Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dolgoročna vizija za podeželska območja EU

(COM(2021) 345 final)

(2022/C 290/22)

Poročevalka:	Lidija PAVIĆ-ROGOŠIĆ
Soporočevalka:	Piroska KÁLLAY

Zaprosilo	Evropska komisija, 10. 8. 2021
Pravna podlaga	Člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	9. 2. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	23. 3. 2022
Plenarno zasedanje št.	568
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	222/1/5

1. Sklepi in priporočila

Sklepi

1.1

EESO na splošno pozdravlja dolgoročno vizijo Evropske komisije za podeželska območja. Dobrodošli so tudi predlog za akcijski načrt, vključno s paktom za podeželje za pritegnitev akterjev na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni v podporo tej viziji, ter predloga za ustanovitev opazovalne skupine za podeželje in vzpostavitev mehanizma za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje.

1.2

Vendar ni jasno, kako bosta na dolgoročno vizijo vplivali zasnova in vsebina nove skupne kmetijske politike (SKP) Komisije in strateških načrtov SKP, ki jih pripravijo posamezne države članice, ter kako naj Komisija zagotovi skladnost med SKP in drugimi politikami ter njeno dodano vrednost.

1.3

EESO podpira prednostne naloge iz akcijskega načrta, tj. da bi podeželska območja postala močnejša, povezana, odporna in uspešna. Meni, da mora biti blaginja, ki je opredeljena kot družbeno in okoljsko trajnosten način življenja, cilj vseh državljanov, ne glede na to, kje živijo. Če bo akcijski načrt uresničen, bodo postavljeni dejanski temelji za optimizem in zanesljivo prihodnost evropskega podeželja.

1.4

Komisija se zavezuje, da bo s paktom za podeželje in akcijskim načrtom za podeželje zagotovila rezultate, vendar je veliko odvisno od tega, ali ju bodo sprejele vse države članice, regije in lokalne skupnosti. EESO meni, da morajo k uresničevanju vizije prispevati Svet Evropske unije, predsedstva Sveta, Evropski parlament in Odbor regij (OR), pa tudi EESO sam ter organizacije in mreže civilne družbe. Ključ do uresničitve vizije je v celoti financiran akcijski načrt z jasnimi cilji in datumi za pregledno merjenje.

1.5

EESO pozdravlja tudi okrepljeno politiko preverjanja učinkov ukrepov na podeželje in ustanovitev pregledne opazovalne skupine za spremljanje napredka (1). Bistvenega pomena sta izmenjava informacij in dialog s socialnimi partnerji ter partnerji civilne družbe. EESO je pripravljen to delo podpreti, na primer s prispevanjem k delu nove tematske skupine Evropske mreže za razvoj podeželja za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje.

Priporočila

1.6

EESO meni, da sta za povsem jasno in vključujočo vizijo potrebna stabilnejše sodelovanje z lokalnimi podeželsko-mestnimi participativnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe ter okrepitev njihove vloge. Evropski podeželski parlament in druge mreže ter Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je v teku, bi morali imeti pomembno vlogo pri predstavljanju stališč lokalnih skupnosti.

1.7

EESO meni, da morajo mreža Komisije za podeželje in skupine za civilni dialog, ki jih vodijo različni generalni direktorati, spodbujati dvosmerne in pregledne postopke poročanja. Pozdravlja zaveze za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje v okviru programa za raziskave Obzorje vendar meni, da bi moralo več služb Komisije dokazati svojo celovito zavezanost viziji. Zlasti bi bilo treba razširiti preverjanje učinkov ukrepov na podeželje, da bi vključevalo programa Ustvarjalna Evropa in Erasmus+.

1.8

EESO meni, da mora Komisija v okviru pakta za podeželje oblikovati model upravljanja, v katerem bodo lokalne oblasti in lokalna podjetja, tako zasebna kot nepridobitna, sodelovala z lokalnimi demokratičnimi strukturami in strukturami socialnih partnerjev, da se bo slišal glas z lokalne ravni in da se bo lahko dolgoročna vizija uspešno izvajala. Pakt bi moral temeljiti na izkušnjah, pridobljenih z dobro prakso v okviru pobude Skupnosti za razvoj podeželja (LAEDER) in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, predsedstva Sveta EU pa bi morala ta koncept spodbujati po vsej EU. Komisija in države članice bi morale dejavno spodbujati in financirati pilotne projekte.

