Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi (2021–2025)

(COM(2021) 171 final)

(2021/C 517/12)

Poročevalec:

Carlos Manuel TRINDADE

Zaprosilo	Evropska komisija, 31. 5. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	7. 9. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	22. 9. 2021
Plenarno zasedanje št.	563
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	215/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Trgovina z ljudmi je v prvi vrsti huda kršitev človekovih pravic. Krši temeljne pravice, kot so svoboda, dostojanstvo in enakost, ki so določene s številnimi instrumenti, vključno s Splošno deklaracijo človekovih pravic, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Listino EU o temeljnih pravicah in Pogodbo o delovanju Evropske unije.

1.2

Temeljni vzrok za trgovino z ljudmi je ranljivost žrtev zaradi revščine, neenakosti spolov ter nasilja nad ženskami in otroki, konfliktnih razmer in razmer po konfliktu, slabe vključenosti v družbo, pomanjkanja možnosti in zaposlitev, oteženega dostopa do izobrazbe in zaradi dela otrok.

1.3

Trgovci z ljudmi z izkoriščanjem njihove ranljivosti razvijajo zapleten in izjemno donosen kriminalni poslovni model, pri katerem so tveganja še vedno majhna, dobiček pa velik.

1.4

Pandemija je povečala ekonomsko in socialno ranljivost ljudi ter otežila njihov dostop do pravnega varstva in pregon kriminala. Hkrati se je vzpostavil nov poslovni model, v katerem se za novačenje žrtev in njihovo izkoriščanje uporablja internet.

1.5

EESO na splošno podpira strategijo EU za boj proti trgovini z ljudmi 2021–2025 (v nadaljevanju: „strategija“), ki jo je predstavila Evropska komisija, kar pa ne vpliva na pripombe, predloge in priporočila, predstavljene v tem mnenju.

1.6

EESO se pridružuje Komisiji (1), da je treba v državah članicah usklajeno izboljšati kakovost zbranih podatkov o tem pojavu. Za učinkovitejši boj proti trgovini z ljudmi, predvsem pri oblikovanju ustreznega odziva, je potrebno poglobljeno in pravočasno poznavanje tega pojava, zlasti vseh vpletenih akterjev (žrtve, trgovci, uporabniki) ter načina delovanja mrež te trgovine. Če bi ravnali drugače, bi podcenjevali dejanski obseg te trgovine in ji pripisali premajhno težo.

1.7

EESO ugotavlja, da ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi niso bili dovolj učinkoviti ter da jih je treba okrepiti s celovitejšo strategijo in sprejetjem novih ukrepov. (2)

1.8

EESO podpira morebiten pregled direktive o boju proti trgovini z ljudmi po oceni njenega izvajanja, vendar poudarja, da za boj proti temu pojavu ne bo zadostovalo izboljšanje kazni, ki je sicer potrebno.

1.9

EESO izpostavlja in pozdravlja namero, da se na ravni Evropske unije določijo minimalna pravila za inkriminacijo mrež, vpletenih v trgovino z ljudmi in njihovo izkoriščanje, in „uporabo storitev, pri katerih se izkoriščajo žrtve trgovine z ljudmi“. Inkriminacija bo morala nujno zajemati vse člene v verigi sklepanja poslov in podizvajanja, ki se uporablja pri trgovini z ljudmi in njihovem izkoriščanju.

1.10

EESO meni, da bi moral boj proti trgovini z ljudmi za večjo učinkovitost temeljiti na bolj celostni analizi, ki bi upoštevala socialno razsežnost okolja, ki omogoča širjenje tega pojava, to pa je bilo pri pripravi strategije upoštevano le v nekaterih točkah.

1.11

EESO tudi ugotavlja (3), da obstaja povezava med razvojem trgovine z ljudmi v državah z nizkimi dohodki in trgovino z otroki, pri čemer je „večina [teh otrok] prisiljena v delo“, to pa je povezano z vprašanjem preživetja, s katerim se soočajo družine.

1.12

EESO meni, da bi bilo treba zaradi velikega trpljenja žrtev sprejeti human pristop k njihovemu položaju na vseh ravneh. Strategija zato ne more biti pretežno osredotočena le na repatriacijo ali spodbujanje k prostovoljni vrnitvi v državo izvora, saj se s tem podcenjujejo razmere, v katerih se bodo tam znašle in postale še bolj izpostavljene trgovcem z ljudmi, ampak mora obsegati tudi priznavanje pravice do vključevanja v družbo gostiteljico.

