Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov in spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056

(COM(2021) 709 final – 2021/0367 (COD))

(2022/C 275/15)

Poročevalec:

Anastasis YIAPANIS

Zaprosili	Evropski parlament, 22. 11. 2021 Svet, 1. 12. 2021
Pravna podlaga	Člen 192 in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 2. 2022
Plenarno zasedanje št.	567
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	160/2/0

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog Komisije za novo uredbo in spremno sporočilo ter meni, da je varovanje zdravja ljudi in okolja najpomembnejša prednostna naloga EU. Kadar je to tehnično mogoče, bi bilo treba odpadke, nastale v Uniji, reciklirati v Uniji na okoljsko primeren, gospodaren in družbeno sprejemljiv način.

1.2

EESO poziva države članice, naj čim prej sprejmejo sistem elektronske izmenjave podatkov (EDI), se dogovorijo o sprejetju usklajenih meril za postopke predhodnega soglasja in pooblastijo Komisijo, da sprejme delegirane akte za skupno uvrstitev odpadkov. Takoj bi bilo treba zagotoviti sredstva in tehnično pomoč za povečanje operativne zmogljivosti.

1.3

Nujno je treba preiti na nove poslovne modele, s katerimi se planetu več vrne kot odvzame. Zdravje, varnost in delovne pogoje je treba dobro zaščititi in jih spremljati. EESO poziva k naložbam v usposabljanje delavcev s posebnimi sredstvi iz sklada ESS+.

1.4

EESO poziva k izboljšanju možnosti financiranja za vzpostavitev in/ali posodobitev obratov za recikliranje v EU ter odkrivanje inovativnih tehnologij za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Povečanje zmogljivosti recikliranja znotraj meja EU bo prispevalo k zmanjšanju ogljičnega in okoljskega odtisa ter povečalo zaposlovanje v tem sektorju.

1.5

EESO meni, da bi moral usklajen izračun finančnih garancij jasno kriti vsa tveganja, ki izhajajo iz pošiljk odpadkov, vendar ne sme preobremenjevati podjetij, zlasti MSP.

1.6

EESO pozdravlja predlog Komisije o presojah, ki jih opravijo tretje osebe pod vodstvom revizorja s sedežem v EU ali s pooblastilom priglašenih organov EU, ki ima ustrezne kvalifikacije, na ravni obrata in države, in meni, da bi bilo treba v postopke vključiti socialne partnerje in ustrezne nevladne organizacije kot opazovalce. Okrepiti bi bilo treba mehanizem spremljanja, pritožb in sankcij.

1.7

EESO poziva, naj prehodno obdobje po sprejetju uredbe traja največ dve leti. Poleg tega bi bilo treba rok, v katerem lahko pristojni organi tranzitne države vložijo utemeljene ugovore zoper načrtovano pošiljko odpadkov za predelavo, skrajšati na deset dni, ugovori zoper isto pošiljko pa bi morali biti mogoči le enkrat.

1.8

EESO poziva k razširitvi sistema EDI na vse pošiljke odpadkov za izvoz, uvoz in tranzit. Sistem bi moral začeti delovati čim prej, celo prej kot v dveh letih, kot predlaga Evropska komisija. Zato so potrebni ustrezni človeški in tehnični viri.

1.9

EESO meni, da izvoz visokokakovostnih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, in zlasti izvoz odpadkov z visoko vsebnostjo kritičnih surovin, škodi trajnostnosti EU in ogroža njeno konkurenčnost na svetovni ravni. Potrebne so naložbe v infrastrukturo za ravnanje z odpadki, zlasti v državah, proti katerim tečejo postopki za ugotavljanje kršitev. Izvesti bi bilo treba izhodiščno oceno obsega izvoženih odpadkov, da bi odkrili spremembe pri pošiljkah odpadkov in tako zaščitili EU ter podprli doseganje njenih ciljev, opisanih v zelenem dogovoru in akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.

1.10

Vse države članice OECD in države, ki niso članice OECD, bi morale izpolnjevati enako stroga merila glede okoljskih zavez, kot veljajo v EU, poleg tega bi bilo treba predložiti tudi dokazila, da vse države prejemnice z lastnimi domačimi odpadki že ravnajo okoljsko primerno in na način, ki je podoben standardom EU, ter spoštujejo temeljne konvencije in delovne standarde Mednarodne organizacije dela.

