Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Letna strategija za trajnostno rast 2022

(COM(2021) 740 final)

(2022/C 275/09)

Poročevalka:

Judith VORBACH

Zaprosilo	Evropska komisija, 21. 1. 2022
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	8. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	140/5/38

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EU se je z neugodnim razvojem dogodkov in krizami srečevala že dolgo pred izbruhom pandemije COVID-19. Medtem ko obstoječi izzivi še zdaleč niso bili rešeni, je leta 2020 vstopila v najglobljo gospodarsko recesijo v svoji zgodovini. EU je sprejela podporne ukrepe brez primere, da bi ublažila ta udarec in stabilizirala razmere. Vendar se je s pandemijo mogoče spoprijemati le na nadnacionalni ravni, zato EESO poziva k daljnovidnemu sodelovanju na področju zdravstvene politike EU, povečanju precepljenosti in sprejetju globalnega pristopa, da bi na ravni EU odprto razpravljali o začasni in prostovoljni opustitvi obveznosti iz sporazuma TRIPS.

1.2

EESO se zavzema za politiko, osredotočeno na blaginjo, in podpira agendo EU za „konkurenčno trajnostnost“. Njene štiri razsežnosti – okoljska trajnostnost, produktivnost, pravičnost in makroekonomska stabilnost –, pa tudi konkurenčnost, bi morale biti enakovredne, da bi dosegli predvidene učinke krepitve in uspešno preobrazbo. Pravičnost in socialna trajnostnost sta na primer ključna elementa konkurenčnosti in obratno. Manjša je vključenost parlamentov, socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, večja je verjetnost, da se bodo razlike povečale, sprejemanje pa zmanjšalo, zlasti v zvezi s preoblikovanjem gospodarstva za doseganje podnebne nevtralnosti.

1.3

Eden naših izzivov je čim bolj ločiti gospodarsko blaginjo od degradacije okolja. Tudi tu je potreben celosten pristop, v okviru katerega bodo upoštevane vse vrste okoljske škode. Zaveze glede varovanja družbene dobrobiti ne smejo ostati le prazne besede. Izredno pomembno je zagotoviti pravično porazdelitev prizadevanj in koristi prehoda. EESO poudarja, da je treba v Evropi zagotoviti stabilno gospodarsko ozračje in trdne industrijske vrednostne verige, ter poziva k vodilni vlogi evropske industrije pri prizadevanjih za okoljsko trajnostnost. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah mora biti oblikovan učinkovito, ukrepe državne pomoči pa bi bilo treba povezati z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter spoštovanjem pravic delavcev in davčnih obveznosti. EESO nazadnje poudarja, da prehod na okoljsko obdavčitev ne bi smel povzročiti regresivnih distribucijskih učinkov ali energijske revščine.

1.4

EESO pozdravlja predloge Komisije v zvezi z reformami in naložbami ter spodbujanjem pravičnega enotnega trga, da se zagotovijo trdni gospodarski temelji. Ukrepi za krepitev enotnega trga in izboljšanje poslovnega okolja so ključni za spodbujanje inovacij in produktivnosti. Poleg tega je pravičen pristop k produktivnosti dolgoročno ključno gonilo konkurenčnosti in navzgor usmerjene konvergence. Socialne in delavske pravice so sicer temeljnega pomena, niso pa del ustavno zaščitenih svoboščin notranjega trga. EESO poziva k ustreznim predlogom, da bi se primerno upoštevali nacionalni predpisi, ki niso zaščiteni s Pogodbama. Priporoča, naj se ublažijo negativni učinki rasti cen energije na proizvodnjo in distribucijo, ter pozdravlja natančnejše spremljanje tveganj na finančnih trgih, ki izhajajo iz podnebne krize. Poglobitev unije kapitalskih trgov in bančne unije bi okrepila kanale financiranja, spodbudila naložbe in povečala odpornost.

1.5

EESO poudarja, da bo hkratno prizadevanje za pošten in pravičen zeleni in digitalni prehod, za katerega so potrebni trajnostni socialni pogoji, podlaga za prihodnjo blaginjo in odpornost. Dobro zasnovane politike trga dela in sistemi socialne zaščite so podlaga za odpornost in vključujočo rast. EESO se v celoti strinja, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za izboljšanje učnih rezultatov v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter da bi bilo treba zagotoviti dostop do vseživljenjskega učenja. Komisijo poziva, naj natančno preuči distribucijske učinke izplačil iz večletnega finančnega okvira in instrumenta Next Generation EU ter zagotovi njihov prispevek k razvoju bolj zelenega in digitaliziranega gospodarstva ter navzgor usmerjeni socialni konvergenci.

