Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

(COM(2021) 420 final – 2021/0239 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev (prenovitev)

(COM(2021) 422 final – 2021/0241 (COD))

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849

(COM(2021) 423 final – 2021/0250 (COD))

(2022/C 152/15)

Poročevalec:	Javier DOZ ORRIT
Soporočevalec:	Benjamin RIZZO

Zaprosilo	Evropski parlament, 4. 10. 2021 Svet, 8. 10. 2021
Pravna podlaga	člen 114 in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	23. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	230/7/0

1. Sklepi in priporočila

1.1

Poročili Evropske komisije (2019) in Evropskega računskega sodišča (2021), akademske študije ter zdaj Pandorini dokumenti in druge podobne publikacije kažejo, kako resen je problem pranja denarja v EU. Sedanja evropska zakonodaja je zaradi pomanjkljivosti v usklajevanju in nacionalnih razhajanj večinoma neustrezna.

1.2

EESO močno podpira zakonodajni sveženj o preprečevanju pranja denarja, zlasti ustanovitev in sestavo novega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) z neposrednimi nadzornimi pooblastili. Organu AMLA bi bilo treba zagotoviti zadostne vire, da bi postal jedro celovitega evropskega nadzornega in obveščevalnega sistema.

1.3

EESO se strinja s porazdelitvijo vsebine med prvo uredbo o preprečevanju pranja denarja (nadzor nad zasebnimi institucijami) in šesto direktivo o preprečevanju pranja denarja (usklajevanje nacionalnih nadzornikov in finančnoobveščevalnih enot) ter z določbami obeh aktov za harmonizacijo nacionalne zakonodaje in avtomatizacijo evidentiranja ter prenosa informacij.

1.4

Za učinkovit boj proti pranju denarja in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji so potrebne spremembe kulture in dejansko sodelovanje organizirane civilne družbe. EESO ponavlja svoj predlog za evropski pakt za boj proti ravnanju, ki škodi etičnim in političnim načelom naših demokracij in ogroža javne dobrine. Predlaga tudi ustanovitev posvetovalnega organa civilne družbe v okviru organa AMLA ali v okviru Evropske komisije s sodelovanjem organa AMLA.

1.5

EESO predlaga, da se uredba o kriptosredstvih iz zakonodajnega svežnja o preprečevanju pranja denarja začne izvajati čim prej. Predlog Komisije za uredbo o trgih kriptoimetij (1) je korak k splošni ureditvi in bi moral začeti veljati čim prej, vendar ne nadomešča vseh instrumentov, ki so potrebni za zaščito pred finančnimi tveganji in tveganji kaznivih dejanj v zvezi s temi finančnimi produkti.

1.6

EESO poziva Komisijo, naj razmisli, kako uporabiti zakonodajni sveženj za kanale pranja denarja zunaj finančnega sistema, na primer trg z umetniškimi deli in premoženjem velike vrednosti, prostocarinska pristanišča, carinska skladišča in posebne ekonomske cone, nekatere poslovne ali trgovinske transakcije, naložbe v nepremičnine, igre na srečo itd. Meni, da bo na teh področjih potrebna nova evropska zakonodaja.

1.7

EESO predlaga, da se Europolu podelijo večja pooblastila in zadostni viri za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter za usklajevanje nacionalnih policijskih sil na teh področjih. Brez odlašanja bi bilo treba vzpostaviti učinkovito usklajevanje med Evropskim javnim tožilstvom, Europolom in novim organom AMLA, saj bi bilo lahko ključno za uspeh zakonodajnega svežnja v praksi.

1.8

EESO poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi vse države članice čim prej prenesle Direktivo 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki določa skupno opredelitev kaznivega dejanja pranja denarja; poziva tudi k sprejetju nove direktive o skupni opredelitvi povezanih kaznivih dejanj z določenimi razponi ustreznih kazni zanje.

1.9

EESO je zelo zaskrbljen, ker je v EU veliko navideznih podjetij, ki imajo ključno vlogo pri pranju denarja in izogibanju davkom. Predlaga, da organi, ki so trenutno pristojni, in prihodnji celovit nadzorni sistem pripravijo posebne programe za spremljanje teh podjetij, ki jih upravljajo nekatere odvetniške družbe, svetovalna podjetja ali davčni svetovalci, da bi identificirali njihove dejanske lastnike in osebe, odgovorne za njihove transakcije, ter preiskali vsa kazniva dejanja, ki bi jih lahko zagrešili.