1.11

EESO podpira izvajanje inšpekcijskih in preiskovalnih postopkov ter poziva k polnemu sodelovanju med državami članicami in z Unijo, pa tudi k usklajenemu sistemu kazni, ki bo učinkovit in sorazmeren s kršitvijo. Nezaupni podatki bi morali biti javno dostopni vsem zainteresiranim stranem, vključno s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami, občinami in državljani.

1.12

Proizvodna podjetja je treba spodbuditi k oblikovanju proizvodov, ki bodo primerni za ponovno uporabo in recikliranje. Potrebne so nacionalne in evropske strategije, ki vključujejo socialne partnerje, predstavnike MSP in organizacije civilne družbe, pri čemer je treba te strategije spodbujati prek sodelovalnih platform. Odličen zgled v tem smislu je evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (1).

1.13

EESO poziva Evropsko komisijo, naj oceni možnost ustanovitve opazovalnice za trg sekundarnih surovin, ki bi svetovala Evropski komisiji ter bi lahko analizirala in priporočala sektorske razvojne politike, pa tudi načine za odpravo obstoječih ozkih grl in ohranitev dragocenih sekundarnih surovin znotraj EU.

1.14

EESO nazadnje poziva k temeljiti oceni učinka izvajanja uredbe pet let po začetku njene veljavnosti.

2.   Uvod in splošne ugotovitve

2.1

Poraba materialov, kot so kovine, minerali, biomasa in fosilna goriva, se bo po pričakovanjih do leta 2060 podvojila (2), kar pomeni, da se bo povečalo tudi nastajanje odpadkov na letni ravni, in sicer za 70 % do leta 2050 (3). Države z visokim dohodkom so največje izvoznice odpadkov na svetu, medtem ko so države v razvoju največje uvoznice (4).

2.2

V proizvodnih podjetjih približno 40 % skupnih proizvodnih stroškov predstavljajo surovine. Danes le 12 % materialov, ki se uporabljajo v industriji EU, izvira iz recikliranih proizvodov in predelanih materialov (5). Največja ovira za uporabo sekundarnih surovin je njihova visoka cena v primerjavi s primarnimi surovinami.

2.3

Evropska komisija je 17. novembra 2021 objavila predlog uredbe o pošiljkah odpadkov ter spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 (6) in (EU) 2020/1056 (7) (v nadaljnjem besedilu: uredba). Uredba bo nadomestila 15 let staro Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov (8), potem ko sta Evropski parlament (9) in Evropski ekonomsko-socialni odbor (10) pozvala k njeni reviziji, temelji pa na ambicijah, napovedanih v evropskem zelenem dogovoru (11) in akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (12).

2.4

Naraščajoče količine odpadkov in gospodarski razvoj so privedli do povečanega izvoza odpadkov iz EU v tretje države, kar je imelo v namembnih državah določene negativne učinke na okolje in zdravje. Namen uredbe je prispevati k enostavnejšim in hitrejšim postopkom za pošiljanje odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje znotraj EU. Uredba uvaja tudi nekatera jasna pravila za izvoz, uvoz in tranzit odpadkov ter uveljavlja sedanji okvir EU za preprečevanje nezakonitih pošiljk.

2.5

EESO pozdravlja predlog Komisije za novo uredbo in spremno sporočilo ter meni, da je varovanje zdravja ljudi in okolja najpomembnejša prednostna naloga EU. Ta ima vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, zato bi morala biti sposobna ravnati z odpadki, ki nastanejo na njenem ozemlju, in jih ne izvažati v druge države. Nujna sta prehod na nove poslovne modele, s katerimi se planetu več vrne kot odvzame, ter trajnostno ravnanje vseh vključenih deležnikov. Naložbe v okolju prijazno infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale ostati prednostna naloga, zlasti v državah, proti katerim tečejo postopki za ugotavljanje kršitev.

2.6

Z gospodarskega vidika imajo lahko odpadki pomembno vrednost v smislu pridobivanja sekundarnih surovin, kar prispeva h krožnemu gospodarstvu EU, znižuje odvisnost od nekaterih primarnih surovin, hkrati pa zmanjšuje porabo energije, potrebne za proizvodnjo primarnih surovin v Evropi, in emisije CO2. Poleg tega EESO meni, da izvoz visokokakovostnih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, in zlasti izvoz odpadkov z visoko vsebnostjo kritičnih surovin, škodi trajnostnosti EU in ogroža njeno konkurenčnost na svetovni ravni, saj zagotavlja dragocene vire zunanjim konkurentom.