1.6

Gospodarsko okrevanje in stabilna vključujoča rast sta osnovna pogoja za vzdržne javne proračune. Politika mora še naprej zagotavljati podporo in biti pripravljena na odzivanje na dolgotrajne pretrese. EESO pozdravlja ohranitev splošne odstopne klavzule. Ko bo odpravljena, bo treba upoštevati raven gospodarske dejavnosti, stopnjo zaposlenosti in revščine v primerjavi s predkriznimi ravnmi. Poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi smernice za prehodno obdobje pred začetkom veljavnosti posodobljenega okvira. EESO svari pred spodbujanjem politik, ki omejujejo tekoče izdatke, povezane s socialnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi stroški, ter poziva k pravični politiki prihodkov. Poleg tega poziva k spremljanju socialnih neravnovesij, saj se pri nadzoru v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji niso dovolj upoštevali vzajemni učinki med novonastajajočimi gospodarskimi izzivi.

1.7

EESO meni, da vstopamo v novo fazo gospodarske politike in da je razvijajoči se evropski semester 2022 priložnost za krepitev gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti. Uravnotežen pristop agende za konkurenčno trajnostnost bi se moral odražati v prihodnjih priporočilih za posamezne države. Skrajni čas je tudi za večjo vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Če bo izvrševanje napovedanih reform pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev za okrevanje in odpornost, bodo priporočila za posamezne države pridobila večjo politično težo. Večja osredotočenost na načela evropskega stebra socialnih pravic je sicer dobrodošla, vendar ostaja nejasno, v kolikšnem obsegu se bo dejansko odražala v priporočilih za posamezne države ter načrtih za okrevanje in odpornost. Ekonomsko upravljanje je treba vključiti v proces evropskega semestra tako, da se zagotovi demokratična udeležba parlamentov, socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EU se je z neugodnim gospodarskim in socialnim razvojem dogodkov ter krizami srečevala že pred izbruhom pandemije COVID-19. Po dolgem obdobju padajoče gospodarske rasti, ki je sledilo krizi na finančnih trgih leta 2008, se je gospodarstvo EU leta 2014 končno spet začelo krepiti in je prešlo v obdobje rasti z naraščajočimi stopnjami zaposlenosti. Vendar so javne naložbe padle pod ravni, potrebne za ohranjanje stabilnosti deleža javnega kapitala v BDP. Čeprav je bila EU kot celota po svetovnih standardih razmeroma uspešna, so ostajale razlike med državami in regijami, pa tudi neenakosti in razlike med spoloma v naših družbah. Grožnja podnebne krize in izzivi zaradi tehnoloških sprememb so že bili očitni.

2.2

Marca 2020 so se zaradi pandemije COVID-19 in ukrepov, sprejetih za njeno obvladovanje, razmere dramatično spremenile. EU je vstopila v „najglobljo gospodarsko recesijo v svoji zgodovini“ (1), medtem ko obstoječi izzivi še zdaleč niso bili rešeni. Brez primere pa niso bile le pandemija in njene posledice, saj je EU sprejela tudi vrsto solidarnostnih ukrepov za ublažitev stiske, kakršnih še ni bilo, vključno z aktivacijo splošne odstopne klavzule in evropskim instrumentom za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) (2). EESO zlasti ceni dejstvo, da je EU med tako hudo krizo uspela pripraviti in sprejeti tako obsežno pobudo, kot je instrument Next Generation EU. Ta pobuda naj ne bi pripomogla le k premagovanju krize, temveč tudi – povsem upravičeno – k obravnavi procesa prehoda. Učinek splošnega podpornega in povezovalnega političnega pristopa, ki je okrepil zaupanje, je uspešno ublažil socialno-ekonomske posledice krize, ki bi sicer lahko povzročile gospodarsko in politično destabilizacijo.

2.3

Tesna povezava med gospodarstvom in pandemijo je postala razvidna tudi iz gospodarskega okrevanja po izboljšanju epidemioloških razmer sredi leta 2021. V jesenski napovedi za leto 2021 se predvideva prehod iz okrevanja v rast, stopnja rasti leta 2022 naj bi bila 4,3-odstotna, temu spodbudnemu razvoju pa naj bi sledilo tudi ustvarjanje novih delovnih mest (3). Zaradi novega vala pandemije in različice omikron se ta pozitivna napoved žal morda ne bo uresničila. EESO opozarja na visoko stopnjo negotovosti in velik vpliv pandemije na gospodarsko dejavnost.

