografskih označb, kot je določeno v predlogu, se za ustrezno upravljanje ne zdi zadostno. Za zagotovitev ustreznega spremljanja bi bilo treba v samem predlogu določiti natančna merila glede ocenjevanja. EESO meni tudi, da bi morala imeti Evropski parlament in Svet pravico, da prenesene naloge ponovno dodelita GD AGRI, če bi se pri spremljanju nalog, ki bi jih izvajal urad EUIPO, pokazale pomanjkljivosti.

4.7

Glede na pomen geografskih označb v trgovini EU bi moral GD GROW v vse trgovinske sporazume vključiti njihovo priznavanje in zaščito ter jih spodbujati na mednarodni ravni.

4.8

Predlog uvaja možnost, da skupine proizvajalcev proizvodov z geografskimi označbami v zahteve za geografske označbe vključijo trajnostna merila. V zvezi s tem želi EESO poudariti, da geografske označbe zaradi svojega značaja, torej svoje bližine regiji, njeni podeželski skupnosti in krajini, že vključujejo elemente trajnostnosti. Ob tem pozdravlja namero predloga, da vključitev dodatnih trajnostnih zavez v geografske označbe ostane prostovoljna. Kljub temu je možnost proizvajalcev, da okrepijo trajnostnost svojih proizvodov, vsekakor dobra priložnost za nadaljnje povečanje prispevka geografskih označb k trajnostnosti.

4.9

Trajnostnost tvorijo trije ključni stebri: okoljska, ekonomska in socialna vzdržnost. Bistveno je zagotoviti, da bodo trajnostne zaveze v geografskih označbah odražale vsakega od teh treh stebrov, saj lahko geografske označbe zaradi delovnih mest in dodane vrednosti, ki jih ustvarjajo na podeželskih območjih, prispevajo ne le k okoljski trajnostnosti, temveč tudi h gospodarski in socialni trajnostnosti.

4.10

V predlogu se predlaga, naj se trajnostne zaveze neposredno vključijo v specifikacije geografskih označb. To bi pomenilo, da bi bilo vključevanje ali spreminjanje teh zavez precej zapleteno in zamudno, saj bi bilo treba izvesti postopek za spremembo geografske označbe. To bi tudi pomenilo, da bi morali vsi proizvajalci takih geografskih označb slediti trajnostnim zavezam in se tako na trgu ne bi mogli razlikovati med seboj glede na trajnostnost proizvodov. Razlikovanje na trgu med proizvajalci proizvodov z isto geografsko označbo pogosto postane težava za velike geografske označbe. Zato EESO meni, da bi se morale institucije EU posvetovati s proizvajalci proizvodov z geografskimi označbami in oceniti, ali bi morale biti trajnostne zaveze neposredno vključene v specifikacije geografskih označb ali pa bi jih bilo primerneje vključiti v shemo ad hoc.

4.11

Po mnenju EESO se z možnostjo, da se v poznejši fazi sprejmejo delegirani akti o merilih za priznavanje veljavnih trajnostnih standardov, proizvajalce postavlja v negotov položaj, ki bi jih lahko odvrnil od sprejetja trajnostnih zavez pri geografskih označbah.

4.12

Vloga skupin proizvajalcev, ki morajo upravljati in razvijati lastne geografske označbe, da bi zaščitili svoje proizvode, podobo in potrošnike, ne sme biti oslabljena, temveč jo je treba okrepiti.

4.13

Vključitev javnih uslužbencev in potrošniških organizacij v notranje delovanje skupin proizvajalcev, kot je navedena v predlogu, bi lahko dodatno otežila delo teh skupin.

4.14

Da bi sistem geografskih označb ostal sredstvo za zaščito kmetov, bi moralo priznavanje skupin proizvajalcev, kot je predlagano v členu 33(2), temeljiti le na deležu zastopanih proizvajalcev in ne na deležu količine proizvodov z geografskimi označbami, ki jo proizvedejo skupine proizvajalcev. V nasprotnem primeru bi morale institucije EU v predlog vključiti orodja, ki bi manjšini velikih proizvajalcev proizvodov z geografskimi označbami preprečevala blokiranje odločitev, ki jih podpira velika večina proizvajalcev proizvodov iste geografske označbe.

4.15

Razlog za razlikovanje med dvema vrstama skupin proizvajalcev v predlogu ni zelo jasen. EESO se sprašuje, ali ne bi to dodatno zapletlo upravljanja geografskih označb, namesto da bi ga izboljšalo.

4.16

V predlogu je „skupina proizvajalcev“ opredeljena kot „vsako združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno predvsem iz proizvajalcev ali predelovalcev istega proizvoda“. Ta opredelitev ne vključuje proizvajalcev surovin. Glede na bistveno vlogo, ki jo imajo slednji v zaščitenih označbah porekla (ZOP), bi bilo morda primerno zahtevati njihovo vključitev v „priznane skupine proizvajalcev“ za ZOP.