3.   Pošiljke odpadkov znotraj EU

3.1

Posvetovanje z deležniki, ki ga je izvedla Komisija, je razkrilo potrebo po: — digitalizaciji postopkov priglasitve; — posodobitvi sistema hitrega postopka; — skupnih in preglednih pravilih za uvrstitev odpadkov in izračun finančnih garancij; — skladnosti z načelom bližine in hierarhijo ravnanja z odpadki.

3.2

Razdrobljeno izvajanje uredbe iz leta 2006 po EU je privedlo do dolgotrajnih postopkov pošiljanja odpadkov znotraj EU in nenehnih upravnih ovir. To gospodarskim subjektom povzroča zamude in finančne izgube, kar jih odvrača od pošiljanja odpadkov v snovno predelavo znotraj EU.

3.3

EESO meni, da bi bilo treba odpadke, ki nastanejo v Uniji, tam tudi reciklirati, če je to tehnično mogoče, in sicer na okoljsko primeren, gospodaren in družbeno sprejemljiv način, pri čemer je treba vedno spoštovati okoljske, zdravstvene in varnostne standarde. Večje količine notranjih pošiljk odpadkov in hitrejši postopki bodo omogočili okrepljeno krožno gospodarstvo v Uniji, prispevali h konkurenčnosti in strateški avtonomiji EU ter ustvarili podlago za nova delovna mesta.

3.4

Povečanje zmogljivosti recikliranja znotraj meja EU je izjemno pomembno ter bo pripomoglo k zmanjšanju ogljičnega in okoljskega odtisa. To bi lahko privedlo tudi do večjega števila delovnih mest v tem sektorju; številke, ki jih je navedla Evropska komisija, in sicer da bo v sektorjih recikliranja in ponovne uporabe ustvarjenih od 9 000 do 23 000 novih delovnih mest, so obetavne in bi lahko bile še višje, če bo uvedena ustrezna spodbuda za zmogljivosti recikliranja.

3.5

Po mnenju EESO je popolnoma nesprejemljivo, da nekatere države članice še vedno uporabljajo postopke v papirni obliki in da si včasih celo regije iste države postopke izvrševanja razlagajo različno. Zato poziva države članice, naj čim prej sprejmejo digitalne rešitve, ki jih predlaga Evropska komisija, poskrbijo za nemoten prehod na usklajen in pregleden evropski okvir, se dogovorijo o sprejetju usklajenih meril za postopke predhodnega soglasja in pooblastijo Komisijo, da sprejme delegirane akte za skupno uvrstitev odpadkov. Takoj bi bilo treba zagotoviti sredstva in tehnično pomoč za povečanje operativne zmogljivosti.

3.6

Komisija predlaga uskladitev postopka za izračun finančnih garancij za pošiljke odpadkov. EESO pozdravlja dejstvo, da bo to pripomoglo k večji predvidljivosti za podjetja, vendar poziva, naj bo izračunavanje teh zneskov sorazmerno, da ne bo dodatno obremenilo gospodarskih subjektov. Meni, da bi morala finančna garancija jasno kriti vsa tveganja, ki izhajajo iz pošiljk odpadkov, vendar ne sme preobremeniti podjetij, zlasti ker je v ta postopek vključenih veliko MSP z omejeno razpoložljivo likvidnostjo.

3.7

EESO poziva Evropsko unijo in države članice, naj izboljšajo možnosti financiranja za vzpostavitev in/ali posodobitev obratov za recikliranje v EU ter odkrivanje inovativnih tehnologij za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Nemudoma je treba razviti končne trge za surovine, pridobljene z recikliranjem, da bi ustvarili v celoti delujoč trg sekundarnih surovin, na katerem bi iz izrabljenih proizvodov nastale nove surovine za proizvodnjo. EU bi morala tudi povečati razpoložljivost in kakovost recikliranih materialov in se pri tem osredotočiti na zmožnost materialov, da po recikliranju ohranijo svoje prvotne lastnosti, tako da lahko pri prihodnji uporabi nadomestijo primarne surovine. To bo privedlo do večje predelovalne zmogljivosti v Uniji ter novih visokokakovostnih in zelenih delovnih mest, omogočilo pa bo tudi, da se prepoznajo vrste surovin, ki ustvarjajo odpadke brez vrednosti, in se dolgoročno odpravijo ali nadomestijo.