1.13

EESO ugotavlja, da ne obstajajo nobeni ukrepi za priznavanje in zagotavljanje spoštovanja pravic žrtev niti za zagotavljanje takojšnje pomoči, podpore in zaščite, vključno z zdravstveno in pravno, zlasti kar zadeva kazni, ki jih žrtvam nalagajo osebe, ki jih izkoriščajo. Komisiji predlaga, naj ta predlog vključi v strategijo.

1.14

EESO ugotavlja, da je v strategiji priznano, da se žrtve težko postavijo na noge in imajo malo možnosti za vključevanje na trg dela, vendar ukrepi, ki bi to spremenili, niso predvideni. (4) EESO za izboljšanje tega stanja predlaga, naj se žrtvam dodeli pravica do vključevanja v družbo države gostiteljice v okviru primernega in hitrega postopka vključevanja.

1.15

Pravo Unije določa, da se žrtvam lahko izda dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje le, če sodelujejo pri preiskavi in kazenskem pregonu trgovcev z ljudmi. EESO opozarja, da taka ureditev lahko močno škoduje žrtvam ter jih prisili, da podoživijo vse izkušnje in travme, ki so jih pretrpele, ne glede na njihovo telesno in duševno zdravje. Predlaga, da se te razmere preučijo za vsak primer posebej glede na okoliščine in psihološki profil vsake žrtve, ter meni, da bi morale biti med drugim upravičene do velike psihološke podpore pri podoživljanju travm, ki so jih doživele, in pričanju o njih.

1.16

EESO pozdravlja, da se Komisija zavzema za to, da žrtve niso kaznovane za zločine, v katere so bile prisiljene, ter da se v zvezi z dovoljenji za prebivanje za žrtve trgovine z ljudmi pregleda direktiva iz leta 2004, da bi jih zaščitili.

1.17

EESO v zvezi s tem predlaga, naj vse žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi prejmejo ustrezno nadomestilo iz javnih sredstev, pri čemer naj se upošteva teža trpljenja, ki jim je bilo povzročeno. V primeru izkoriščanja delovne sile bi žrtve imele tudi pravico do zaslužka, ustvarjenega s svojim delom; kadar so „dobavne verige“ sestavljene kot zapleten labirint, pa bi odgovornost nosil neposredni prejemnik, tj. končni delodajalec, oziroma v posebnih primerih prejemnik opravljene storitve.

1.18

EESO meni, da evropska zakonodaja na področju priseljevanja ne upošteva položaja nižje kvalificiranih in revnejših ekonomskih migrantov, ki v Evropo prispejo v iskanju boljših življenjskih in delovnih razmer, medtem ko visoko kvalificirane in premožnejše migrante že upošteva. Ta vrzel je prispevala k temu, da se ekonomski migranti znajdejo v mrežah trgovine z ljudmi, saj ni mehanizmov, ki bi jim omogočili zakonito priseljevanje. EESO priporoča evropskim institucijam, naj pripravijo evropsko zakonodajo za ureditev tega stanja.

1.19

EESO meni, da bo z vključitvijo mednarodne razsežnosti (5) v strategijo boj proti trgovini z ljudmi učinkovitejši. Kljub temu ugotavlja, da strategija le malo pozornosti namenja temu, da je treba ustvariti dostojne in ustrezne ekonomske in socialne razmere (6) za prebivalstvo, čeprav naj bi bil to glavni dejavnik pri oviranju ali preprečevanju novačenja žrtev za trgovino z ljudmi. EESO predlaga, naj se razsežnosti razvojnega sodelovanja in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN nameni ustrezna veljava in se ju vključi v strategijo, saj sta glavna načina za vzpostavitev takih strukturnih pogojev.

1.20

EESO ugotavlja, da se v zvezi z gospodarsko dejavnostjo in trgovino z ljudmi za izkoriščanje delovne sile v strategiji ne omenja nelojalna konkurenca, ki jo za podjetja, ki svoje dejavnosti izvajajo v skladu z zakonodajo, predstavljajo podjetja, ki uporabljajo to delovno silo. Ta oblika socialnega dampinga je nezdružljiva s socialno odgovornostjo podjetij in bi jo bilo treba obravnavati ne le v okviru policijskega in pravnega področja, temveč tudi v okviru socialnega dialoga.

1.21

EESO ugotavlja, da se v sektorjih gospodarske dejavnosti, v katerih je neformalna ekonomija bolj razširjena ter na splošno ni socialnega dialoga, kolektivnih pogajanj in kolektivnih pogodb, ta delovna sila pogosteje uporablja. EESO predlaga Komisiji, naj se za uspešnejši boj proti izkoriščanju delovne sile v strategijo vključi dejavno sodelovanje socialnih partnerjev v boju proti trgovini z ljudmi v skladu z njihovimi pristojnostmi in ob spoštovanju njihove avtonomije, posledično pa tudi spodbujanje socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj kot bistvenih instrumentov za doseganje tega cilja.

1.22

EESO pozdravlja prihodnjo pobudo Komisije o trajnostnem upravljanju podjetij, zlasti z namenom spodbujanja preglednosti in družbene odgovornosti pri javnem naročanju. (7) Ugotavlja, da so bile na nacionalni ravni že sklenjene številne kolektivne pogodbe z namenom preprečevanja zlorab in trgovine z ljudmi na delovnem mestu, ki predvidevajo tudi odškodnine žrtvam. (8) EESO priporoča, naj se v strategijo vključijo ti primeri dobre prakse, ki jih je treba spodbujati in posnemati v državah članicah, saj se lahko tako na konkreten način zagotovi preglednost.

1.23

EESO pozdravlja zavezo Komisije, da bo okrepila direktivo o sankcijah zoper delodajalce, ki ne spoštujejo veljavne zakonodaje, s čimer bo mogoče zaostriti sankcije, ki se zanje uporabljajo. (9)

1.24

EESO ugotavlja, da strategija ne omenja pomembnega vprašanja sodelovanja organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev, zlasti sindikatov. Ustrezno je treba opredeliti in ovrednotiti vlogo in dejavnosti teh organizacij v preteklih letih, zlasti pri vidikih trgovine z ljudmi, povezanih s spolnim izkoriščanjem, izkoriščanjem delovne sile in izkoriščanjem otrok, saj odkrivajo, obsojajo in preprečujejo te pojave ter dejavno podpirajo žrtve. EESO predlaga, naj se v strategijo vključi omenjeno sodelovanje teh organizacij, ki naj prejmejo primerno podporo, tudi finančno.

1.25

EESO ugotavlja, da v strategiji nista omenjena ne pomemben ukrep pomoči, ki jo ponujajo organizacije civilne družbe, solidarnostne mreže v skupnosti in socialni partnerji za zaščito, sprejem in vključevanje žrtev, ne finančna podpora, ki je potrebna za izvajanje teh dejavnosti. Komisiji predlaga, naj ta vidik vključi v strategijo.

1.26

EESO se strinja, da je treba v ta boj poleg Europola in Eurojusta ter tesnega sodelovanja z nacionalnim javnimi organi, zlasti inšpektorati za delo, vključiti tudi Evropski organ za delo, da bi povečali njegova pooblastila in mu zagotovili potrebna materialna sredstva, zlasti digitalna in uradna. Komisiji tudi priporoča, naj v strategiji državam članicam predlaga, da spoštujejo razmerja, določena v Konvenciji št. 81 (10) Mednarodne organizacije dela.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Vidimo, slišimo, beremo in ne moremo prezreti, da trgovina z ljudmi povzroči žrtvam hudo trpljenje, ogrozi njihovo dostojanstvo, jim odvzame svobodo in uniči življenje. EESO in vsi njegovi člani ter vsi državljani Evropske unije se v celoti zavedajo, kako strašna je trgovina z ljudmi in kako uničujoče posledice ima za žrtve, zato izražajo solidarnost z njimi ter podpirajo vse ukrepe za preprečevanje in odpravo te trgovine.