2.4

Za obvladovanje pandemije in preprečevanje novih različic virusa ni dovolj ukrepanje le na nacionalni ravni, temveč je potreben nadnacionalni pristop. EESO poziva k tesnemu in daljnovidnemu sodelovanju na področju zdravstvene politike EU, ki bo pripomoglo ne le k premagovanju zdravstvene krize, temveč tudi k ublažitvi njenega vpliva na gospodarstvo. Priporoča, naj bo povečanje precepljenosti še naprej prednostna naloga, in poziva h globalnemu pristopu, saj je zadostna oskrba s cepivi na svetovni ravni tudi v interesu EU. EESO zato poziva Komisijo, naj na ravni EU vodi odprto razpravo o začasni in prostovoljni opustitvi obveznosti iz sporazuma TRIPS, ki bi veljala za cepiva, zdravljenje in teste v zvezi s COVID-19 (4).

2.5

EESO pozdravlja večdimenzionalni pristop agende za „konkurenčno trajnost“, opisane v pregledu trajnostne rasti. To je v skladu s političnim pristopom, osredotočenim na blaginjo, ki ga je EESO zagovarjal v prejšnjih mnenjih. Pri tem poziva k upoštevanju več ciljev: okoljska in socialna trajnostnost, trajnostna in vključujoča rast, polna zaposlenost in kakovostno delo, pravična porazdelitev, zdravje in kakovost življenja, stabilnost finančnega trga, stabilnost cen, uravnotežena trgovina na podlagi poštene in konkurenčne strukture industrije in gospodarstva ter stabilne javne finance. Ti cilji so skladni s cilji iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in so med seboj tesno povezani. Pristop trajnostne rasti, ki poleg rasti BDP upošteva tudi druge cilje, je ključnega pomena za doseganje podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050.

2.6

Poleg tega so štiri razsežnosti agende za konkurenčno trajnostnost – okoljska trajnostnost, produktivnost, pravičnost in makroekonomska stabilnost – med seboj tesno povezane in enako pomembne. Skupaj tvorijo celoto in nobena ne more obstajati brez drugih, tako da nobena ni podrejena drugi. Komisija upravičeno poudarja, da bi se morale te razsežnosti vzajemno krepiti. EESO to pozdravlja, vendar opozarja tudi na nevarnost učinkov krčenja. Verjetnost, da bo prišlo do razlik med temi štirimi razsežnostmi, je tem večja, čim manjša je vključenost parlamentov, socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

2.7

EESO poleg tega poudarja, da so štiri razsežnosti ne le medsebojno povezane, temveč so tesno povezane tudi s konkurenčnostjo, ki je enako pomembna, ter z uravnoteženo trgovino, ki je eden od ključnih gospodarskih ciljev. Pravičnost in socialna trajnostnost sta na primer ključna elementa konkurenčnosti in obratno. Evropski socialni model in zlasti evropski steber socialnih pravic sta poglavitna dela konkurenčnosti EU. Tudi obratno je uravnotežena trgovina, ki temelji na pravični, konkurenčni industrijski in gospodarski strukturi, pomemben pogoj za vključujočo rast, pravičnost in socialno trajnostnost EU.

3.   Posebne ugotovitve

3.1   Okoljska trajnostnost

3.1.1

Eden glavnih izzivov tega stoletja je, da se gospodarska blaginja čim bolj loči od ogrožanja ali uničevanja okolja. EESO se v celoti strinja s Komisijo, da podnebne spremembe in degradacija okolja zahtevajo takojšnje ukrepanje. V celoti podpira cilj boja proti podnebni krizi, hkrati pa poziva k celostnemu pristopu, v okviru katerega se enakovredno upoštevajo vse vrste okoljske škode, kot so ogrožanje biotske raznovrstnosti, vode in tal, onesnaževanje zraka ter jedrski in drugi strupeni odpadki.

3.1.2

Komisija povsem pravilno opozarja na socialno in gospodarsko razsežnost tega prehoda ter poudarja pomen varovanja blaginje in dobrobiti. EESO poudarja, da je izredno pomembno, da te izjave ne ostanejo le prazne besede, ter poziva Komisijo, naj podrobno evidentira in analizira učinke, ki jih bo prehod imel na zaposlovanje ter znanja in spretnosti (5). Prav tako je treba zagotoviti pravično porazdelitev prizadevanj in koristi prehoda. EESO v zvezi s tem poudarja ključno vlogo socialnega dialoga, popolnega spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev, krepitve kolektivnih pogajanj, dobrega upravljanja podjetij z udeležbo delavcev (6) ter sodelovanja socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri oblikovanju politik. Vse to ne bo le zagotovilo prevzemanja odgovornosti, temveč je nujno potrebno za zagotovitev uravnoteženega in vključujočega procesa prehoda.