1.9

1.10

Priprava listine o pravicah in odgovornostih na podeželju in v mestih lahko državljanom dodatno pomaga razumeti, kako lahko uresničijo svoje ambicije glede blaginje, in jih spodbudi k ukrepanju, pri čemer mora biti vodilo vseh ukrepov steber socialnih pravic.

2. Ozadje

2.1

Na podeželju EU živi približno 136 milijonov ljudi, kar je skoraj 30 % prebivalstva EU. Zaradi številnih razlogov, ki jih je EESO izpostavil v svojih preteklih mnenjih (2), se razlike v gospodarski in socialni blaginji med mestnimi in podeželskimi prebivalci povečujejo. Podeželska območja so odločilnega pomena za gospodarsko in socialno kohezijo, vključno s trajnostno proizvodnjo hrane, vendar se soočajo z izzivom odseljevanja, zlasti mladih.

2.2

Zgodovinsko gledano je podpora za podeželje prihajala iz različnih služb in finančnih instrumentov na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in je bila nekoliko razdrobljena, nepovezana in frustrirajoče birokratska. Zlasti na odročnejših podeželskih območjih in otokih so javni ukrepi le delno uspeli slediti upadanju gospodarske dejavnosti, slabi digitalni dostopnosti, izseljevanju mladih ter izgubi ključnih javnih storitev, podeželskih obrtnih spretnosti, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

2.3

EESO se zato zavzema za veliko bolj celosten, vendar pravičen in lokalen pristop k odpravljanju teh neravnovesij. Kot je poudaril v mnenju NAT/820 z naslovom Za trajnostni razvoj podeželja in mest (3) je treba sprejeti celosten, medsektorski in racionaliziran pristop, pri katerem ne bo zapostavljen noben državljan in nobeno območje. Priporoča se partnerstvo vseh državljanov, ki bo temeljilo na medsebojnem razumevanju in spoštovanju tako podeželskih kot mestnih dobrin.

2.4

Evropska komisija je ob zavedanju obsega izzivov, s katerimi se spoprijemajo podeželska območja, junija 2021 objavila sporočilo o dolgoročni viziji za podeželska območja EU do leta 2040 (4). Sporočilo vsebuje predloge glede pakta za podeželje, ki bo k podpori viziji pritegnil akterje na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in glede akcijskega načrta v podporo močnejšim, povezanim, odpornim in uspešnim podeželskim območjem. V sporočilu sta predvidena tudi ustanovitev opazovalne skupne za podeželje s ciljem izboljšanja zbiranja podatkov in analize razmer na podeželju ter vzpostavitev mehanizma za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje, s katerim se bodo ocenjevali pričakovani učinki glavnih zakonodajnih pobud EU za podeželje.

3. Splošne ugotovitve

3.1

V pričakovanju navedenega združenega okvira, ki se lahko naprej razvija na Konferenci o prihodnosti Evrope, EESO na splošno pozdravlja dolgoročno vizijo Evropske komisije za podeželska območja EU ter podpira pobudo in zavezanost vodilnih članov Komisije.

3.2

EESO meni, da mora biti vizija vključujoča, obče razumljiva, navdihujoča in uresničljiva. Pozdravlja zlasti, da se posebna pozornost namenja oddaljenim in manj razvitim podeželskim območjem, med njimi otokom. Vendar ni jasno, kako bosta na dolgoročno vizijo vplivali zasnova in vsebina nove SKP Komisije in strateških načrtov SKP, ki jih pripravijo posamezne države članice, ter kako naj Komisija zagotovi skladnost med SKP in drugimi politikami ter njeno dodano vrednost. V okviru SKP mora biti možno, da se kmetijska in prehranska politika povežeta s teritorialnim razvojem.