1.10

EESO poziva Evropsko komisijo, naj preuči, ali je mogoče, da bi bil organ AMLA že pred letom 2026 popolnoma operativen, vključno z neposrednim nadzorom. V vsakem primeru poziva vse sodelujoče institucije, naj v vmesnem času tesneje sodelujejo, da bi učinkoviteje izvajali veljavno zakonodajo.

1.11

EESO meni, da je treba sestaviti nov, realen in zanesljiv seznam tretjih držav z visokim tveganjem, vključno z vsemi tistimi, ki omogočajo pranje denarja. Predlaga tudi, da Evropska komisija sprejme pravilo, da je treba podjetja in posameznike, ki so vpleteni v finančni kriminal ali pranje denarja, izključiti iz postopkov za oddajo javnega naročila.

1.12

EESO poziva EU in nacionalne vlade, naj zaščitijo življenje in integriteto novinarjev, zaposlenih in javnih uslužbencev, ki naznanijo gospodarsko in politično korupcijo, ter meni, da je zamuda pri prenosu Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (3) nesprejemljiva.

2. Predlog Evropske komisije in ozadje

2.1

Evropska komisija je julija 2019 predstavila svojo oceno preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: AML/CFT). V sporočilu in štirih ocenah (4) je poudarila resne pomanjkljivosti pri izvajanju veljavne zakonodaje in razlike med državami članicami na področju AML/CFT.

2.2

Za reševanje teh težav je Komisija 7. maja 2020 objavila akcijski načrt za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (5) ter začela javno posvetovanje o njem. Načrt temelji na šestih stebrih: učinkovito izvajanje obstoječih pravil, enotna pravila EU, nadzor na ravni EU, podporni in usklajevalni mehanizem za finančnoobveščevalne enote, boljše izvrševanje kazenskega prava in močnejša vloga EU v svetu. EESO je v svojem mnenju z naslovom Učinkoviti in usklajeni ukrepi EU za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom, pranju denarja in davčnim oazam (6) izrazil podporo načrtu ter njegovi čim prejšnji pripravi in izvajanju.

2.3

Po potrditvi Sveta in Evropskega parlamenta ter javnem posvetovanju je Komisija v zakonodajnem svežnju z dne 20. julija 2021 podrobneje predstavila zakonodajne predloge iz načrta. Sveženj vključuje naslednje predloge:

—	uredbo o ustanovitvi evropskega organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (7),

—	enotna pravila EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki vključuje del zakonodaje (8),

—	novo, tj. šesto direktivo, s katero je revidirana nekatera preostala zakonodaja (9), in

—	reformo uredbe o prenosu sredstev, da bi zajemala kriptosredstva (10).

2.4

Osrednji del zakonodajnega svežnja je ustanovitev novega evropskega organa (AMLA), ki prevzema neposredna nadzorna pooblastila ter krepi usklajevanje in sodelovanje z nacionalnimi organi, s čimer bo zagotavljal, da bo zasebni sektor pravila EU uporabljal pravilno in dosledno. Predvsem bo:

—	vzpostavil celovit nadzorni sistem AML/CFT skupaj z nacionalnimi organi;

—	neposredno nadzoroval nekatere najbolj tvegane finančne institucije, ki delujejo v velikem številu držav članic EU; organ AMLA bo imel pooblastila za sankcioniranje teh „izbranih pooblaščenih subjektov“;

—

nadzoroval in usklajeval nacionalne nadzornike, odgovorne za druge finančne in nefinančne institucije ter uporabo pravil EU, in izvajal redne ocene nekaterih ali vseh dejavnosti enega, več ali vseh finančnih nadzornikov, vključno z oceno njihovih orodij in sredstev, da bi zagotovili nadzorne standarde in prakse na visoki ravni;

—	spodbujal in podpiral sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami ter omogočal čezmejno komunikacijo in skupno analizo.

2.5

Organ AMLA bodo vodili predsednik, petčlanski izvršilni odbor in splošni odbor z dvema članskima strukturama in vrstama pristojnosti: nadzorno in v zvezi s finančnoobveščevalnimi enotami; te bodo vključevale vodje nacionalnih nadzornih in obveščevalnih agencij za upravljanje celovitega evropskega sistema nadzora in finančnoobveščevalnih podatkov. Eden od članov upravljalnih organov organa AMLA bo poleg tega član Evropske komisije. V splošnem odboru bodo v funkciji opazovalcev predstavniki Evropskega bančnega organa (EBA) in Evropske centralne banke (ECB), katerih pristojnosti in orodja na področju AML/CFT, tj. osrednja podatkovna zbirka in FiU.net, bodo preneseni na novi organ. Organ AMLA bo svoje dejavnosti začel izvajati leta 2024, vsa delovna mesta pa bo zapolnil do leta 2026, ko bo tudi začel izvajati neposreden nadzor.