3.1.3

Tako sodelovanje je treba okrepiti zlasti v svežnju „Pripravljeni na 55“, ki vsebuje veliko število daljnosežnih predlogov politik. EESO poudarja, da je treba v Evropi ohraniti trdne industrijske vrednostne verige, in poziva k vodilni vlogi evropske industrije pri prizadevanjih za okoljsko trajnostnost. Predlagani mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi lahko okrepil zaposlovanje v podnebju prijaznih preoblikovanih podjetjih, zato je ključnega pomena in ga je treba zasnovati učinkovito. V okviru kakršnega koli prehoda na okoljsko obdavčitev, kot je obdavčitev dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, je nujno preprečiti regresivne distribucijske učinke in energijsko revščino. V zvezi s tem bi bilo treba obravnavati davčno obremenitev dela.

3.1.4

Komisija poudarja, da bodo za izpolnitev ambicioznega programa evropskega zelenega dogovora potrebne znatne naložbe v višini približno 520 milijard EUR na leto. Potrebne bodo tudi dodatne naložbe, ki bodo spremljale spremembe na trgu dela. V zvezi s tem EESO opozarja na dodatne potrebe po naložbah na področju digitalnega prehoda, zdravstvenega varstva, izobraževanja in usposabljanja, socialne zaščite ter raziskav in razvoja. Poudarja, da je za zagotovitev zadostne ravni naložb nujno preusmeriti in okrepiti tako zasebne kot javne naložbe. Vendar je doseganje okoljske trajnostnosti javna dobrina, pri kateri obstaja tveganje tržnega neuspeha.

3.1.5

Zasebne naložbe imajo ključno vlogo v gospodarskem ciklu pri spodbujanju gospodarskega razvoja in ustvarjanju delovnih mest. Za dosego cilja okoljske trajnostnosti so potrebne zlasti naložbe zasebnega sektorja in inovacije, na primer na področju novih baterij za avtomobile in proizvodnje jekla brez CO2. EESO poudarja potrebo po stabilnih gospodarskih okvirnih pogojih in pozdravlja prizadevanja za usmerjanje zasebnega financiranja v odpornost proti podnebnim spremembam in okoljsko trajnostnost, kot je predvideno v novi strategiji za trajnostno financiranje (7). Podpira tudi vlogo javnega sektorja – zlasti sklad InvestEU in ustrezne ukrepe instrumenta Next Generation EU – pri podpiranju zasebnih naložb z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore ob popolnem spoštovanju člena 107 PDEU. Vendar poziva, naj se ukrepi državne pomoči povežejo z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter spoštovanjem pravic delavcev, okoljskih standardov in davčnih obveznosti.

3.2   Produktivnost

3.2.1

Produktivnost se nanaša na učinkovitost gospodarske proizvodnje in je v osnovi opredeljena z razmerjem med izložki in vložki. Pravična in trajnostna rast produktivnosti dolgoročno prispeva h konkurenčnosti, blaginji in navzgor usmerjeni konvergenci. Nepravična in netrajnostna prizadevanja za produktivnost bi lahko povzročila večji pritisk na zaposlene in delodajalce, ogrozila okoljsko trajnostnost, izkrivljala konkurenco, povečala neenakost in ovirala proces prehoda. EESO zato pozdravlja pristop Komisije za povečanje produktivnosti na način, usmerjen v blaginjo, s spodbujanjem naprednih tehnologij in inovacij, krepitvijo znanj in spretnosti ljudi, krepitvijo prizadevanj na področju usposabljanja in izobraževanja, krepitvijo prenosa in vrednotenja znanja ter spodbujanjem učinkovite rabe virov. EESO zlasti poudarja, da je socialna trajnostnost tudi pomemben element pravičnega pristopa produktivnosti.

3.2.2

EESO poudarja potrebo po novih naložbah na splošno in zlasti v digitalnem sektorju ter izrecno podpira poziv Komisije, naj so načrti za okrevanje in odpornost osredotočeni tudi na vzpostavitev in uporabo najsodobnejših digitalnih zmogljivosti. Mehanizem za okrevanje in odpornost bi lahko in bi moral državam članicam olajšati izvajanje naložb in reform, ki med drugim omogočajo umetno inteligenco, visokozmogljivostno računalništvo, kibernetsko varnost, mikroelektronske in elektronske komponente ter varno povezljivost. Poleg spodbujanja digitalnih spretnosti in znanj na vseh ravneh bo to zagotovilo trdno podlago za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter s tem dolgoročno spodbujalo trdne gospodarske temelje in blaginjo.