3.3

Evropska komisija se je obsežno posvetovala s prebivalci podeželja in mest. Prek platform, kot je Evropska mreža za razvoj podeželja, in v okviru ciljno usmerjenih posvetovanj je tako tesneje sodelovala z organizacijami deležnikov (5). Sodelovanje so podprli tudi raziskovalni scenariji Skupnega raziskovalnega središča (JRC) (6), znotraj Komisije pa je bilo v zvezi z vizijo opravljeno medsektorsko delo. EESO pozdravlja takšen pristop.

3.4

EESO meni, da sta za povsem jasno in vključujočo vizijo potrebna stabilnejše sodelovanje z lokalnimi podeželsko-mestnimi participativnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe ter okrepitev njihove vloge. Strokovni center za participativno in posvetovalno demokracijo, ki ga je Komisija ustanovila nedavno, bi bil lahko forum za razvoj dobre prakse ter za povezovanje lokalnih in širših političnih struktur. V viziji je posebej omenjeno delo Evropskega podeželskega parlamenta kot primer posredovanja stališč lokalnih skupnosti in oblikovanja platforme prednostnih nalog za sodelovanje z oblikovalci politik na visoki ravni. Enako pomembni so tudi delo in prispevki drugih mrež.

3.5

Lokalnim udeležencem posvetovanj je treba pokazati, da se njihova stališča upoštevajo in da so soodgovorni za razvoj. EESO torej meni, da morajo mreža Komisije za podeželje (ki bo postala prihodnja mreža SKP) in skupine za civilni dialog, ki jih vodijo različni generalni direktorati, spodbujati dvosmerne in pregledne postopke poročanja. Evropska mreža za razvoj podeželja bo k temu prispevala z dvema novima tematskima skupinama, osredotočenima na oživitev podeželja in preverjanje učinkov ukrepov na podeželje, zlasti na nacionalni in regionalni ravni. EESO z zanimanjem pričakuje rezultate njunega dela, ki bodo posredovani v prihodnjih mesecih.

3.6

EESO meni, da bi moralo več služb Komisije, tudi službe, pristojne za kulturo, raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, mobilnost in promet, mlade, zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, podnebne ukrepe, energijo, okolje in druga pomembna področja, dokazati svojo celovito zavezanost viziji. Vendar so bile odločitve glede finančnega obdobja 2021–2027 sprejete pred objavo vizije. V tem obdobju so za vključevanje podeželskih potreb v ustrezne programe odgovorne zlasti nacionalne, regionalne in lokalne oblasti. Če se politika in financiranje na vseh ravneh ne racionalizirata in uskladita, še naprej obstaja tveganje, da bo prišlo do zmede in nerazumevanja. Evropske institucije morajo tudi zagotoviti, da bosta večletni finančni okvir ter mehanizem za okrevanje in odpornost usklajena z evropskim zelenim dogovorom in njegovimi zakonodajnimi instrumenti ter bosta lahko financirala uresničevanje vizije za podeželje.

3.7

Navedeni so datumi začetka izvajanja akcijskega načrta in nekateri datumi vmesnih pregledov, datumi zaključka posameznih programov pa ne. V zvezi z nekaterimi datumi bo verjetno prišlo do zamikov in nova SKP, ki bo prispevala k viziji, ne bo pripravljena pred letom 2023. Do zmede lahko pride tudi, če se ne navedejo datumi, povezani z globalnimi podnebnimi in drugimi cilji.

3.8

Da bi bila vizija navdihujoča, jo je treba v skladu s priporočilom iz mnenja NAT/820 podpreti z listino o pravicah in odgovornostih na podeželju in v mestih, ki jo je treba splošno razširiti in pojasniti, da bi vsi državljani razumeli, kako uresničevati svoje ambicije glede blaginje. EESO meni, da je navdih za ukrepanje in izvedbo sprememb odvisen od dobrega razumevanja izzivov, občutka skupne odgovornosti in zaupanja.