4.   Izvoz in uvoz odpadkov ter pošiljke odpadkov v tranzitu

4.1

V preteklih 17 letih se je obseg odpadkov, izvoženih v tretje države, povečal za 75 % na približno 33 milijonov ton/leto (13), pri čemer se zelo pogosto malo ali sploh ne upošteva, kako namembni obrati delujejo in ravnajo z odpadki. V EU se uvozi 16 milijonov ton odpadkov na leto, medtem ko trgovina z odpadki znotraj EU obsega 70 milijonov ton.

4.2

EU je podpisnica več kot 80 sporazumov o prosti trgovini, približno 40 pa jih še ni sklenjenih ali pa o njih potekajo pogajanja. Po mnenju EESO je zelo neprimerno, da je krožno gospodarstvo izrecno omenjeno le v dveh (14), in poziva, naj se v vseh že sklenjenih in prihodnjih sporazumih o prosti trgovini večja pozornost nameni krepitvi poglavij o trajnostnem razvoju in zagotavljanju njihovega učinkovitega izvajanja.

4.3

Razmeroma nedavne omejitve trgovine s plastičnimi odpadki, ki so jih uvedle Kitajska, Indija, Tajska, Vietnam in Malezija, so razkrile preveliko odvisnost EU od obdelave odpadkov v tujini. Zaradi te nesprejemljive odvisnosti od izvoza odpadkov je gospodarstvo EU izpostavljeno motnjam v dobavnih verigah.

4.4

Pri izvozu odpadkov bi bilo treba upoštevati pravila o popolni preglednosti in zagotoviti javno dostopne informacije o standardih okoljsko primernega ravnanja v namembni državi. EESO pozdravlja predlog Komisije o presoji zunanjih obratov za ravnanje z odpadki, ki jo opravijo tretje osebe, in meni, da bi morala vključevati podrobne določbe o okoljskem odtisu in delovnih pogojih. Za predmete, poslane v ponovno uporabo, bi bilo treba ohraniti načelo „onesnaževalec plača“, pristojbine v okviru razširjene odgovornosti proizvajalca pa bi morale slediti proizvodu, saj so jih potrošniki plačali za kritje faze odpadkov, in sicer ne glede na to, kje ta poteka. Poleg tega bi morali biti socialni partnerji in ustrezne nevladne organizacije vključeni v postopke presoje, hkrati pa je treba financirati infrastrukturo za odprte podatke in jo dati na voljo. Okrepiti bi bilo treba pritožbene mehanizme za nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike.

4.5

EESO spodbuja k temu, naj revizor s sedežem v EU ali s pooblastilom priglašenih organov EU, ki ima ustrezne kvalifikacije, izvaja postopke presoje na ravni obrata in države, s katerimi bi zagotovili, da se v državi, kamor so namenjeni odpadki, spoštujejo zdravstveni, okoljski in socialni standardi države EU. Podrobneje je treba opisati postopke presoje ter merila za spremljanje, pritožbe in sankcije. Opisati je treba tudi merila (glede obsega in tveganja), na podlagi katerih se lahko sproži presoja.

4.6

EESO spodbuja MSP, naj postopke presoje obratov v tretjih državah izvajajo prek organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalca, saj bi moralo biti finančno breme takšnih postopkov tako manjše. Zdravje, varnost in delovne pogoje je treba dobro zaščititi in jih spremljati. Naložbe v usposabljanje in znanje delavcev bi bilo treba kriti s posebnimi sredstvi iz sklada ESS+.

4.7

EESO priznava, da organi in gospodarski subjekti potrebujejo nekaj časa za prilagoditev, da bi lahko začeli uporabljati nova pravila in jih upoštevati. Vendar meni, da predlagani triletni rok po začetku veljavnosti uredbe ni dovolj ambiciozen, in poziva k največ dveletnemu prehodnemu obdobju.

4.8

Evropska komisija je predlagala 30-dnevni rok, v katerem lahko pristojni organi tranzitne države vložijo utemeljene ugovore zoper načrtovano pošiljko za predelavo. EESO meni, da bi bilo treba ta rok skrajšati na deset dni, da bi zagotovili operativnost in preprečili nepotrebne zamude. Poleg tega poziva k uvedbi jasne omejitve za te organe, da ti ne bi mogli večkrat ugovarjati isti pošiljki.

4.9

EESO poziva k razširitvi sistema elektronske izmenjave podatkov (EDI) na vse pošiljke odpadkov za izvoz, uvoz in tranzit. Le tako je mogoče zagotoviti sledljivost in preglednost teh postopkov in poskrbeti, da se uporabljajo enaka pravila kot za notranje pošiljke. Komisija in države članice si morajo po najboljših močeh prizadevati za čimprejšnjo vzpostavitev tega sistema, tudi pred predlaganim dveletnim rokom. Zato EESO poziva k zagotovitvi ustreznih človeških in tehničnih virov.