3.2.3

Pravičen in dobro delujoč enotni trg spodbuja trajnostno in vključujočo rast ter zaposlovanje. EESO se strinja s Komisijo, da so spoštovanje pravne države, kakovostni in učinkoviti pravosodni sistem, učinkovite protikorupcijske strukture, dobro delujoča uprava, vključno z davčno upravo, ter okviri za preprečevanje pranja denarja in boj proti goljufijam pomembni dejavniki za izboljšanje poslovnega okolja in varstvo poštene konkurence med podjetji. Žal še vedno obstaja neravnovesje med gospodarskimi svoboščinami ter socialnimi pravicami in pravicami na trgu dela. Socialne in delavske pravice so temeljnega pomena, vendar niso del ustavno zaščitenih svoboščin notranjega trga. Nacionalne pravice delavcev do zaščite so včasih opredeljene kot upravne ovire na trgu, zato številni delavci notranji trg dojemajo kot grožnjo. EESO poziva k ustreznim predlogom o tem, kako odpraviti to neravnovesje in primerno upoštevati nacionalne predpise, ki niso zaščiteni s Pogodbama. Poleg tega močno priporoča dosledno nadaljevanje prizadevanj v okviru pobude za preseganje BDP (8).

3.2.4

EESO močno priporoča, da se odpravijo negativni gospodarski in distribucijski učinki povišanja cen energije. Ta porast cen je lahko posledica močnega ponovnega zagona gospodarske dejavnosti in motenj na strani ponudbe ter bi se lahko izravnal, ko bo gospodarski razvoj postal stabilnejši. Vendar pomeni neposredno breme za proizvodnjo in konkurenčnost industrije. Poleg tega bodo visoke veleprodajne cene energije verjetno vplivale na maloprodajne cene in tako dodatno obremenile cene hrane. Tudi če so ti učinki prehodni, lahko povzročijo pritiske na zmanjšanje kupne moči plač, zaradi česar bi lahko bila gospodinjstva z nižjimi dohodki izpostavljena revščini. EESO podpira prizadevanja za preprečevanje tega razvoja dogodkov.

3.3   Pravičnost

3.3.1

Problemi v zvezi s šibko socialno zaščito, neravnovesji in neenakostmi so obstajali že dosti prej pred krizo zaradi COVID-19. Glede na to, da revščina in socialna izključenost ogrožata precej več kot 20 % državljanov EU, je ECB leta 2016 ugotovila, da je porazdelitev neto premoženja zelo neenakomerna (9). Po podatkih iz poročila Svetovne banke o svetovni revščini (2018) (10) se je v zadnjih treh desetletjih nekaj več kot milijarda ljudi izkopala iz absolutne revščine, predvsem zaradi zmanjšanja revščine na Kitajskem. Pandemija je ta pozitivni trend upočasnila. Vendar je bogastvo še vedno skoncentrirano pri peščici najbogatejših, pri čemer so zelo bogati v zadnjih 25 letih dejansko pridobili več premoženja (11). Komisija upravičeno opozarja na vse večje neenakosti zaradi pandemije. Neenakost ni problem le sama po sebi, temveč tudi zavira gospodarski razvoj, saj zmanjšuje zasebno povpraševanje in ustvarja ugodno okolje za pojav socialnih napetosti. Zato so ključnega pomena povečanje števila kakovostnih delovnih mest, dobri plačilni in delovni pogoji, zaposlovanje prikrajšanih skupin in pravica do kolektivnih pogajanj. EESO poudarja, da je treba pri spodbujanju takih politik spoštovati nacionalne odnose med delodajalci in delojemalci ter avtonomijo socialnih partnerjev.

3.3.2

EESO pozdravlja navedbo Komisije, da mora biti pravičnost v središču okrevanja. Glede na problematično neenakost, zaskrbljujoče podatke o revščini in politične napetosti, so socialna trajnostnost, enakost spolov, enake možnosti, nediskriminacija in pravična porazdelitev sami po sebi pomembni cilji. EESO zato močno priporoča, da si je treba poleg zelenega in digitalnega, tako imenovanega dvojnega prehoda, prizadevati tudi za socialno trajnostnost. EESO poudarja, da bo hkratno prizadevanje za pošten in pravičen zeleni in digitalni prehod, za katerega so potrebni trajnostni socialni pogoji, podlaga za prihodnjo blaginjo in odpornost.