3.9

Komisija se zavezuje, da bo s paktom in akcijskim načrtom zagotovila rezultate, vendar je veliko odvisno od tega, ali ju bodo sprejele vse države članice, regije in lokalne skupnosti. Opredelitev ciljev glede izvajanja na ravni Komisije je le eden od izzivov; te cilje določiti in uresničiti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni je še veliko težje. EESO meni, da morajo k uresničevanju vizije prispevati Svet Evropske unije, Evropski parlament in OR, pa tudi EESO sam ter organizacije in mreže civilne družbe, saj bi lahko nedosledno izvajanje poglobilo neravnovesja, pri čemer bi imela nekatera območja od akcijskega načrta koristi, druga pa ne.

3.10

EESO meni, da bi se lahko Komisija učila tudi od tretjih držav in regij ter si z njimi izmenjala izkušnje, saj se različna območja sveta spopadajo s podobnimi izzivi in priložnostmi na podeželju in v mestih. EESO je zadovoljen, da je Komisija sporočilo o viziji za podeželska območja predstavila našim zahodnobalkanskim in turškim partnerjem.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da mora Komisija v okviru pakta za podeželje oblikovati model upravljanja, v katerem bodo lokalne oblasti in lokalna podjetja, tako zasebna kot nepridobitna, sodelovala z lokalnimi demokratičnimi strukturami in strukturami socialnih partnerjev, da se bo slišal glas z lokalne ravni in da se bo lahko dolgoročna vizija uspešno izvajala. Udeležba se lahko poveča s širšo uporabo hibridnih orodij za sodelovanje, prispevek lokalnih skupnosti pa bo treba jasno dokazati. Komisija in države članice bi morale dejavno spodbujati in financirati pilotne projekte.

4.2

Pakt bi moral temeljiti na najboljših izkušnjah, pridobljenih v okviru pobude LAEDER in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, koncept pakta pa bi morala vedno spodbujati predsedstva Sveta.

4.3

EESO meni, da bi morali biti razvoj podeželja sestavni del politike regionalnega razvoja, pobudi LAEDER in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pa pomemben del teritorialnega razvoja. EESO priznava, da kohezijska politika po letu 2020 uvaja nov medsektorski politični cilj za celostni in trajnostni teritorialni in lokalni razvoj, da noben kraj in noben posameznik ne bo zapostavljen. Državam članicam zagotavlja tudi prožen okvir za podporo podeželskim območjem in obravnavanje njihovih posebnih izzivov.

4.4

Ključ do uresničitve vizije je v celoti financiran akcijski načrt z jasnimi cilji in datumi za pregledno merjenje za vse institucije in države članice EU. EESO z zanimanjem pričakuje rezultat dela Komisije do sredine leta 2023 z oceno, kateri ukrepi za podeželska območja so v okviru SKP in skladov kohezijske politike načrtovani v programskem obdobju 2021–2027. Pri tem bi morale biti jasno opredeljene morebitne vrzeli, ki jih je treba odpraviti.

4.5

EESO z zanimanjem pričakuje tudi javno poročilo Komisije o izvajanju akcijskega načrta EU za podeželje, ki bo objavljeno do prvega četrtletja leta 2024 in bi moralo vsebovati razmislek o morebitni preusmeritvi za večjo podporo in financiranje podeželskih območij, kar bi pripomoglo k pripravam na obdobje 2028–2034.

4.6

EESO podpira prednostne naloge iz akcijskega načrta, tj. da bi postala podeželska območja močnejša, povezana, odporna in uspešna, pa tudi poudarek na posebnih ukrepih za uresničevanje posameznih prednostnih nalog.

4.7

V zvezi s prednostno nalogo glede močnejših podeželskih območij Komisija poudarja okvire odločanja na ravni skupnosti z vsemi možnostmi za inovativne odzive, ki temeljijo na enakosti spolov in drugih vidikih socialne vključenosti. Usklajenim mnenjem mladih, ki živijo na podeželju, je treba prisluhniti in jih vključiti v odločanje na vseh ravneh upravljanja. V okviru programa Erasmus+ bi bilo treba zagotoviti posebne priložnosti za razvoj vodstvenih sposobnosti in boljše razumevanje med mladimi na podeželju in v mestih. Posebno pozornost je treba nameniti tudi ženskam, razširiti ponudbo dela in usposabljanja, ki sta jim na voljo, ter spodbujati ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