4.10

Dejstvo, da so nekatere namembne države morda izvzete iz obveznosti dokazovanja, v kolikšni meri izpolnjujejo ključne pogoje glede zdravja ljudi in okolja, le zato, ker so članice OECD, je v nasprotju z duhom reforme in bi lahko ogrozilo celoten sistem. EESO poziva, naj države članice OECD in države, ki niso članice OECD, za izvoz odpadkov izpolnjujejo enako stroga merila glede okoljskih zavez, kot veljajo v EU. Poleg tega poziva k predložitvi dokazil, da vse države prejemnice z lastnimi domačimi odpadki že ravnajo okoljsko primerno in na način, ki je podoben praksi EU, ter spoštujejo temeljne konvencije in delovne standarde Mednarodne organizacije dela.

5.   Nezakonita trgovina z odpadki

5.1

Zaradi različnih postopkov izvrševanja uredbe iz leta 2006 v državah članicah so se povečale dejavnosti nezakonitega pošiljanja odpadkov. Številke je težko opredeliti, vendar se domneva, da je 30 % vseh pošiljk odpadkov v Evropi nezakonitih, njihova letna vrednost pa naj bi znašala približno 9,5 milijarde EUR (15).

5.2

Posvetovanje z deležniki je pokazalo močno podporo zaostritvi postopkov za boj proti nezakonitim pošiljkam odpadkov. Okrepljen nadzor nad izvozom in uvozom odpadkov ter odpadki v tranzitu je potreben za boj proti okoljski kriminaliteti in nezakoniti trgovini. EESO pozdravlja in podpira izvajanje inšpekcijskih in preiskovalnih postopkov ter poziva k polnemu sodelovanju med državami članicami in z Unijo v skladu z novo strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (16). Vključitev urada OLAF lahko nadomesti pomanjkanje človeških virov v nekaterih državah članicah in zagotovi učinkovitejši okvir sodelovanja.

5.3

Nezakonita trgovina z odpadki ostaja eno najhujših kaznivih dejanj zoper okolje in velja za zelo donosno dejavnost z nizkim tveganjem, ki ima uničujoče posledice za zdravje ljudi in okolje. Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da je stopnja odkritih primerov nezakonite trgovine z odpadki še vedno nizka, stopnja pregona teh kaznivih dejanj pa nižja od stopnje za druge vrste kaznivih dejanj, pri čemer kazni niso sorazmerne in odvračilne (17). Do tega prihaja predvsem zato, ker so verige pošiljk odpadkov zelo zapletene in je težko dokazati, da so se vpleteni zavedali nezakonite dejavnosti, zlasti ker lahko odpadki večkrat spremenijo lastnike in države, preden so nezakonito odloženi.

5.4

Deležniki iz industrije in nevladne organizacije lahko spremljajo morebitne nezakonite pošiljke odpadkov in o njih poročajo, ko dobijo dostop do podatkov. EESO zato poziva, da se nezaupni podatki dajo na voljo vsem zainteresiranim stranem, vključno s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami, občinami in državljani. Meni, da bosta celovito zbiranje podatkov in večja preglednost omogočila boljši nadzor in zmanjšanje nezakonitih pošiljk odpadkov.

5.5

Vendar pa EESO meni, da bi bilo treba tako kot doslej jasno razlikovati med odkritimi nezakonitimi trgovci in izvajalci, pri katerih je bila ugotovljena človeška napaka v dokumentaciji, zlasti v zvezi s Prilogo VII (18). Poziva k usklajenemu sistemu kazni, ki bo učinkovit in sorazmeren s kršitvijo.

6.   Sklepne ugotovitve

6.1

Zdaj bi moralo biti vsem jasno, da proizvajamo preveč odpadkov, ob tem pa se srečujemo s pomanjkanjem novih naravnih virov. EESO poziva k oblikovanju regulativnega okvira, ki bo spodbujal uporabo recikliranih materialov, kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij ogljika in preprečilo, da bi dragoceni odpadki končali na odlagališčih. Uporaba odpadkov kot vira je osrednji element akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, EESO pa je že navedel, da si mora „EU […] zadati bolj ambiciozne cilje […], da bi gospodarski razvoj ločili od porabe naravnih virov in posledičnih vplivov na okolje“ (19).

