Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa politike „Pot v digitalno desetletje“ do leta 2030

(COM(2021) 574 final – 2021/0293 (COD))

(2022/C 194/12)

Poročevalka: Violeta JELIĆ

Soporočevalec: Philip VON BROCKDORFF

Zaprosili	Evropski parlament, 18. 10. 2021 Svet, 26. 10. 2021
Pravna podlaga	člen 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	13. 12. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 1. 2022
Plenarno zasedanje št.	566
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	239/1/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

COVID-19 je razkril izjemen pomen tehnologije za ekonomsko in zdravstveno odpornost, zaradi česar sta digitalna preobrazba in suverenost EU ključni za obstoj Unije. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) zato poziva EU, naj razvije digitalno suverenost, saj se pričakuje, da bo ta v naslednjih letih postala ključni steber na poti gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja Evrope.

1.2

EESO poudarja, da mora digitalna suverenost temeljiti na svetovni konkurenčnosti in dobrem sodelovanju med državami članicami, ki je nujen pogoj, da bi EU lahko določala standarde na svetovni ravni, tudi na področju zaupanja vrednih tehnologij.

1.3

EESO opozarja, da je treba digitalno preobrazbo izvesti na trajnosten, na človeka osredotočen in vključujoč način. Meni, da je za uresničitev tega cilja nujno zajamčiti sodelovanje predstavnikov civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, potrošniškimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi deležniki, pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju programa politike in z njim povezanih nacionalnih časovnih načrtov.

1.4

Za uspešno digitalno preobrazbo so nujni tehnološka odličnost in nadarjeni kadri. Poleg tega je zanjo ključna dobra in celostna podlaga digitalnih znanj in spretnosti vseh državljanov. EESO opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki so najbolj izpostavljeni digitalnemu razkoraku, na primer starejšim, nizko usposobljenim osebam in invalidom.

1.5

Tehnološka odličnost temelji na močni industrijski osnovi, intenzivnih inovacijah in naložbah. EESO izpostavlja pomen naložb v digitalno infrastrukturo in razvoja enotnega podatkovnega trga, saj sta to ključna dejavnika, ki omogočata primeren digitalni razvoj v vseh regijah EU, tako za državljane kot za podjetja.

1.6

Evropska podjetja potrebujejo pogoje za inovacije, naložbe in delovanje, ki bodo ugodni v primerjavi s pogoji tujih konkurentov. Pri spodbujanju inovativnih podjetij je treba podpirati vsa podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji ter socialnimi podjetji, in jim omogočiti, da so udeležena v napredku ter imajo koristi od njega.

1.7

Za vodilni položaj na digitalnem področju je nujno sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. EESO poudarja, da ima javni sektor z digitalizacijo javnih storitev in uprave ključno vlogo pri digitalnem razvoju. S tem se ne bi povečala le učinkovitost teh storitev, pač pa bi se olajšal tudi vključujoč dostop do njih.

1.8

EESO meni, da so večdržavni projekti koristna pobuda za spodbujanje odličnosti EU na področju digitalnih tehnologij in krepitev njenega položaja v svetu. Ta pobuda bi pomagala tudi pri reševanju izzivov, ki zahtevajo več virov, kot jih lahko prispevajo posamezne države članice, in pri čezmejnem širjenju dobrih praks. Odbor pozdravlja tudi zamisel o Konzorciju evropske digitalne infrastrukture, ki bi se uporabljal kot instrument za združevanje nacionalnega in evropskega financiranja z zasebnim financiranjem za namene programa.

1.9

EESO poudarja, da bi v večdržavnih projektih moralo sodelovati čim več držav članic, saj bi to spodbujalo povezan, interoperabilen in varen digitalni enotni trg ter prispevalo k odpravljanju morebitnih primanjkljajev ključnih zmogljivosti v celotni EU. Zato poziva Komisijo, naj pospešuje in usmerja projekte tako, da bodo ti v največji možni meri koristili celotni EU.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

COVID-19 je razkril izjemen pomen tehnologije za ekonomsko in zdravstveno odpornost, zaradi česar sta digitalna preobrazba in suverenost EU ključni za obstoj Unije. Vse večja trenja med ZDA in Kitajsko so dodatna spodbuda za EU, da razvije svoje digitalne zmogljivosti, saj bi ta trenja lahko prerasla v spopad za tehnološko in industrijsko prevlado.