4.8

EESO meni, da podpora podjetjem ne bi smela biti namenjena le kmetijskim, temveč tudi drugim trajnostnim podeželskim dejavnostim, ki temeljijo na lokalni dodani vrednosti, krožnem gospodarstvu in možnostih za doseganje globalnih ciljev na področju energije iz obnovljivih virov, zdravja in kulturnega turizma. Med konkretnimi primeri sta poudarjanje pomena pravičnih shem kakovosti za hrano (npr. geografske označbe, izogibanje nepoštenim trgovinskim praksam, promocijski programi za certificirane proizvode) in financiranje alternativnih rešitev za ogrevanje. Ustvarjanje dostojnih in zlasti kakovostnih delovnih mest je bistveno za trajnostni razvoj podeželskih območij. Za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev sezonskih delavcev bo morda treba sprejeti posebne ukrepe. Potrebni so tudi nadaljnji inovativni ukrepi, med njimi davčne spodbude (7), da se mladim omogoči vrnitev na podeželska območja.

4.9

Racionalizirana finančna podpora, tudi v obliki prilagojene obdavčitve zlasti za mala in srednja podjetja, med drugim iz mehanizma za okrevanje in odpornost, programa InvestEU in sredstev Evropske investicijske banke, bi morala biti v celoti prilagojena podeželju in na voljo takoj. Spodbujati bi bilo treba prispevek prostovoljnega dela, ki bi ustrezal financiranju socialnih podjetij.

4.10

V zvezi s prednostno nalogo glede povezanih podeželskih območij EESO močno priporoča, da se pobuda Komisije za digitalno desetletje pospeši in postane univerzalna, da bi lahko vse podeželske skupnosti razvijale inovacije, vzpostavljale poslovne vezi ter odpravile prikrajšanost na področju zdravstva, izobraževanja in socialnih razmer.

4.11

Trajnostni prometni sistemi so nujni za vključujočo družbo, prehod s sistema, ki temelji na ogljično intenzivnih gorivih, na sistem, ki temelji na gorivih iz obnovljivih virov, pa bo oddaljenim podeželskim območjem prinesel tako težave kot priložnosti. V zvezi s tem so enostavno dostopni in cenovno ugodni sistemi javnega prevoza ključni dejavniki za obravnavo demografskih sprememb in zajezitev depopulacije.

4.12

V zvezi s prednostno nalogo glede odpornih podeželskih območij Komisija v evropskem zelenem dogovoru priznava, da lahko trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo ter drugi kopenski in vodni viri izjemno prispevajo k obvladovanju obsežnih podnebnih sprememb na svetovni ravni, ter predlaga zagotavljanje ekosistemskih storitev, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, okolju prijaznejše kmetovanje in spodbujanje kulturne krajine kot priložnosti za okrepitev gospodarske odpornosti in blaginje podeželja. Evropski dogovor o tleh bo izboljšal poročanje v državah članicah.

4.13

EESO ta pristop podpira, vendar meni, da je odpornost odvisna tudi od povezanosti skupnosti, medgeneracijskih odnosov, usposabljanja, izobraževanja ter prenosa znanj in spretnosti. Izpostavlja, da bi bilo treba bolj poudariti socialno odpornost in uporabiti širši pristop.

4.14

Steber socialnih pravic bi bilo treba upoštevati tako, da se podprejo kakovostno zaposlovanje na podeželju, dostojno delo in dostojni delovni pogoji. Socialni partnerji morajo biti v okviru socialnega dialoga na lokalni in regionalni ravni formalno vključeni v pripravo gospodarskih in socialnih politik. Evropski zeleni dogovor bi moral biti tudi vključujoč socialni dogovor.

4.15

V zvezi s prednostno nalogo glede uspešnih podeželskih območij Komisija priznava, da se morajo podeželska območja diverzificirati in temeljiti na „trajnostnih lokalnih gospodarskih strategijah“. EESO podpira ta poziv, hkrati pa se zaveda, da so pričakovanja na primestnih in oddaljenih območjih morda različna.