6.2

EESO v skladu z načeli krožnega gospodarstva poziva k pripravi zakonodajnih predlogov, ki bodo proizvodna podjetja spodbudili, da svoje proizvode oblikujejo tako, da bodo primerni za ponovno uporabo in recikliranje, ter začnejo razvijati krožne poslovne modele. Pripraviti je treba evropske in nacionalne strategije ter zakonodajne okvire, ki bodo spodbujali ta prehod in omogočali boj proti prezgodnji zastarelosti proizvodov, pri čemer morajo sodelovati socialni partnerji, predstavniki MSP in organizacije civilne družbe. Prehod na krožno gospodarstvo po eni strani pomeni daljše ohranjanje vrednosti proizvodov v gospodarstvu, po drugi strani pa večjo uporabo sekundarnih surovin. Zato je lajšanje dostopa do inovativnih rešitev za pretvorbo odpadkov v sekundarne surovine bistvenega pomena ter ga je treba spodbujati prek spletnih platform (kot je evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo) in izmenjave primerov dobre prakse.

6.3

EESO meni, da je uvedba sistema EDI brez dvoma nujna in v skladu z digitalno strategijo EU (20), ter poziva k hitremu izvajanju, saj lahko zmanjša gospodarske izgube podjetij ter zagotovi hitrejše postopke in kakovostno spremljanje. Meni tudi, da bo elektronski sistem povečal preglednost in učinkovitost, omogočil boljšo sledljivost podatkov, zagotovil okvir za intenzivno sodelovanje med državami članicami in spodbudil razvoj trdnih trgov odpadkov. Poleg tega predlaga uporabo sodobnih tehnologij za spremljanje prevoza (internet stvari in sateliti) in tehnologije veriženja blokov za namene varnosti podatkov.

6.4

Jasno je treba razlikovati med pošiljkami odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje ter pošiljkami za oblike predelave na nižji stopnji, kot je sežiganje. Nujno je, da so že od začetka na voljo ustrezna orodja za preiskovanje in jasna merila, ki prepovedujejo pošiljke odpadkov pod pretvezo.

6.5

EESO poziva Evropsko komisijo, naj oceni možnost ustanovitve opazovalnice za trg sekundarnih surovin, ki bi lahko analizirala in priporočala sektorske razvojne politike ter načine za odpravo obstoječih ozkih grl. Opazovalnica bi morala vključevati vse ustrezne evropske deležnike in opravljati posvetovalno vlogo za Komisijo.

6.6

Nazadnje EESO meni, da bi morala Evropska komisija pet let po začetku veljavnosti uredbe izvesti temeljito oceno učinka njenega izvajanja.

---

(1)  https://circulareconomy.europa.eu/platform/en.

(2)  Global Material Resources Outlook to 2060 (Svetovni obeti glede virov surovin do leta 2060), OECD, 2018.

(3)  A Global Snapshot of Solid Waste Management to 2050 (Pregled svetovnega upravljanja trdnih odpadkov do leta 2050), Svetovna banka.

(4)  EU circular economy and trade (Krožno gospodarstvo in trgovina EU), Inštitut za evropsko okoljsko politiko.

(5)  Circular Economy in the EU (Krožno gospodarstvo v EU), Eurostat.

(6)  UL L 330, 10.12.2013, str. 1.

(7)  UL L 249, 31.7.2020. str. 33.

(8)  UL L 190, 12.7.2006, str. 1.

(9)  Waste Shipment Regulation – Revision of Regulation (EC) No 1013/2006 on shipments of waste (Uredba o pošiljkah odpadkov – Revizija Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov), Evropski parlament.

(10)  Mnenje EESO o odpornosti na področju kritičnih surovin, UL C 220, 9.6.2021, str.118.

(11)  COM(2019) 640 final.

(12)  COM(2020) 98 final.

(13)  Sporočilo z naslovom Naši odpadki, naša odgovornost.

(14)  Sporazuma o prosti trgovini z Mehiko in Novo Zelandijo.

(15)  Vprašanja in odgovori o novih pravilih EU za pošiljke odpadkov.

(16)  Strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025.

(17)  Pregled št. 4/2020: Ukrepi EU za reševanje problema plastičnih odpadkov.

(18)  Priloga VII – Podatki, priloženi pošiljkam odpadkov.

(19)  Mnenje EESO o izvajanju okoljske zakonodaje EU na področjih kakovosti zraka, vode in odpadkov, UL C 110, 22.3.2019.

(20)  Evropska digitalna strategija – Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope.