Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost

(COM(2021) 723 final – 2021/0378 (COD))

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa

(COM(2021) 724 final – 2021/0379 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa

(COM(2021) 725 final – 2021/0380 (COD))

(2022/C 290/10)

Poročevalec:

Florian MARIN

Zaprosila	Svet Evropske unije, 9. 2. 2022 (COM(2021) 724 final in COM(2021) 725 final), 15. 2. 2022 (COM(2021) 723 final) Evropski parlament, 14. 2. 2022
Pravna podlaga	členi 50, 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 3. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	215/1/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO podpira evropsko enotno točko dostopa (ESAP), saj gre za orodje, ki prispeva k bolj trajnostnemu, digitalnemu in vključujočemu gospodarstvu, krepitvi digitalne suverenosti in boljši povezanosti kapitalskih trgov.

1.2

EESO meni, da bi moral biti ESAP ambicioznejši in da bi bilo treba ustvariti več dodane vrednosti z obdelavo informacij, namesto da je zgolj informacijsko orodje za zbiranje neobdelanih informacij z enotno točko dostopa. Prek ESAP bi moralo potekati tudi združevanje in preoblikovanje podatkov ter sektorskih in teritorialnih poročil in analiz.

1.3

EESO meni, da bi moral biti ESAP oblikovan kot prožno orodje z možnostjo dodajanja novih kategorij podatkov in komuniciranja z nacionalnimi registri ali Eurostatom, pri čemer je treba upoštevati različne vrste tehnologij. ESAP bi moral zagotavljati jasno sinergijo med cilji trajnostnega razvoja in kazalniki zelenega dogovora.

1.4

Po mnenju EESO bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi svetovalnega odbora, v katerem bi morali sodelovati civilna družba in socialni partnerji na podlagi transparentnega izbirnega postopka in ki bi odločal o prihodnosti ESAP in strateških spremembah.

1.5

Pomembno je zmanjšati bele lise, da se zagotovi enak dostop za vse do ESAP. ESAP bi moral omogočati funkcionalnosti, da se invalidom zagotovi ustrezen dostop brez diskriminacije.

1.6

Po mnenju EESO je zelo pomembno, da ESAP zagotavlja standardne postopke, transparentnost, celovitost podatkov in verodostojnost vira informacij, uporabniku prijazno samodejno preverjanje ustreznosti podatkov ter ustrezen nadzor nad organom za zbiranje podatkov v zvezi z varstvom podatkov. V bližnji prihodnosti bo potreben ustrezen nadzor ponudnikov finančnih ter okoljskih, socialnih in upravljavskih podatkov.

1.7

Razmisliti bi bilo treba o subvencioniranju stroškov zbiranja, ustvarjanja in upravljanja podatkov za MSP, izvzetju MSP iz vseh pristojbin ne glede na količino zagotovljenih podatkov in ustvarjanju ustreznih delovnih pogojev za delavce, ki so odgovorni za zagotavljanje in upravljanje podatkov.

1.8

ESAP bi moral zagotavljati jasno razlikovanje med finančnimi in nefinančnimi podatki in jima namenjati enak pomen. Poleg tega bi moral omogočati prostovoljno objavo socialnih podatkov o dejavnosti posameznega podjetja, njegovem vodstvu in zaposlenih v skladu s posebnimi merili.

1.9

EESO meni, da je potrebna namenska služba za pomoč uporabnikom, ki bi jim pomagala pri tem, da predložijo tehnično uporabne informacije v pravem formatu, potrebno pa je tudi usposabljanje na področju finančne in digitalne pismenosti. Da bi zagotovili boljšo in širšo uporabo ESAP, bi lahko vanj vključili minimalen sklop ekonomskih ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih na ravni EU s skupno metodologijo.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Evropska komisija vzpostavlja enotno točko dostopa za centraliziran elektronski dostop do informacij, pomembnih za kapitalske trge in finančne storitve (vključno z informacijami v zvezi s trajnostnostjo), ki jih je treba objaviti v skladu z zakonodajo EU, in tudi do drugih vrst informacij, pomembnih za kapitalske trge in finančne storitve, ki jih podjetja objavljajo prostovoljno. ESAP je del akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov (1).

2.2

Informacije bodo zbirali številni organi za zbiranje podatkov, ki so med drugim pristojni za samodejno preverjanje ustreznosti podatkov in zagotavljanje tehnične pomoči subjektom, ki so predložili informacije. Komisija je izjavila, da namerava dati na voljo več podatkov za uporabo v gospodarstvu in družbi, vključno z uvedbo evropskih podatkovnih prostorov. Njen namen je omogočiti, da bo večji obseg visokokakovostnih podatkov javnega sektorja na voljo za ponovno uporabo, vključno s podatki podjetij, s čimer bi dostop do teh naborov podatkov postal enostavnejši in brezplačen (2). Zakonodajna pobuda Komisije o ESAP je zato pravočasna in izjemno pomembna.

2.3

ESAP bo zagotavljal nediskriminatoren brezplačen dostop do informacij z možnostjo uvedbe pristojbin za posebne storitve, na primer ob objavi velike količine podatkov. Samodejno preverjanje ustreznosti podatkov, s katerim se preveri, ali so informacije, ki jih predložijo organi za zbiranje podatkov, skladne z zahtevami, se bo izvajalo na podlagi tehničnega okvira, ki ga vzpostavi in odobri Komisija. ESAP bo vsak mesec dostopen vsaj 95 % časa.

2.4

ESAP ne bo hranil informacij o osebnih podatkih, razen nekaterih izjem; spremljanje bo potekalo na podlagi naslednjih kazalnikov: — število obiskovalcev in iskanj; — delež iskanj, ki jim sledi ogled ali prenos; — število in delež strojno berljivih informacij, dostopnih na ESAP; — število in delež strojno berljivih ogledov in prenosov; — delež obvestil glede na samodejno preverjanje ustreznosti podatkov.

2.5

ESAP bo zagotavljal funkcionalnosti, kot so uporabniku prijazen vmesnik v vseh jezikih EU, funkcijo iskanja, storitev prenosa in inovativen pristop k zagotavljanju prevajalskih storitev in storitev obveščanja za seznanjanje uporabnikov o novih razpoložljivih informacijah. ESAP se bo ocenjeval na podlagi dostopnosti, kakovosti in uporabnosti informacij ter zadovoljstva končnih uporabnikov in omogočanja uporabnikom, da dosežejo svoje cilje. Zaradi uvedbe ESAP bo spremenjenih več direktiv in uredb.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO podpira pobudo Komisije za vzpostavitev ESAP. Ključne prednostne naloge EU so prilagajanje gospodarstva digitalni prihodnosti, krepitev digitalne suverenosti, pospešitev pretoka informacij in določanje skupnih standardov s poudarkom na podatkih, tehnologiji in infrastrukturi. ESAP spodbuja financiranje, ki temelji na podatkih, in znatno izboljšuje dostop družb, podjetij in finančnih institucij do podatkov in informacij subjektov. Prispeval bo k oblikovanju bolj trajnostnega, digitalnega in vključujočega gospodarstva ter boljši povezanosti kapitalskih trgov. EESO je v svojem mnenju Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt navedel, da je evropska enotna točka dostopa prednostna naloga, da bi izboljšali učinkovitost unije kapitalskih trgov (3).

3.2

EESO se strinja z dejstvom, da ESAP ne ustvarja novih obveznosti poročanja in da uporablja obstoječe zahteve glede razkritja v skladu z zakonodajo EU. To je orodje, ki bo omogočilo boljše ocenjevanje prispevka evropskih subjektov k trajnostnim in podnebnim ciljem. Informacije v zvezi s trajnostnostjo so ključne za preusmeritev naložb v projekte, ki bodo podpirali zeleni prehod, kot so poudarili deležniki med posvetovanjem o prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje (4).

3.3

ESAP zagotavlja dostop do informacij za določeno obdobje, vključno s preteklimi informacijami, kar je pomembno, da se zagotovijo ustrezni procesi odločanja na kapitalskih trgih. Evropske finance so problematične, saj povzročajo neenake konkurenčne pogoje: stroški financiranja, ki jih morajo plačati podjetja, so močno odvisni od države ustanovitve, zagonska podjetja, ki so omejena z zavarovanjem s premoženjem, težko pridobijo kakršnakoli finančna sredstva, na potrošnjo pa vplivajo lokalni ekonomski šoki (5). Spremljanje gospodarske uspešnosti in trajnostnosti bo ključno za kapitalske trge in prihodnje naložbene odločitve.

3.4

ESAP se vzpostavlja v času, ko se finančni sektor EU sooča s korenito preobrazbo zaradi dveh velikih prehodov: digitalnega in podnebnega. Nekatera delovna mesta bodo ukinjena, potrebno je pridobivanje novih znanj in spretnosti, odgovornost delavcev se spreminja, prišlo bo do odpuščanja in nastali bodo novi modeli organizacije dela. ESAP bi se lahko uporabljal kot orodje za pozitivno obvladovanje nekaterih negativnih učinkov v procesih finančne preobrazbe EU.

3.5

ESAP bi lahko vplival na razvoj in naložbe. MSP, ki želijo povečati svojo prepoznavnost, bi lahko spodbudili k objavi podatkov, da privabijo prihodnje naložbe in trge. EESO predlaga, naj se upošteva vloga posrednikov, ki zagotavljajo programsko opremo, saj bodo nekatera podjetja, predvsem MSP, sodelovala s takimi subjekti, da bi zmanjšala upravno breme, povezano z upravljanjem in hrambo podatkov. ESAP prispeva k zmanjševanju stroškov v procesu odločanja o naložbah in k večji prepoznavnosti MSP.

3.6

ESAP bi moral omogočati učinkovito interoperabilnost z Eurostatom in nacionalnimi registri. Vključiti bi bilo treba dinamiko javnih in tržnih interesov v zvezi s transparentnostjo in podatki, da se omogoči dodajanje novih kategorij podatkov v prihodnosti. ESAP bi moral biti oblikovan kot podatkovno orodje, ki se je sposobno prilagajati različnim sektorjem in evropskim pobudam. Pomembna je povezanost različnih tehnologij. Stroške dodajanja novih podatkov bi bilo treba oceniti z vidika njihovega učinka na kapitalske trge in z vidika upravljanja podatkov.

3.7

V celotni Evropski uniji je potrebna ustrezna internetna povezljivost, da bodo imela vsa podjetja dostop do ESAP in da se prepreči diskriminacija. Ključne so naložbe za odpravljanje belih lis in zagotavljanje, da imajo vsi državljani in deležniki kapitalskih trgov dostop do ESAP.

3.8

ESAP bi moral zagotavljati celovitost podatkov in verodostojnost vira informacij, predloženih organom za zbiranje podatkov. Samodejno ocenjevanje informacij bi moralo biti enostavno in uporabniku prijazno. Omogočanje dostopa do veljavnih in ustreznih informacij ter varstvo potrošnikov morata ostati stalni prednostni nalogi. Organe za zbiranje podatkov bi bilo treba tudi ustrezno spremljati, varstvo podatkov pa bi prav tako moralo biti stalna prednostna naloga.

3.9

Z boljšimi možnostmi financiranja za podjetja se bodo ustvarile nove priložnosti za trg EU in nove možnosti za zaposlitev. ESAP bi moral upoštevati vse vrste naložb in tržnih akterjev, ki pozitivno vplivajo na splošni interes, zlasti za ranljive osebe, tudi na področju socialne ekonomije in množičnega financiranja. Omogočati bi moral funkcionalnosti, ki bi invalidom zagotavljale ustrezen dostop.

3.10

EESO se strinja, da bosta uporaba ESAP in razkritje nekaterih informacij brezplačna. Kljub temu bi lahko bili stroški dovoljenj in stroški zbiranja, ustvarjanja in upravljanja podatkov visoki. Da bi zmanjšali stroške zagotavljanja podatkov, bi bilo treba uvesti davčne spodbude in subvencije za MSP, zlasti za obvezna poročila. Naložbe v strojno in programsko opremo za podjetja in druge deležnike kapitalskih trgov je treba podpreti s sredstvi EU, da bi omogočili ustrezno uporabo ESAP in interakcijo z njim. Pri tem je potrebno večje sodelovanje držav članic. MSP bi bilo treba izvzeti iz vseh pristojbin ne glede na količino objavljenih informacij. Višina pristojbin, ki se uporabljajo, bi morala biti transparentna in neposredno povezana s stroški upravljanja podatkov.

3.11

ESAP bi moral obravnavati tako družbe, ki kotirajo na borzi, kot družbe, ki ne kotirajo na borzi, ne glede na njihovo velikost in geografsko lokacijo. ESAP bi moral postati instrument, ki ustvarja dodano vrednost s povečevanjem učinkovitosti poročanja, transparentnosti in upravljanja podatkov.

3.12

Upravljanje ESAP bi moralo temeljiti na sodelovanju civilne družbe in bi moralo vključevati dve ravni strukture upravljanja, in sicer: — svetovalni odbor, v katerem bi morali sodelovati civilna družba in socialni partnerji na podlagi transparentnega izbirnega postopka in ki bo odločal o prihodnosti ESAP in strateških spremembah, ter — izvršni odbor, ki bo zagotavljal tehnične standarde in ustrezno delovanje ESAP.

3.13

Kadar je izpostavljenost bank visoka, so zaupanje vlagateljev in odločitve za vlaganje v podjetja prek kapitalskih trgov odvisni od enostavne dostopnosti kakovostnih in primerljivih informacij. EESO potrjuje, da so standardni postopki ključni za oblikovanje učinkovitega in celovitega odnosa med izdajatelji in vlagatelji. Standardizacija mora vključevati enake roke za razkritje in metodologije za podatke, objavljene v skladu z načelom „enaka dejavnost, enako tveganje, enaka pravila“.

3.14

Zaradi koronavirusne krize in potrebe po trajnostnem in vključujočem okrevanju, v katerem ne bi bil nihče zapostavljen, se je povečala nujnost hitrejšega izvajanja akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov. Podjetja potrebujejo sredstva in naložbe bolj kot kdajkoli prej.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Po mnenju EESO je jasno, da unija kapitalskih trgov ni prostovoljni projekt, ki bi koristil le nekaterim, temveč ga je treba uresničiti v vseh državah članicah EU. Dodeliti je treba finančna sredstva in človeške vire za učinkovito in uspešno uporabo ESAP. Prednostno bi si morali prizadevati za to, da bi sodelovali z državami članicami in nacionalnimi nadzorniki ter jih podpirali pri krepitvi prepoznavnosti ESAP kot pomembnega evropskega podatkovnega instrumenta za podjetja, vlagatelje in finančne posrednike. ESAP bi bilo treba promovirati v vseh državah članicah ter pri tem poudarjati prednosti in pomen tega instrumenta. V ta namen bi lahko uporabili družbene medije.

4.2

EESO podpira dejstvo, da je Komisija pripravljena zagotoviti večjo transparentnost, omogočiti dostop do večje količine podatkov (6) in podpreti digitalno preobrazbo financiranja v prihodnjih letih, kakor je navedeno v strategiji EU za digitalne finance (7). V ESAP bi morala biti vključena možnost združevanja podatkov in priprave poročil (8). Na voljo bi morali biti funkcionalnosti primerjave in biltena. ESAP bi lahko vključeval forum deležnikov za razprave, pojasnila in izmenjavo dobre prakse.

4.3

EESO meni, da bi bilo treba zagotoviti namensko službo za pomoč uporabnikom, ki bi jim pomagala pri tem, da predložijo tehnično uporabne informacije v pravem formatu. Zagotovljena pomoč bi morala zajemati skupne postopke in okvir za skladnost, primerljivost in uporabnost podatkov. Za doseganje stroškovne učinkovitosti procesa bi moral ESAP podpirati najpogostejše formate datotek, kot so XBRL, PDF, XML, HTML, CSV, TXT in XLS.

4.4

EESO meni, da bodo digitalizacija in centralizirani podatki pozitivno vplivali na poročanje. Tako se bodo dosegle izboljšave pri različnih stresnih testih in podnebnih analizah ter pri opredelitvi in spremljanju portfeljev finančnih institucij ob upoštevanju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. ESAP bo orodje, ki bo prispevalo k opredelitvi morebitnih tveganj in ustvarjanju priložnosti za podjetja. Lahko bi bil tudi orodje, ki bi prispevalo k spodbujanju raziskav MSP na evropski ravni.

4.5

EESO meni, da bi bilo treba, kar zadeva transparentnost in pogoje, finančne in nefinančne podatke obravnavati kot enako pomembne. Nefinančne informacije bi morale na podlagi prostovoljne odločitve vključevati socialne podatke o dejavnosti posameznega podjetja in njegovih zaposlenih. Podatki o vodstvu in zaposlenih podjetja, predloženi prostovoljno, ne bi smeli biti izključeni (število zaposlenih, spol itd.). V zvezi s tem bi lahko določili posebna merila za socialne informacije.

4.6

Po mnenju EESO bi moral biti ESAP bolj ambiciozen. Predvsem bi bilo treba dodati druge cilje poleg zbiranja neobdelanih podatkov in ustvariti več dodane vrednosti z obdelavo podatkov, namesto da je ESAP zgolj informacijsko orodje z enotno točko dostopa. EESO pozdravlja dejstvo, da bo ESAP na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Vloga in pomen ESAP sta nujna, da bodo imeli raziskovalci, socialni partnerji, nevladne organizacije, univerze in analitiki širši, ustrezen, pravičen, enak in takojšen dostop do informacij. ESAP bi lahko omogočil nastanek novih zasebnih platform za obdelavo informacij, vendar bodo stroški njihove uporabe in dostop do kapitalskih trgov še naprej pomenili oviro, zlasti za male vlagatelje, tj. posameznike.

4.7

Omogočanje velepodatkov, strojnega učenja in umetne inteligence bo prineslo učinkovitejšo uporabo informacij za ustvarjanje bolj povezanih kapitalskih trgov in povečalo odpornost gospodarstva EU. Sektorska in teritorialna poročila in analize bi morali biti med možnostmi za prihodnje uporabnike ESAP. Podatke bi morali stalno preverjati in zagotavljati njihovo veljavnost. Prekrivanje med sporočanjem in upravljanjem podatkov je treba skrbno nadzorovati. EESO kljub temu meni, da je predložitev neobdelanih informacij manj ambiciozna in nezadostna za nove vlagatelje, ki ne poznajo kapitalskih trgov in razmišljajo o naložbah vanje.

4.8

ESAP je treba vzpostaviti, da bi dosegli ne le cilj kapitalskega trga, temveč tudi dopolnilne cilje politike, kot je prispevek podjetij h kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja OZN. Možnost, da tretje države dostopajo do podatkov, bi lahko prispevala k dodatnim naložbam v podjetja EU v prihodnosti. ESAP bi moral slediti zgledu portala InvestEU in bi lahko podprl uspešno izvajanje unije kapitalskih trgov (9).

4.9

EESO meni, da bi bilo treba zagotoviti finančno pismenost (ukrep 7 akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov) in digitalno pismenost. Potreben je tudi vodnik za finančno pismenost in podatke. Poleg tega bi se lahko pripravile in spodbujale posebne smernice za razumevanje pomena podatkov ter za uporabo in izmenjavo podatkov. Za to bi se lahko uporabila sredstva Evropskega socialnega sklada plus. Nenehno bi morali skrbeti za primerne in ustrezne delovne pogoje za delavce, ki sodelujejo pri zbiranju in upravljanju podatkov različnih podjetij ali deležnikov.

4.10

EESO meni, da bi lahko za boljšo in širšo uporabo ESAP vanj vključili minimalen sklop ekonomskih ključnih kazalnikov uspešnosti, opredeljenih na ravni EU, in skupno metodologijo. Zagotoviti je treba jasno sinergijo s členom 8 taksonomije EU za trajnostne dejavnosti (10), saj ESAP vključuje podatke o trajnostnosti. ESAP bi moral vključevati razdelek, namenjen statističnim podatkom o zelenem dogovoru in prispevku podjetij h kazalnikom zelenega dogovora.

4.11

EESO želi, da bi Evropska komisija ocenila prednosti ustrezne in sorazmerne ureditve in nadzora ponudnikov finančnih podatkov ter okoljskih, socialnih in upravljavskih podatkov, ki bodo imeli tudi po začetku delovanja ESAP še naprej ključno vlogo, in sicer navzgor in navzdol v procesu.

---

(1)  Ukrep 1, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt, 24. 9. 2020 (COM(2020) 590 final).

(2)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(3)  UL C 155, 30.4.2021, str. 20.

(4)  Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (2020), poročilo z naslovom Sustainable Finance and the Role of Securities Regulators and IOSCO (Trajnostno financiranje in vloga zakonodajalcev za vrednostne papirje in IOSCO).

(5)  https://blogs.imf.org/2019/09/10/a-capital-market-union-for-europe-why-its-needed-and-how-to-get-there

(6)  COM(2020) 66 final.

(7)  COM(2020) 591 final.

(8)  Podobno kot v primeru evropskega oblaka za odprto znanost.

(9)  UL C 155, 30.4.2021, str. 20.

(10)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL-EN/TXT/?uri=CELEX:32020R0852&from=SL