4.16

EESO priznava, da je pandemija pospešila različne dejavnosti, povezane s trajnostno proizvodnjo hrane, zaposlovanjem, novimi delovnimi mesti, delom na daljavo in novimi oblikami dela, ter da je treba uporabiti nov pristop za izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih, da bodo lahko ljudje še naprej delali v dostojnih pogojih. Z nadaljnjo digitalizacijo dela bi se lahko spodbujala uporaba enostavno dostopnih skupnih delovnih prostorov kot javne storitve, da bi po potrebi izkoristili prazna vaška in lokalna središča.

4.17

Na oddaljenih in manj razvitih podeželskih območjih je nižja kakovost življenja povezana s pomanjkanjem enostavno dostopnih javnih storitev in na splošno slabšimi javnimi storitvami. Zagotoviti je treba celovito in boljše izobraževanje, zdravstveno oskrbo in socialno varstvo za ljudi vseh starosti ter številnejša in boljša socialna stanovanja. EESO je v svojem mnenju SOC/628 (8) z naslovom Demografski izzivi v EU glede na gospodarske in razvojne neenakosti že poudaril, da je zaščita življenjskega standarda družin, vključno s spodbujanjem možnosti za izobraževanje otrok, eden od ključnih ukrepov za preprečevanje izseljevanja s podeželskih območij ter iz majhnih in srednje velikih mest.

4.18

Skupne prednostne naloge bi bilo treba oblikovati z uporabo pristopa od spodaj navzgor in metodologij, ki temeljijo na podatkih. Ponovno bi bilo treba oceniti vpliv pandemije na akcijski načrt in se pri tem osredotočiti na posledice večjega povpraševanja po stanovanjih na podeželju, novih poslovnih prostorih v vaseh in več javnih storitvah, pri čemer je treba upoštevati številnejša potovanja na podeželje, ter posledice večjega povpraševanja po rekreacijskem, zdravstvenem, zelenem in kulturnem turizmu. EESO meni, da lahko povečano preseljevanje iz mest v primestna in morda podeželska območja na splošno povzroči napetost med tradicionalno podeželsko gospodarsko dejavnostjo in iskanjem možnosti za rekreacijo in mir, zaradi česar bo morda potreben nek način mediacije.

4.19

Komisija mora pospešiti uporabo in vključevanje številnih koristnih spoznanj, pridobljenih z izvajanjem raziskovalnih projektov v okviru programov Obzorje. Program LIFE (9), projekti Robust (10), Rubizmo (11) in Sherpa (12), pobuda za pametna mesta (13), projekt Farmwell (14) in številni drugi so zagotovili ustrezne smernice za uresničevanje vizije.

4.20

EESO poleg tega meni, da mora biti blaginja, ki je opredeljena kot družbeno in okoljsko trajnosten način življenja, cilj vseh državljanov, ne glede na to, kje živijo. Blaginje ne bi smeli obravnavati izključno v gospodarskem smislu, temveč je treba to dopolniti s pristopi, ki temeljijo na skupnosti ter se osredotočajo na družbeno in okoljsko trajnost.

4.21

EESO pozdravlja vodilne pobude, predlagane v akcijskem načrtu, saj dajejo prednost prispevkom iz posvetovanj. Po njegovem mnenju je glavno vprašanje, kako skupne vire Komisije v partnerstvu z državami članicami in regijami popolnoma uskladiti in zadostno financirati, da se zagotovi pozitiven učinek na lokalne skupnosti in kraje. Predlagani koncept podpore „vse na enem mestu“ in zbirko orodij za financiranje, ko bo na voljo, je treba pozdraviti, vendar je treba določiti jasen časovni okvir.

4.22

Novi evropski Bauhaus, ki naj bi prispeval k uresničevanju zelenega dogovora, dokazuje, da Komisija stremi k bolj vključujočemu in povezanemu oblikovanju in izvajanju politik.