2.2

Čeprav so študije in poročila omogočili poglobitev znanja o tem pojavu ter tako prispevali k izboljšanju strategij odziva, trgovina z ljudmi leto za letom še vedno ogroža na tisoče ljudi, zlasti žensk in otrok. Ugotovljeno je bilo, da: i. je bilo med letoma 2017 in 2018 registriranih dodatnih 14 000 žrtev, to število pa utegne biti še večje, saj je tak popis težko pripraviti; ii. je približno polovica žrtev državljanov Evropske unije, preostale pa so državljani tretjih držav iz Afrike, Zahodnega Balkana in Azije; (11) iii. je večina žrtev žensk in deklet, s katerimi se trguje za namene spolnega izkoriščanja; iv. zaradi izkoriščanja delovne sile trpi 15 % žrtev, vendar jih večina ni odkrita; v. so glavni sektorji, v katerih se izvaja trgovina z ljudmi zaradi izkoriščanje delovne sile, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, hotelirstvo in gostinstvo, čiščenje, delo v gospodinjstvu in predelovalna industrija na področju tekstila, oblačil in živil; (12) vi. je večina trgovcev z ljudmi državljanov Evropske unije; vii. ta vrsta kaznivega dejanja prinaša storilcem visoke dobičke, ki so bili leta 2015 ocenjeni na 29,4 milijarde EUR, od tega približno 14 milijard iz spolnega izkoriščanja (13), pri čemer pa trgovina z ljudmi za izkoriščanje delovne sile (14) ni upoštevana; viii. so leta 2020 gospodarski stroški trgovine z ljudmi narasli na 2,7 milijarde EUR; ix. trgovci z ljudmi izkoriščajo socialne neenakosti ter socialno-ekonomsko ranljivost oseb; x. je skoraj četrtina žrtev trgovine z ljudmi otrok, ki so žrtve spolnega izkoriščanja; (15) xi. so glavne oblike izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi spolno izkoriščanje, prisilno delo, prisilna kazniva dejanja, prisilno prosjačenje in trgovina z otroki. (16)

2.3

Strategija za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2021–2025 (17) je bila oblikovana v okoliščinah, za katere je po eni strani značilno vse večje zavedanje, da je za Evropsko unijo boj proti trgovini z ljudmi nujen, saj se zavzema za varstvo človekovega dostojanstva in človekovih pravic, po drugi strani pa vse večji porast tega pojava.

2.4

Evropska unija se od leta 2002 vse odločneje posveča temu področju, kar skuša nadaljevati tudi s predlogom strategije (18).

2.5

Sprejetje Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (19), ki je upravičeno poimenovana direktiva o boju proti trgovini z ljudmi, je bilo pomemben korak v boju proti temu pojavu. Pojem trgovine z ljudmi se je dopolnil in razširil.

2.6

V Direktivi je uporabljena širša opredelitev, da bi zajela nove oblike izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi. EESO zlasti izpostavlja člen 2 o kaznivih dejanjih v zvezi s trgovino z ljudmi, v katerem so navedene ključne točke boja proti trgovini z ljudmi.

2.7

EESO opozarja na obsežen nabor svojih mnenj o trgovini z ljudmi, katerih sklepi so v času njihove priprave na splošno prispevali k boju proti tej nevarnosti (20).

2.8

Komisija torej v tem kontekstu predstavlja predlog strategije, ki ga sestavlja šest poglavij. V vsakem od njih poda svoje zaveze, ki jih je 26, pri čemer poziva države članice, naj za izvajanje strategije v okviru svojih pristojnosti sprejmejo 16 ukrepov. Strategija torej skupno vsebuje 42 dejavnosti.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Potreba po podatkih (poznavanje dejanskega stanja)

3.1.1

EESO ugotavlja, da Komisija priznava, da trgovina z ljudmi v Evropski uniji kljub sprejetim ukrepom še narašča in povzroča vse večje število žrtev ter zelo visoke človeške, socialne in gospodarske stroške, predvsem zaradi načina delovanja kriminalnih organizacij.

3.1.2

EESO poudarja, da število odkritih in domnevnih žrtev kaže, da je stanje resno, ter da je treba izboljšati naše poznavanje tega stanja, saj je še vedno težko pridobiti podatke, zlasti v okoliščinah, povezanih s pandemijo COVID-19, ki ovira dostop do nekaterih podatkov zaradi strogih omejitev gibanja, veljavnih za zaposlene v javnem in zasebnem sektorju.

3.2   Boj proti trgovini z ljudmi

3.2.1

EESO poudarja, da v boju proti trgovini z ljudmi kot obliki kriminalitete strategija daje prednost kazenskemu in varnostnemu vidiku, ki ga umešča v svoje središče, pri čemer obravnava različne razsežnosti.