2.2

Ob upoštevanju te okoliščine je ključno, da EU sprejme nujne ukrepe za razvoj svoje digitalne suverenosti, saj se pričakuje, da bo ta v naslednjih letih postala ključni steber na poti digitalizacije in gospodarske rasti Evrope ter da bo vplivala na njeno varnost in položaj v svetu. EESO meni, da bi digitalna suverenost pomagala okrepiti potencialne prednosti EU in odpraviti strateške šibkosti na tehnološkem področju. Korenito bi lahko spremenila tudi stanje na enotnem trgu ter razširila uporabo odprtih trgov in dobavnih verig, s čimer bi preprečila pretirano odvisnost od lastniških sistemov.

2.3

To je precejšen izziv, saj mora EU začeti prevzemati vodilno vlogo na tehnološkem področju v času, ko države članice EU nimajo skupnega stališča do tehnoloških vprašanj niti niso zedinjene glede strateškega pomena digitalnih tehnologij, na primer razvoja širokopasovnih storitev ali uporabe umetne inteligence.

2.4

Digitalna preobrazba zadeva tudi vrednote EU ter je način uporabe sodobnih tehnologij za spodbujanje trajnostnega razvoja na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju, vključno z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter prehodom na krožno in ogljično nevtralno gospodarstvo. EESO pozdravlja na človeka osredotočen in vključujoč pristop k digitalni preobrazbi, ki primerno upošteva interese potrošnikov, delavcev, podjetnikov in družbe nasploh, vključno z varovanjem zasebnosti in varstvom podatkov, varnostjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter energijsko učinkovitostjo in učinkovito rabo materialov pri digitalnih sistemih.

2.5

EESO pozdravlja predlog sklepa o vzpostavitvi programa politike z naslovom Pot v digitalno desetletje do leta 2030, ki ga je Komisija predstavila v okviru govora o stanju v Uniji 2021 kot nadaljevanje sporočila z naslovom Digitalni kompas do leta 2030 ter prej objavljene digitalne strategije. EESO je svoje mnenje o sporočilu že predložil (1).

2.6

EESO poudarja, da mora digitalna suverenost temeljiti na konkurenčnosti, ki se opira na dobro sodelovanje med državami članicami, in bistveni udeležbi deležnikov civilne družbe, vključno s podjetji, delavci, potrošniki, predstavniki akademskih krogov in drugimi ustreznimi deležniki. Uspeh v svetovni konkurenci ter izogibanje protekcionizmu in izolaciji so osnovni pogoj, da bi EU lahko postala določevalka standardov na svetovni ravni, tudi na področju zaupanja vrednih tehnologij, ki so osredotočene na človeka. Za ta uspeh so nujni tehnološka odličnost in nadarjeni kadri. Poleg tega je zanj ključna dobra in celostna podlaga digitalnih znanj in spretnosti vseh državljanov.

2.7

Naložbe v digitalno infrastrukturo in razvoj enotnega podatkovnega trga sta bistvena in potrebna dejavnika, ki omogočata primeren digitalni razvoj v vseh regijah EU. Tudi na mednarodni ravni je pomembno, da pogoji za digitalne dejavnosti temeljijo na pravilih in so enaki za vse. Hkrati pa postaja vse pomembneje, da se zadostna pozornost posveča tudi kibernetski varnosti vzdolž celotnih vrednostnih verig.

2.8

Tehnološka odličnost temelji na močni industrijski osnovi, intenzivnih inovacijah in naložbah. Evropska podjetja zato potrebujejo splošno poslovno okolje, ki jim bo v primerjavi z njihovimi tujimi konkurenti nudilo ugodne pogoje. Pri spodbujanju inovativnih podjetij je treba podpirati vsa podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji ter socialnimi podjetji, in jim omogočiti, da so udeležena v napredku ter imajo koristi od njega.

2.9

Za vodilni položaj na digitalnem področju je nujno sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem. EESO poudarja, da ima javni sektor z digitalizacijo javnih storitev in uprave ključno vlogo pri digitalnem razvoju. S tem se ne bi povečala le učinkovitost teh storitev, pač pa bi se olajšal tudi vključujoč dostop do njih.