4.17

EESO pozdravlja predlog Komisije, da se skupinam proizvajalcev zagotovi določen nadzor nad uporabo proizvodov z geografsko označbo, ki so sestavina proizvoda, v imenu živila in trženjem tega predelanega proizvoda. To bi okrepilo sposobnost skupin proizvajalcev, da nadzorujejo visokokakovostno podobo svojih proizvodov.

4.18

Geografske označbe so zaradi svoje dodane vrednosti še posebej izpostavljene goljufijam. EESO meni, da je bistveno okrepiti njihovo zaščito in izboljšati nadzor. Predlog vključuje nekaj zanimivih elementov v zvezi s tem vidikom, kot so izboljšano sodelovanje in izmenjava informacij ter medsebojna pomoč med državami članicami ter v stikih s Komisijo, uvedba certificiranja za proizvajalce proizvodov z geografsko označbo in možnost preklica ali prenosa domenskega imena. Zdi se, da nekateri drugi predlogi, ki so povezani posebej z zaščito geografskih označb na internetu, niso dovolj ambiciozni ali ne vsebujejo potrebnih orodij za uveljavljanje takšne zaščite. EESO poudarja, da bi morali imeti proizvajalci pravico braniti svoje proizvode, vendar v nobenem primeru ne bi smeli biti odgovorni za to. Za zaščito geografskih označb bi morale biti še naprej odgovorne Komisija in države članice, ki bi si morale zanjo prizadevati po najboljših močeh.

4.19

EESO meni, da je izjemno pomembno zaščititi geografske označbe pred goljufivimi praksami namigovanja. Ta zaščita je bila že vključena v zakonodajo, ki ureja sistem geografskih označb. V predlogu je dodana opredelitev namigovanja. Odbor meni, da bi lahko zelo natančna opredelitev namigovanja oslabila zaščito pred takšnimi praksami, saj se vseskozi spreminjajo. Zato priporoča, naj se opredelitev črta in naj se namesto tega opre na sodno prakso Sodišča Evropske unije.

4.20

Trenutno je registriranih več kot 3 300 geografskih označb, vendar jih približno 80 % prihaja iz samo šestih držav članic EU (5). To jasno kaže, da so v sistemu geografskih označb številne države članice premalo zastopane. Poleg tega obstaja tveganje, da se bo ta vrzel še povečala, saj so države članice s številnimi geografskimi označbami pridobile strokovno znanje na področju praktičnega in administrativnega upravljanja, ki lahko koristi novim proizvajalcem, ki želijo registrirati svoje proizvode, medtem ko se proizvajalci v drugih državah članicah pri registraciji svojih proizvodov ne morejo opreti na takšno znanje. EESO obžaluje, da predlog ne vsebuje ukrepov, ki bi olajšali in podprli registracijo geografskih označb za novince ter ki bi ta sistem med njimi promovirali.

4.21

V oceni, ki jo je Komisija objavila leta 2021, je poudarjeno, da so potrošniki v nekaterih državah o geografskih oznakah še vedno premalo ozaveščeni (6). V zvezi s tem so bistvenega pomena tržne in promocijske kampanje, kar dokazuje učinek promocijskih kampanj EU za geografske označbe. EESO meni, da bi morala revizija sistema vključevati orodja za spodbujanje geografskih označb in ozaveščanje o njih.

4.22

Predlog uvaja uradna potrdila o certificiranju za proizvajalce, katerih proizvodi so skladni s specifikacijami geografskih označb. EESO meni, da bi lahko skrbno zasnovana in dobro upravljana uradna potrdila olajšala trgovino, hkrati pa ohranila visoko raven zaščite pred goljufijami. Tudi koda QR za proizvode z geografsko označbo bi lahko nudila neposreden dostop do teh potrdil.

5.   Sklepne ugotovitve

5.1

Sistem geografskih označb je izjemno uspešna politika EU, ki omogoča ohranjanje edinstvenega znanja in kulturne dediščine, hkrati pa povečuje prihodke proizvajalcev in oživlja podeželska območja. Kot je navedeno v oceni, ki jo je Komisija objavila leta 2021 (7), je ta politika razmeroma učinkovita, spremembe, uvedene z novo uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, pa so jo še dodatno okrepile. Nova revizija iz predloga Komisije vsebuje nekaj dodatnih sprememb, ki bi lahko dodatno povečale učinkovitost politike. Hkrati je pri nekaterih predlaganih spremembah potrebnih nekaj pojasnil, nekatere druge, kot je sodelovanje urada EUIPO, pa bi verjetno lahko otežile postopke ali oslabile sam značaj sistema geografskih označb, ki je v središču njegovega uspeha. GD AGRI bi moral ostati glavni akter, odgovoren za upravljanje geografskih označb, medtem ko bi moral GD GROW s pomočjo trgovinskih sporazumov in ozaveščanja poskrbeti za priznavanje in zaščito tega sistema na mednarodni ravni.

---

(1)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262).

(2)  https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/

(3)  https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/c1d86ba1-7b09-11eb-9ac9-01aa75ed71a1

(4)  COM(2022) 134 final.

(5)  https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/c1d86ba1-7b09-11eb-9ac9-01aa75ed71a1

(6)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=SWD:2021:427:FIN

(7)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=SWD:2021:427:FIN