3.3.3

Dobro zasnovane aktivne politike trga dela, javni zavodi za zaposlovanje in sistemi socialne zaščite, ki ljudem pomagajo ohraniti življenjski standard v času gospodarskih pretresov in tudi v primeru individualnih potreb, so osnova za odpornost in vključujočo rast. Izvajanje ukrepov za ohranitev delovnih mest, kot so sheme skrajšanega delovnega časa, je odločilno pripomoglo k obravnavanju negativnih učinkov krize na trge dela. Čeprav so dohodkovna podpora in socialne varovalne mreže preprečile velik upad dohodkov, je pandemija COVID-19 razkrila tudi vrzeli v dostopu do socialne zaščite. EESO poziva k navzgor usmerjeni socialni konvergenci, ki bo prispevala k splošni odpornosti EU na krize.

3.3.4

Posebno pozornost je treba nameniti tudi socialnemu učinku digitalnega prehoda, zlasti ker je pandemija ta proces pospešila. EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija med drugim opozarja na neenakomeren dostop do spletnega učenja, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice, vključno z nizkimi ravnmi osnovnih znanj in spretnosti, zaradi česar bi se lahko povečale obstoječe neenakosti v izobraževanju. V celoti se strinja, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za izboljšanje učnih rezultatov v vseh sistemih izobraževanja in usposabljanja. Da bi odpravili neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih ter preprečili vse večje socialne razlike, je treba priznati pravico do vseživljenjskega učenja in zagotoviti dostop do njega. To je treba podpreti z javnimi sredstvi, da bi pristojnim podjetjem pomagali pri izvajanju kakovostnega vseživljenjskega usposabljanja. Da bi zmanjšali digitalno vrzel, bi bilo treba posebno pozornost nameniti dostopnosti digitalnih storitev za invalide in starejše.

3.3.5

Novi večletni finančni okvir in instrument Next Generation EU, zlasti pa mehanizem za okrevanje in odpornost, znašajo 1 824 bilijonov EUR, kar bo državam članicam pomagalo pri reševanju sedanjih izzivov. EESO poziva Komisijo, naj preveri, ali se razglašeni ukrepi politike ustrezno izvajajo, da bi se z dodelitvijo sredstev konkretno spodbujali cilji zelenega in digitalnega prehoda. Predvsem pa se že načrtovani odhodki ne bi smeli sprejeti kot del nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Tako bi se tudi lažje izognili potrebi po povečanju nacionalnih prispevkov ali zmanjšanju izdatkov iz proračuna EU.

3.3.6

Poleg tega je treba skrbno spremljati tudi distribucijske učinke izplačil iz skladov in njihov socialni učinek, da bi zagotovili njihov prispevek k navzgor usmerjeni socialni konvergenci. Komisija ustrezno opozarja na razne vidike asimetričnega učinka krize na različne skupine prebivalstva, sektorje in regije. EESO zato poziva k posebnim prizadevanjem za zaščito gospodinjstev z nizkimi in srednjimi dohodki ter ranljivih oseb, ki jih krize in prehodi najbolj prizadenejo. Naložbe bi bilo treba financirati pod pogojem, da vodijo do neto ustvarjanja delovnih mest in da se v njihovem okviru spoštujejo pravice delavcev. Na splošno je pomembno, da današnji izdatki prinašajo koristi za prihodnje generacije.

3.4   Makroekonomska stabilnost

3.4.1

Šok zaradi pandemije ni le povečal že obstoječih ranljivosti in povzročil nazadovanja pri zmanjševanju neravnovesij med državami članicami, temveč je ustvaril tudi večjo negotovost. Zaradi tega morata gospodarska in denarna politika ne le ostati podporni, temveč morata biti tudi prožni in pripravljeni na odzivanje na morebitne pretrese ali šoke ter zagotavljati odpornost EU. Zato EESO pozdravlja ohranitev splošne odstopne klavzule. Ko bo odpravljena, bo treba upoštevati raven gospodarske dejavnosti ter podatke o zaposlenosti in revščini v primerjavi s predkriznimi ravnmi. Poleg tega je treba preudarno uskladiti fiskalne politike na nacionalni ravni in ravni EU ter denarne politike, da bi vzajemno okrepili predvidene podporne in stabilizacijske učinke.

3.4.2

EESO poziva k oblikovanju prehoda na ekonomsko upravljanje, osredotočeno na blaginjo, kot je že opisal v različnih mnenjih (12). Zato je bil že čas za ponovni pregled okvira ekonomskega upravljanja, ki ga je zaustavila pandemija, da bi se v dobrih in slabih časih spodbujale ustrezne fiskalne politike. Pomanjkljivosti sedanjega fiskalnega okvira so bile očitne že leta 2020, kriza pa prinaša še resnejše izzive. Iz analize je razvidno, da merila glede primanjkljaja ne bo izpolnilo 23 držav članic, merila glede dolga pa 13 držav članic.