3.2.2

EESO ugotavlja, da je v strategiji v tem okviru izpostavljena vloga zakonodaje, pri čemer je poudarjena direktiva o boju proti trgovini z ljudmi, vendar se zaveda, da je njen prenos v nacionalno zakonodajo neenakomeren, čeprav Komisija spremlja njeno izvajanje, in zlasti, da se v EU storilci teh zločinov še vedno ne kaznujejo ter da število obsodb trgovcev z ljudmi ostaja majhno (21).

3.3   Socialna razsežnost boja proti trgovini z ljudmi

3.3.1

EESO ugotavlja, da so, kot je priznano v sporočilu (22), „[m]lade ženske in mladoletniki iz romskih skupnosti […] zaradi številnih socialno-ekonomskih dejavnikov, kot so večrazsežnostna revščina […], še posebej izpostavljeni izkoriščanju in trgovini z ljudmi“.

3.3.2

EESO opozarja, da so osebe, ki se znajdejo v položaju, ko se večrazsežnostni revščini pridružijo njihove lastne značilnosti, kot so invalidi ali osebe LGBTI, tudi bolj izpostavljene izkoriščanju in trgovini z ljudmi.

3.3.3

EESO tudi ugotavlja (23), da obstaja povezava med razvojem trgovine z ljudmi v državah z nizkimi dohodki in trgovino z otroki, pri čemer je „večina [teh otrok] prisiljena v delo“, to pa je povezano z vprašanjem preživetja, s katerim se soočajo družine.

3.3.4

EESO ugotavlja, da Evropski organ za delo, inšpektorati za delo v državah članicah, socialni partnerji, številne organizacije civilne družbe ter številni mediji in družbena omrežja s svojimi ukrepi stalno izpostavljajo in preprečujejo trgovino z ljudmi, zlasti tako, da delijo in razširjajo informacije, izpostavljajo in preprečujejo te pojave ter iščejo raznovrstne rešitve za zaščito žrtev in kaznovanje trgovcev z ljudmi. To ocenjuje kot zelo pozitivno. EESO predlaga Komisiji, naj te ukrepe vključi v strategijo in jih v njej ustrezno prizna kot primere dobre prakse, ki jim je treba slediti.

3.3.5

EESO opozarja, da so bile številne organizacije civilne družbe, ki so zelo hvalevredno ukrepale na različnih področjih boja proti trgovini z ljudmi in pomoči žrtvam (med drugim gre za reševanje brodolomcev, sprejem žrtev in podpora pri njihovem vključevanju), včasih inkriminirane. Zavrača ta pristop in poziva Komisijo, naj te primere obravnava v strategiji.

3.4   Pravice žrtev

3.4.1

EESO meni, da položaj žrtev v strategiji ni povsod sistematično obravnavan na human način.

3.4.2

EESO meni, da bi moral biti dostop žrtev do njihovih pravic osrednje vprašanje, skladno s pristopom, ki si vedno prizadeva dati prednost človekovemu dostojanstvu žrtev in njihovim temeljnim pravicam.

3.4.3

EESO poudarja, da je položaj žrtev še težji, kadar ne gre za državljane Evropske unije. Opozarja, da obstajajo številne okoliščine, ko lahko trgovci z ljudmi dobijo dostop do žrtev ali so žrtve izpostavljene tveganju ponovne vključenosti v trgovino z ljudmi, najsi gre za državljane EU ali državljane tretjih držav.

3.5   Področje uporabe strategije in njeno izvajanje

3.5.1

EESO se zaveda, da trgovina z ljudmi v smeri proti EU poteka v mešanih migracijskih tokovih po vseh poteh in prek kriminalnih organizacij, kot poudarja Komisija (24). Vendar odziv na te razmere ne sme biti omejen na boj proti mrežam tihotapcev ljudi, ampak mora biti celovitejši.

3.5.2

EESO poudarja, da strategija za boj proti trgovini z ljudmi zato ne sme biti ločena od novega pakta o migracijah in azilu niti od akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 (25). EESO vztraja, da je treba upoštevati tudi akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, saj predstavlja splošni okvir za socialno strategijo Evropske unije. EESO priporoča Komisiji, naj v strategiji predvidi nemoteno usklajevanje z drugimi socialnimi politikami EU, s čimer bi nastale sinergije in bi se povečala njihova učinkovitost.

3.5.3

EESO podpira pripravo skupne izjave o zavezi za sodelovanje, ki jo je podpisalo deset evropskih agencij, ter predlaga, naj se vsako leto predstavijo poročila o opravljenem delu.

3.5.4

EESO pozdravlja, da strategija upošteva vidik spola in ponuja več predlogov za učinkovitejši boj proti trgovini z ljudmi, kadar so žrtve otroci.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Poglavje 2

4.1.1

EESO meni, da je treba na vseh ravneh zagotoviti učinkovito zaščito žrtev (26), zlasti žensk in otrok, ter da je treba v ta namen organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju, in socialne partnerje vključiti v vse faze postopka.

4.1.2

EESO pozdravlja in podpira stališče Komisije, da je treba izvajanje direktive Evropske unije o boju proti trgovini z ljudmi zagotavljati v vseh državah članicah ter da mora njen pregled temeljiti na poglobljeni oceni ugotovljenih pomanjkljivosti in razvoja dogodkov na področju trgovine z ljudmi, zlasti v zvezi z novačenjem in izkoriščanjem žrtev na spletu.

4.1.3

EESO meni, da bi moralo biti glavno vodilo strategije to, da se žrtvam po potrebi zagotovijo razmere, ki jim omogočajo ponovno popolno uveljavljanje njihovih temeljnih pravic. S tem bi jim predvsem zagotovili dostop do zaščite in odškodnine za trpljenje, ki so ga prestale, zlasti pa dostop do dela in s tem povezanih pravic tam, kjer so, namesto da se repatriirajo ali drugače vrnejo v državo izvora. Poskrbeti je treba za njihovo vključevanje ne glede na to, ali se odločijo, da bodo ostale v državi, v kateri so, ali se svobodno odločijo za vrnitev v državo izvora. EESO opozarja, naj se žrtvam dodeli pravica do vključevanja v družbo države gostiteljice v okviru posebnega hitrega postopka vključevanja.

4.1.4

EESO pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotavljala ustrezno financiranje za boj proti trgovini z ljudmi v Evropski uniji in zunaj nje. (27)

4.2   Poglavje 3

4.2.1

EESO pozdravlja predlog Komisije, s katerim države članice poziva, naj razmislijo o tem, da bi inkriminirale namerno uporabo storitev, v katere so prisiljene žrtve trgovine z ljudmi. (28)

4.2.2

EESO predlaga, naj se spodbuja sodelovanje socialnih partnerjev v nacionalnih in čezmejnih operacijah nadzora in preprečevanja trgovine z ljudmi in prisilnega dela, in sicer v povezavi z inšpektorati za delo držav članic in Evropskim organom za delo. EESO ugotavlja, da so bile na nacionalni ravni že sklenjene številne kolektivne pogodbe z namenom preprečevanja zlorab in trgovine z ljudmi na delovnem mestu, ki predvidevajo tudi odškodnine žrtvam. (29) EESO priporoča, naj se v strategijo vključijo ti primeri dobre prakse, ki jih je treba spodbujati in posnemati v državah članicah.

4.2.3

EESO opozarja, da je treba na področju trgovine z ljudmi analizirati tudi posledice povečanja števila novih oblik opravljanja dela in posledice tega povečanja za nove oblike izkoriščanja delovne sile. V strategiji je utemeljeno omenjena uporaba digitalnih omrežij, vendar se zdi, da je obravnavana predvsem trgovina z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja in ne toliko trgovina z ljudmi zaradi izkoriščanja delovne sile, ki poteka zlasti prek digitalnih platform. EESO priporoča, naj se v strategiji celovito obravnava to vprašanje.

4.2.4

EESO podpira zavezo Komisije, da bo zagotavljala, da v vrednostnih verigah evropskih podjetij ne bo prisilnega dela in da njihove dobavne verige ne bodo vključevale dela otrok. (30)

4.3   Poglavje 4

4.3.1

EESO se strinja z ugotovitvijo glede tega, kako organizirani kriminal poskuša vstopiti v zakonito gospodarsko dejavnost, ter glede tveganj, ki jih to prinaša za samo družbo, zato meni, da bi bilo treba z namenom preprečevanja zlasti sistematično izvajati finančne preiskave v okviru policijskih preiskav ter oblikovati in uporabljati trden okvir za odkrivanje, zaplembo in odvzem premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji. (31)

4.3.2

EESO poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti boja proti trgovini z ljudmi s sistematičnim usposabljanjem pravosodnih delavcev in organov kazenskega pregona, pri tem pa upoštevati, da mora usposabljanje vedno vključevati vidik žrtev in njihovih potreb. (32) Zlasti izpostavlja, da je treba okrepiti človeške vire pristojnih služb na tem področju.

4.3.3

EESO meni, da je treba za boj proti poslovnemu modelu novačenja in izkoriščanja žrtev na spletu zagotoviti izvajanje pravnih obveznosti, ki jih morajo platforme že zdaj izpolnjevati, ter začeti dialog s tehnološkimi in spletnimi podjetji, da se zmanjša njihova uporaba za namene novačenja in izkoriščanja žrtev. (33) EESO meni, da bo lahko evropska opazovalnica digitalnih medijev (34) koristno sredstvo za spremljanje nezakonitih spletnih kanalov za novačenje žrtev za trgovino z ljudmi.

4.3.4

EESO meni, da je treba nujno zagotoviti, da bodo ponudniki spletnih storitev in podjetja, ki so z njimi povezana, podpirali boj proti trgovini z ljudmi z iskanjem in odstranjevanjem vsebin, povezanih z izkoriščanjem in zlorabo žrtev.

4.3.5

EESO zlasti opozarja na dejstvo, da je uspešnost boja za razbitje tega kriminalnega modela in zaustavitev izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi v veliki meri odvisna od dejavnega sodelovanja družbe na splošno in od dejavnosti zlasti državljanov, lokalnih organov, izobraževalnega in zdravstvenega sistema, socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in sporočil, ki se širijo v medijih in po družbenih omrežjih. Družba ima skupno odgovornost, da se bori proti kaznivemu dejanju trgovine z ljudmi. EESO predlaga, da se v strategiji predvidijo posebni programi obveščanja in usposabljanja, namenjeni tem institucionalnim in družbenim akterjem, saj je uspešnost strategije neposredno povezana z njihovo vključenostjo in učinkovitostjo.

4.4   Poglavje 5

4.4.1

EESO meni, da je treba spodbujati učinkovitejše mehanizme za napotitev žrtev trgovine z ljudmi, da se zagotovijo njihova zaščita in pravice na ravni vseh držav članic, in sicer z usklajenimi odzivi ter strokovno pomočjo organizacij civilne družbe, socialnih partnerjev in mednarodnih nevladnih organizacij, med drugim ob upoštevanju izmenjave primerov dobre prakse (35).

4.4.2

EESO podpira stališče Komisije, ki se zavzema za to, da žrtve niso kaznovane za kršitve, v katere so bile prisiljene, ter da se v zvezi z dovoljenji za prebivanje za žrtve trgovine z ljudmi pregleda direktiva Sveta iz leta 2004, da bi jih zaščitili.

4.4.3

EESO se strinja s stališčem Komisije glede okrepitve sodelovanja pri vzpostavljanju evropskega mehanizma za napotitev.

4.4.4

EESO v zvezi z otroki izpostavlja, da je treba upoštevati potek njihovega življenja, glede na to, da ima travmatičen dogodek v otroštvu posledice v mladostniških letih in odraslosti. Meni, da bi moralo biti spremljanje njihovega razvoja del strategije za pomoč žrtvam.

4.5   Poglavje 6

4.5.1

EESO poudarja, da je na mednarodni ravni uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja OZN bistveno za to, da se v državah izvora na gospodarskem in socialnem področju, na področju človekovih pravic in na politični ravni ustvarijo razmere, ki bodo državljanom omogočale dostojno, mirno in varno življenje. Dejavnosti sodelovanja za trajnostni razvoj, ki jih izvajajo Evropska unija in države članice, so eden od glavnih instrumentov na tem področju, kar EESO izpostavlja in podpira ter predlaga, da se jih vključi in upošteva v strategiji.

4.5.2

EESO podpira prizadevanja Komisije na področju zunanjega delovanja v sodelovanju z različnimi agencijami OZN in Svetom Evrope za boj proti trgovini z ljudmi, pri čemer poudarja, da ima Mednarodna organizacija dela dolgoletne in bogate izkušnje z bojem proti temu pojavu. (36) Mednarodna organizacija za migracije je prav tako pridobila pomembne izkušnje in dobre prakse, ki bi jih bilo treba upoštevati. EESO priporoča Komisiji, naj ta organa vključi v medinstitucionalne odnose, v okviru katerih si bo prizadevala za izvajanje strategije.

4.5.3

EESO meni, da se obstoja mešanih migracijskih tokov, s katerimi priseljevanje poteka vzporedno s trgovino z ljudmi, ne sme obravnavati le z zornega kota boja proti mreži tihotapcev z ljudmi, pri čemer se sklicuje tudi na novi pakt o migracijah. (37)

---

(1)  COM(2021) 171 final, str. 9 in 12.

(2)  COM(2021) 171 final, opomba 20 na str. 4, opomba 39 na str. 9 in opomba 41 na str. 10.

(3)  COM(2021) 171 final, poglavje 6 – Mednarodna razsežnost.

(4)  COM(2021) 171 final, str. 14.

(5)  COM(2021) 171 final, poglavje 6 – Mednarodna razsežnost.

(6)  COM(2021) 171 final, str. 15.

(7)  COM(2021) 171 final, str. 8.

(8)  Glej poročilo MOD iz leta 2021 z naslovom Access to protection and remedy for victims of human trafficking for the purpose of labour exploitation in Belgium and the Netherlands (Dostop žrtev trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja delovne sile do zaščite in pravnih sredstev v Belgiji in na Nizozemskem).

(9)  COM(2021) 171 final, str. 7 in 8.

(10)  Konvencija št. 81 Mednarodne organizacije dela o inšpekciji dela določa, da se mora zagotoviti razmerje enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev.

(11)  COM(2021) 171 final, str. 1 in 18.

(12)  COM(2021) 171 final, str. 6.

(13)  COM(2021) 171 final, str. 6.

(14)  COM(2021) 171 final, str. 6.

(15)  COM(2021) 171 final, str. 13.

(16)  COM(2021) 171 final, str. 10.

(17)  COM(2021) 171 final.

(18)  To se nanaša na Okvirni sklep Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi (UL L 203, 1.8.2002, str. 1); Načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi (2005), Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (1. februar 2008) ter Stockholmski program – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje (2010).

(19)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(20)  Boj proti trgovini z ljudmi (UL C 51, 17.2.2011, str. 50); Preventivni ukrepi za zaščito otrok pred spolno zlorabo (UL C 24, 28.1.2012, str. 154); Odprava trgovine z ljudmi (UL C 44, 15.2.2013, str. 115); Evropska agenda za varnost (UL C 177, 18.5.2016, str. 51).

(21)  COM(2021) 171 final, str. 10.

(22)  COM(2021) 171 final, poglavje 5 – Podpora žrtvam, njihova zaščita in opolnomočanje, zlasti žensk in otrok.

(23)  COM(2021) 171 final, poglavje 6 – Mednarodna razsežnost.

(24)  COM(2021) 171 final, poglavje 6 – Mednarodna razsežnost.

(25)  COM(2021) 171 final, str. 16.

(26)  COM(2021) 171 final, poglavje 2.

(27)  COM(2021) 171 final, str. 6.

(28)  COM(2021) 171 final, str. 6.

(29)  Glej poročilo MOD iz leta 2021 z naslovom Access to protection and remedy for victims of human trafficking for the purpose of labour exploitation in Belgium and the Netherlands (Dostop žrtev trgovine z ljudmi zaradi izkoriščanja delovne sile do zaščite in pravnih sredstev v Belgiji in na Nizozemskem).

(30)  COM(2021) 171 final, str. 8.

(31)  COM(2021) 171 final, str. 9.

(32)  COM(2021) 171 final, str. 10.

(33)  COM(2021) 171 final, str. 12.

(34)  Glej GD CONNECT, Evropska komisija.

(35)  V zvezi s tem je dobra praksa novi sistem, ki ga je sprejela Portugalska in se imenuje „nacionalni sistem za napotitev otrok, ki so bili (domnevno) žrtve trgovine z ljudmi“.

(36)  Konvencija 29/1930 o prisilnem delu, Konvencija 105/1957 o odpravi prisilnega dela in Protokol MOD iz leta 2014 h Konvenciji o prisilnem delu in odpravi prisilnega dela.

(37)  COM(2021) 171 final, str. 18.