2.10

Zaradi omenjenih dejavnikov EESO meni, da so štiri prednostna področja ukrepanja, določena v digitalnem kompasu (znanja in spretnosti, infrastruktura, podjetja in javni sektor), izjemno pomembna za digitalno preobrazbo. Meni tudi, da bodo konkretni cilji na posameznih prednostnih področjih pomagali usmerjati in spremljati napredek. Vsaj tako pomembno pa je tudi, da se ustvarijo ugodni in spodbudni pogoji za izvajanje konkretnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje zastavljenih ciljev.

2.11

Financiranje je eden od ključnih dejavnikov, ki podpirajo digitalni razvoj. Pri spodbujanju naložb v raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje ter tehnično infrastrukturo imata s financiranjem pomembno vlogo tako javni kot zasebni sektor. Še en splošni dejavnik, ki vpliva na digitalni razvoj, je regulativni okvir. Po mnenju Odbora je pomembno, da predpisi spodbujajo inovacije in naložbe v digitalizacijo, pri čemer je treba upoštevati človekove pravice ter okoljske in podnebne cilje.

2.12

EESO verjame, da sta sodelovanje in usklajeno delovanje držav članic bistvenega pomena za učinkovitejšo porabo sredstev in omogočanje obsežnih naložb, ki jih posamezne države ne morejo uresničevati same. Sodelovanje je ključno tudi za prevzem vodilnega položaja na digitalnem področju na svetovni ravni. EESO se strinja tudi s predlogom, da se za oblikovanje digitalne poti uporabi medsektorski pristop in da se v postopek vključijo politike z vseh pomembnih področij, kot so raziskave in inovacije, industrija, izobraževanje, gospodarstvo, socialno področje in zaposlovanje.

2.13

Vendar je treba zagotoviti, da bodo v digitalni prehod in z njim povezane ukrepe vključeni vsi državljani. V zvezi s tem mora predlog ustrezno upoštevati ljudi, ki so najbolj izpostavljeni digitalnemu razkoraku. Zato je pri izobraževanju, usposabljanju in določanju zahtev glede dostopnosti digitalnih storitev posebno pozornost treba nameniti potrebam starejših in invalidov.

2.14

EESO meni, da je za zagotovitev vključujočega sprejemanja in izvajanja programa ter pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju programa politike in z njim povezanih nacionalnih časovnih načrtov nujno zajamčiti sodelovanje predstavnikov civilne družbe, ne samo socialnih partnerjev, temveč tudi potrošniških organizacij in drugih zainteresiranih deležnikov.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja vizijo in možnosti za digitalno preobrazbo Evrope, ki jih je zastavila Komisija, saj se z njimi spodbuja usklajeno ukrepanje v celotni EU in vzpostavlja mehanizem spremljanja in sodelovanja za usmerjanje ter izboljševanje politik, ukrepov in dejavnosti, namenjenih uresničevanju digitalnih ciljev EU na podlagi sodelovanja med državami članicami.

3.2   Splošni cilji

3.2.1

EESO meni, da so splošni cilji, določeni v predlogu, pomembni za učinkovito krepitev digitalnega razvoja in skladni z načeli in vidiki, ki so opisani v zgornjih splošnih ugotovitvah.

3.2.2

EESO poudarja, da splošni cilji zagotavljajo kvalitativni okvir za kvantitativne digitalne cilje in da jih je zato treba skrbno spremljati skupaj z digitalnimi cilji, da bi zagotovili uresničevanje digitalnih ciljev na način, skladen z ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi cilji.

3.3   Digitalni cilji

3.3.1

EESO ugotavlja, da se omenjena štiri prednostna področja ukrepanja med seboj podpirajo, in poudarja, da jih je treba popolnoma razviti. Zadostna usposobljenost in primerna infrastruktura na primer omogočata razvoj podjetij in javnih storitev.

3.3.2

EESO poziva k oblikovanju ambicioznih ciljev za povečanje števila oseb z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter meni, da bi morali vsi ljudje imeti možnost, da pridobijo osnovna digitalna znanja in spretnosti, tudi na področju kibernetske varnosti. Nizko usposobljene osebe in starejši v tem procesu ne smejo biti zapostavljeni. K temu bi bilo treba pripomoči s sredstvi EU in nacionalnimi sredstvi, na primer prek Evropskega socialnega sklada.

3.3.3

EESO poudarja, da je poleg cilja glede osnovnih spretnosti in znanj treba povečati poklicno digitalno usposobljenost, saj bi se s tem ublažilo pomanjkanje strokovnega znanja in pripomoglo k izpolnjevanju potreb na delovnih mestih.

3.3.4

EESO za spodbujanje digitalne odličnosti podpira tudi znatno povečanje števila zaposlenih visoko usposobljenih strokovnjakov na digitalnem področju. Meni tudi, da je nujno še bolj zmanjšati razliko med deležem žensk in moških, saj bi tako lahko izkoristili ves družbeni potencial na tem področju. Poleg domačih strokovnjakov bi bilo koristno pritegniti strokovnjake zunaj EU, k čemur bi pripomogli projekti sodelovanja na področju raziskav.

3.3.5

Ker je primerna infrastruktura osnovni pogoj za vsakršen digitalni razvoj, EESO popolnoma podpira cilj, ki določa, da se vsem evropskim gospodinjstvom zagotovijo zanesljive in hitre povezave. To je enako pomembno za vsa podjetja. Poleg tega so podjetja in potrošniki vse bolj povezani prek digitalnih izdelkov in storitev.

3.3.6

Da bi okrepili položaj EU v svetu in zmanjšali njeno odvisnost od tuje tehnologije, EESO podpira cilj povečanja proizvodnje polprevodnikov v EU. Hkrati poudarja, da je treba povečati tudi proizvodnjo drugih industrijskih komponent. Podpira tudi povečanje kvantnih zmogljivosti, vključno s hitro uvedbo kvantnega računalnika in robnih vozlišč.

3.3.7

Ker so za digitalno preobrazbo ključna podjetja, EESO meni, da je nujno spodbujati uvajanje digitalnih tehnologij v vsa podjetja. Podpira cilj, ki določa njihovo 70-odstotno uporabo, a meni, da tehnologije ne bi smele biti natančno določene ali omejene, saj bi to lahko oviralo inovacije. Čeprav so umetna inteligenca, storitve računalništva v oblaku in velepodatki danes pomembne strateške tehnologije, pa se bodo v prihodnosti razvijale nove, zato EESO predlaga, da bi bil omenjeni cilj tehnološko nevtralen.

3.3.8

Ne glede na to, da je uvajanje umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij pomembno, je treba upoštevati, da se mala in srednja podjetja z velikimi izzivi soočajo že pri uvajanju osnovnih digitalnih tehnologij. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, saj jih je največ, a imajo najmanj virov. Poleg tega je treba upoštevati tudi posebnosti socialnih podjetij.

3.3.9

EESO podpira krepitev inovativnih zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi z izboljšanjem njihovega dostopa do financiranja. Glede na večinski delež drugih vrst malih in srednjih podjetij je ključno, da se v procesu digitalne preobrazbe zagotovi podpora tudi njim.

3.3.10

Cilji v zvezi z digitalizacijo javnih storitev so zelo dobrodošli z vidika državljanov in podjetij. EESO ugotavlja tudi, da sta digitalizacija podjetij in digitalizacija javnih storitev tesno povezani ter sta si vzajemno koristni.

3.4   Spremljanje in poročanje

3.4.1

EESO pozdravlja določitev ključnih kazalnikov uspešnosti za vsakega od digitalnih ciljev, namenjenih spremljanju napredka na primerljiv in pregleden način. Poudarja, da je treba preprečiti prekrivanje podatkovnih zbirk in kar najbolje izkoristiti obstoječe vire in sisteme. Primerno podlago za to nalogo zagotavlja indeks digitalnega gospodarstva in družbe.

3.4.2

Po mnenju Odbora je pomembno, da se z letnim poročilom o stanju digitalnega desetletja pomaga spremljati napredek in zaznavati težave tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Poleg tega bi moralo biti poročilo državam članicam v pomoč pri izvajanju primerjalnih analiz in medsebojnem učenju.

3.5   Nacionalni časovni načrti in njihovo ocenjevanje

3.5.1

Nacionalni strateški časovni načrti so v središču programa politike in so izjemno pomembni za digitalni razvoj EU, zato je ključno podpreti države članice pri teh prizadevanjih. Čeprav je državam članicam vsekakor treba pomagati pri ocenjevanju in predvidevanju učinka načrtovanih politik, ukrepov in dejavnosti, pa je še pomembneje zagotavljati podporo samim ukrepom in dejavnostim.

3.5.2

Predlog programa politike temelji na ciljih na ravni EU, kar pomeni, da za posamezne države članice niso določeni absolutni cilji. Iz tega sledi, da je postopek ocenjevanja nacionalnih časovnih načrtov in njihove uspešnosti pri uresničevanju ciljev na ravni EU zelo zahteven.

3.5.3

EESO meni, da so začrtane usmeritve na ravni Unije koristno orodje za približno predvidevanje prihodnjega razvoja, a opozarja, da na njihovi podlagi ni smiselno oblikovati preveč poenostavljenih zaključkov ali priporočil.

3.5.4

Čeprav sta letna ocena in sodelovanje med Komisijo in državami članicami pomembna, pa EESO meni, da so izmenjevanje dobre prakse, medsebojno ocenjevanje in večdržavni projekti med državami članicami učinkoviti načini za spodbujanje razvoja.

3.5.5

Glede na to, da poteka več vzporednih procesov za uresničevanje ciljev na ravni EU z različnih področij politik, EESO poudarja, da je pomembno zagotavljati skladnost teh politik in se izogibati večkratnim in prekrivajočim se prizadevanjem. Čeprav je občutek nujnosti potreben, je vredno pretehtati, ali bi bilo treba postopek ponoviti vsako leto, sploh zato, ker izvajanje marsikaterega od ukrepov zahteva več časa.

3.6   Večdržavni projekti

3.6.1

EESO meni, da so večdržavni projekti koristno orodje za spodbujanje odličnosti EU in krepitev njenega globalnega položaja na izbranih področjih. Pomagali bi lahko tudi pri reševanju izzivov, ki zahtevajo več virov, kot jih lahko zagotovi posamezna država članica, hkrati pa so eden od načinov za čezmejno širjenje dobrih praks.

3.6.2

Namen večdržavnih projektov ne sme biti le prispevanje k uresničevanju digitalnih ciljev, pač pa morajo vedno prinašati tudi resnično dodano vrednost vsem vključenim državam in celotni EU. EESO meni, da to merilo najbolje izpolnjujejo projekti na področju inovacij, infrastrukture ter razvoja spretnosti in znanj.

3.6.3

EESO poudarja, da omenjeni mehanizem sodelovanja nikakor ne sme povečevati razhajanj znotraj EU, pač pa mora voditi k močnejši Uniji. Za dosego tega cilja je pomembno, da se priložnost za sodelovanje v večdržavnem projektu ponudi vsem državam članicam, pri čemer je treba upoštevati njihove interese ter finančne in nefinančne prispevke. EESO poziva Komisijo, naj pospešuje in usmerja projekte tako, da bodo ti v največji možni meri koristili celotni EU.

3.7   Konzorcij evropske digitalne infrastrukture

3.7.1

Za izvajanje večdržavnega projekta predlog uvaja možnost vzpostavitve Konzorcija evropske digitalne infrastrukture, ki naj bi ga ustanovila Komisija v primeru, da bi zanj zaprosile vsaj tri države članice. EESO pozdravlja zamisel o tovrstnem konzorciju, ki bi se uporabljal kot orodje za združevanje evropskega, nacionalnega in zasebnega financiranja za namene programa politike Pot v digitalno desetletje.

3.7.2

Konzorcij evropske digitalne infrastrukture je treba tako kot same večdržavne projekte izvajati na vključujoč način in vsaka država članica mora imeti možnost, da se vanj vključi kot članica pod razumnimi pogoji ali kot opazovalka. Statut tega konzorcija mora biti jasen in določati vlogo držav članic, Komisije in drugih udeležencev, kot so mednarodne organizacije in zasebni subjekti.

---

(1)  UL C 374, 16.9.2021, str. 22.