3.4.3

EESO se strinja s Komisijo, da se je treba vzdržati uvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem proti kateri koli državi članici in da bi morale države članice še naprej zagotavljati fiskalno podporo, hkrati pa ohraniti srednjeročno vzdržnost javnih financ, kadar gospodarske razmere to omogočajo. To je v skladu s trditvijo EESO, da se s podporo trajnostni rasti omogoči krepitev javnih financ (13). Vendar EESO poziva, da je treba priznati, da je za obvladovanje procesa prehoda nujno treba povečati naložbe. Poleg tega bi morala Komisija pred začetkom veljavnosti revidiranega okvira pripraviti smernice glede prehodnega obdobja, v katerem se postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem ne bi smeli začeti in v katerem bi bilo mogoče uporabiti klavzulo o izrednih dogodkih v skladu z razmerami v posameznih državah (14).

3.4.4

EESO se strinja s Komisijo, da se pri nadzoru v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji morda niso dovolj upoštevali vzajemni učinki med novonastajajočimi gospodarskimi izzivi, zlasti v zvezi s pritiski na okolje (15). Poleg tega je treba spremljati socialna neravnovesja kot protiutež prevladi proračunskih in makroekonomskih zahtev (16). Ker imajo lahko socialna neravnovesja in neravnovesja na področju zaposlovanja škodljive čezmejne učinke, je pomembno, da se odkrijejo in popravijo v zgodnji fazi. EESO prav tako pozdravlja delo Komisije na področju zelenega oblikovanja proračuna.

3.4.5

Gospodarsko okrevanje in stabilna vključujoča rast sta osnovna pogoja za vzdržne javne proračune in oblikovanje fiskalnih blažilnikov. Ker bodo nacionalne javne naložbe še naprej imele ključno vlogo, je za uspešen proces prehoda bistvena uporaba zlatega pravila, ne da bi ogrozili srednjeročno vzdržnost javnih financ in vrednost eura. Toda EESO zaradi visoke stopnje negotovosti svari tudi pred omejevanjem tekočih izdatkov, povezanih s socialnimi, izobraževalnimi in zdravstvenimi stroški. Dobro delujoči avtomatski stabilizatorji so ključni za preprečevanje socialnih stisk, stabilizacijo povpraševanja in odpornost na morebitne krize. Po drugi strani pa nepoštene davčne politike z davčnimi goljufijami in agresivnim davčnim načrtovanjem ogrožajo fiskalno svobodo, ki je potrebna za odzivanje na pretrese in obvladovanje procesa prehoda. Zato so ugotovitve Komisije v zvezi s prihodki dobrodošle. To velja tudi za predlagane reforme v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kar zadeva večjo učinkovitost davčne uprave, da bi izboljšali pobiranje davkov in zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja in posameznike.

3.4.6

Pomemben vidik makroekonomske stabilnosti je stabilnost finančnih trgov. Poglabljanje unije kapitalskih trgov in bančne unije bi moralo biti osredotočeno na krepitev kanalov financiranja gospodarstva ter spodbujanje zasebnega sektorja, da prispeva k naložbenim prizadevanjem. Pri tem EESO poziva k vzpostavitvi ustreznega ravnovesja med delitvijo in zmanjševanjem tveganj ter zlasti pozdravlja prizadevanja za okrepitev spremljanja sistemskih tveganj, ki izhajajo iz podnebne krize. Poleg tega je treba upoštevati tudi socialna tveganja glede trajnostnosti, ki zaradi vse večjih razlik v porazdelitvi ogrožajo socialno kohezijo. Prav tako bi bilo treba pri regulaciji finančnih trgov dajati prednost učinkovitosti pred zapletenostjo in zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov.

3.5   Evropski semester se razvija

3.5.1

EESO poudarja, da je EU z instrumentom Next Generation EU vstopila v novo fazo gospodarske politike in naredila odločilen korak k solidarnosti. Razvijajoči se evropski semester 2022 je priložnost za okrepitev gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti. EESO poziva k zavezanosti spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti, polne zaposlenosti in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ter odločni okrepitvi demokratične drže. Poleg tega je skrajni čas za večjo vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe.

3.5.2

Z upravljanjem mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru evropskega semestra dobiva proces semestra večji pomen. Povezovanje izplačila tranš z izvajanjem reform – določenih v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki se močno opirajo na priporočila za posamezne države – daje priporočilom za posamezne države večjo politično težo. Zato je nujna tesnejša vključenost socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe v razvoj in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. EESO poziva k določitvi minimalnih standardov za tako posvetovanje (17). Stroga pravila kohezijske politike o posvetovanju z deležniki in zlasti načelo partnerstva bi bilo treba uporabiti vsaj kot model za postopke v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (18).

3.5.3

V več empiričnih študijah je poudarjeno, da je bila večina priporočil za posamezne države osredotočena na krepitev konkurenčnosti in konsolidacijo javnih proračunov. EESO poziva Komisijo, naj uravnotežen pristop agende za konkurenčno trajnostnost uporabi zlasti v prihodnjih priporočilih za posamezne države. Poseben poudarek bi bilo treba nameniti priporočilom za reforme, kot so aktivne in vključujoče politike trga dela ter programi vseživljenjskega učenja, vključno s programi za preusposabljanje in zagotavljanje podpore za spremembo poklicne poti, med drugim za prikrajšane skupine, kot so invalidi in starejši.

3.5.4

EESO zlasti pozdravlja rezultate socialnega vrha v Portu, in sicer da naj bi revidirani pregled socialnih kazalnikov pripomogel k spremljanju napredka pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic in k vključitvi tega spremljanja v proces evropskega semestra. Zato je treba pozdraviti večjo osredotočenost skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2022 na načela tega stebra ter tudi dejstvo, da so v analizo vključeni krovni cilji za leto 2030 in krovni kazalniki revidiranega pregleda socialnih kazalnikov. Vendar še vedno ni jasno, v kolikšnem obsegu bodo te ugotovitve upoštevane v priporočilih za posamezne države ter načrtih za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi se morali kot referenčne točke uporabljati tudi cilji trajnostnega razvoja.

3.5.5

EESO poziva tudi k reformam, ki bodo zagotovile učinkovito črpanje sredstev EU, na primer s krepitvijo tehničnih zmogljivosti v javnih upravah za upravljanje naložbenih projektov. Poziva k sistemom javnih naročil, ki bodo temeljili na načelu ekonomsko najugodnejše in ne najcenejše ponudbe, pri čemer se bodo upoštevali delovni, socialni in okoljski vidiki, ter nenazadnje k reformam za odpravo drugih nedenarnih ovir za učinkovito naložbeno politiko. EESO zlasti poziva Komisijo, naj prepreči zlorabo sredstev in korupcijo.

3.5.6

Ekonomsko upravljanje, zlasti pravila okvira fiskalne politike, je treba vključiti v proces evropskega semestra tako, da bo zagotovljena demokratična udeležba Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe. Poleg tega bi ga bilo treba reformirati, da bi spodbudili večstranski in demokratični dialog o makroekonomskih, socialnih in okoljskih izzivih ter podprli usklajevanje politik.

---

(1)  Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije za leto 2020.

(2)  Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah.

(3)  Jesenska napoved za leto 2021.

(4)  Mnenje EESO Močnejši po pandemiji – Prva spoznanja v zvezi s pandemijo COVID-19 (UL C 152, 6.4.2022, str. 116).

(5)  Mnenje EESO „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (UL C 275, 18.7.2022, str. 101).

(6)  Mnenje EESO Socialni dialog za ekonomsko vzdržnost in odpornost, (UL C 10, 11.1.2021, str. 14).

(7)  Mnenje EESO Nova strategija za trajnostno financiranje (UL C 152, 6.4.2022, str.97).

(8)  Background – Beyond GDP (Ozadje – Več, kot le BDP), Evropska komisija.

(9)  Evropska centralna banka, The Household Finance and Consumption Survey: results from the second wave, št. 18, december 2016.

(10)  Skupina svetovne banke, Poverty and shared prosperity 2018. Piecing together the poverty puzzle. Pregled, slika 01, str. 2.

(11)  V poročilu o neenakosti v svetu za leto 2022 (World Inequality Report 2022) so predstavljeni najnovejši in najpopolnejši podatki o neenakosti na svetovni ravni.

(12)  Mnenji EESO Pregled ekonomskega upravljanja 2020, UL C 429, 11.12.2020, str. 227, in Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod (UL C 105, 04.03.2022, str. 11).

(13)  Mnenje EESO Pregled ekonomskega upravljanja 2020, (UL C 429, 11.12.2020, str. 227).

(14)  Mnenje EESO Ponovni razmislek o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod (UL C 105, 04.03.2022, str. 11).

(15)  COM(2021) 662 final.

(16)  Mnenje EESO Evropski steber socialnih pravic, (UL C 286, 16.7.2021, str. 13).

(17)  Resolucija EESO Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?, (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

(18)  Mnenje EESO Vloga kohezijske politike pri odpravljanju neenakosti – dopolnjevanje in prekrivanje z mehanizmom za okrevanje in odpornost, (UL C 517, 22.12.2021, str. 1).