4.23

EESO pozdravlja tudi okrepljeno politiko preverjanja učinkov ukrepov na podeželje in ustanovitev pregledne opazovalne skupine za spremljanje napredka.

4.24

Čeprav koncept preverjanja učinkov ukrepov na podeželje ni novost (glej deklaracijo iz Corka 2.0) (15), EESO še ni prepričan, da je v Komisiji kot celoti ter v državah članicah in regijah prisotna zadostna volja za trajne spremembe. Koncept je pomanjkljiv, saj se proračunska sredstva pogosto dodeljujejo glede na število prebivalcev, zaradi česar so redko poseljene skupnosti prikrajšane. Izkušnje so pokazale, da je oblikovanje politik na podlagi potreb mest in njihovo poznejše prilagajanje podeželskim območjem problematično z vidika ustreznosti in pravočasnosti, vzpostavitev hitrega in preglednega računovodskega postopka in zagotavljanje, da vse ustrezne službe podprejo preverjanje učinkov ukrepov na podeželje, pa sta zahtevna.

4.25

EESO sicer priznava prizadevanja Komisije za izboljšanje preverjanja učinkov ukrepov na podeželje in upa, da bo mogoče vizijo uresničiti s celostno zasnovo podeželskih in mestnih politik ter dodelitvijo sredstev. Komisijo spodbuja, naj objavi letno poročilo in v njem navede, katere službe, politike, države članice in regije so zagotovile preverjanje učinkov ukrepov na podeželje in kako. Primere dobre prakse s področja preverjanja teh učinkov na podeželje bi bilo treba izpostaviti. EESO podpira vključitev preverjanja učinkov ukrepov na podeželje v agendo za boljše pravno urejanje in poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi načela preverjanja učinkov ukrepov na podeželje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

4.26

EESO pozdravlja namero Komisije, da ustanovi opazovalno skupino za izboljšanje zbiranja in analize podatkov ter na splošno za podporo izvajanja akcijskega načrta, vendar priporoča, da se zagotovi preglednost ter jasno določijo delovni roki, proračunska sredstva in cilji. Poleg tega naj predstavniki civilne družbe nadzorujejo delo opazovalne skupine.

V Bruslju, 23. marca 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Informativno poročilo EESO o oceni učinka SKP na teritorialni razvoj podeželskih območij.

(2) Mnenje EESO na lastno pobudo Za celostno strategijo za trajnostni razvoj podeželja in mest, (UL C 105, 4.3.2022, str. 49); informativno poročilo EESO Ocena učinka SKP na teritorialni razvoj podeželskih območij; mnenje EESO na lastno pobudo Celostni pristop za podeželska območja EU s posebnim poudarkom na ranljivih regijah, (UL C 429, 11.12.2020, str. 60).

(3) Informativno poročilo EESO o oceni učinka SKP na teritorialni razvoj podeželskih območij.

(4) https://europa.eu/!TH39QH.

(5) Delovni dokument služb Komisije o posvetovanju z deležniki – zbirno poročilo, SWD(2021) 167 final/2.

(6) Zbirka publikacij JRC – Scenarios for EU Rural Areas 2040 (Scenariji za podeželska območja EU do leta 2040).

(7) Primeri takih davčnih spodbud obstajajo v več državah članicah (npr. v španski regiji Castilla-La-Mancha (jccm.es), https://bit.ly/3Llp0hb).

(8) Mnenje EESO Demografski izzivi v EU glede na gospodarske in razvojne neenakosti, (UL C 232, 14.7.2020, str. 1).

(9) https://ec.europa.eu/growth/industry/strategy/hydrogen/funding-guide/eu-programmes-funds/life-programme_en

(10) https://rural-urban.eu/

(11) https://rubizmo.eu

(12) https://rural-interfaces.eu/what-is-sherpa/

(13) https://enrd.ec.europa.eu/smart-and-competitive-rural-areas/smart-villages/smart-villages-portal_en

(14) https://farmwell-h2020.eu/

(15) Mnenje EESO na lastno pobudo Od deklaracije iz Corka 2.0 do konkretnih dejanj, (UL C 345, 13.10.2017, str. 37).