2.6

Prva uredba EU o AML/CFT razširja seznam pooblaščenih subjektov na ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, platforme za množično financiranje in upravljavce migracij (ki vlagateljem omogočajo pridobitev dovoljenja za prebivanje, v nekaterih primerih pa tudi državljanstva). Ukrepi in nadzor skrbnega preverjanja so okrepljeni in pojasnjeni. Pregledane so zahteve v zvezi s tretjimi državami in politično izpostavljenimi osebami. Poleg tega so pojasnjene zahteve glede dejanskega lastništva, uvedene pa so tudi nove zahteve, s katerimi se bo zmanjšalo tveganje skrivanja kriminalcev za več posredniki. Sprejeti so ukrepi za zmanjšanje zlorabe prinosniških instrumentov, za uporabo gotovine pa je določena zgornja meja 10 000 EUR.

2.7

Za razliko od ureditve zasebnega sektorja se šesta direktiva o AML/CFT osredotoča na institucionalni sistem in njegovo prilagoditev za vsako posamezno državo članico. V predlogu so pojasnjene pristojnosti in naloge finančnoobveščevalnih enot ter njihov dostop do informacij, vzpostavljen je okvir za skupne analize in zagotovljena pravna podlaga za sistem FIU.net. Okrepljena je pristojnost nadzornikov za ukrepanje in izboljšani so mehanizmi za sodelovanje med nadzorniki in drugimi organi. Zagotovljena je medsebojna povezanost registrov bančnih računov.

2.8

Predlagana uredba o prenosih sredstev in nekaterih kriptosredstev je prenovitev Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (11) o prenosih sredstev, da bi bile zahteve glede sledljivosti in identifikacije za prenose kriptosredstev podobne tistim, ki veljajo za sredstva. Hkrati bodo za ponudnike storitev kriptosredstev veljale zahteve iz uredbe o preprečevanju pranja denarja za druge finančne subjekte.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Prva direktiva o preprečevanju pranja denarja je bila sprejeta leta 1991. Od takrat so bile sprejete štiri druge direktive o AML/CFT in na desetine drugih dopolnilnih direktiv, ki se nanašajo na finančni sistem ali povezana kazniva dejanja in prekrške. Rezultati tega prizadevanja, ki so ga organi EU obravnavali kot prednostnega, so bili doslej očitno nezadovoljivi.

3.2

O tem obstaja splošno soglasje, kar je že izraženo v ocenah Komisije za leto 2019 in ocenah drugih institucij, med drugim Evropskega parlamenta v resolucijah iz marca 2019 in julija 2020 (12) in Računskega sodišča v poročilu iz junija 2021 z naslovom Prizadevanja EU za boj proti pranju denarja v bančnem sektorju so razdrobljena, izvajanje pa je nezadostno (13), ter v številnih strokovnih in akademskih analizah in analizah možganskih trustov, zlasti poročilu projektne skupine CEPS-ECRI (14).

3.3

Ocenjuje se, da pranje denarja zajema med 1 % BDP EU-27 (Europol in Evropska komisija) in 1,3 % BDP EU-27 (Računsko sodišče), kar je med 140 in 208 milijard EUR letno. Še pomembneje je, da je po podatkih Europola izterjan le približno 1 % tega zneska. V zadnjih letih je prišlo do številnih škandalov, povezanih s pranjem denarja, v katere so bile vpletene velike finančne institucije, pri čemer je treba izpostaviti, da mnogi od njih brez uporabe evropske zakonodaje ali posredovanja nadzornikov ne bi bili odkriti. To pomeni, da kljub prizadevanjem in pripravljenosti Evropske komisije in Evropskega parlamenta ni bil dosežen napredek v smislu rezultatov na področju AML/CFT.

3.4

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je z objavo Pandorinih dokumentov ponovno izpostavil obseg problema pranja denarja in povezanih kaznivih dejanj ter bistveno vlogo davčnih oaz pri spodbujanju teh kaznivih dejanj. Zato je težko razumeti, da jurisdikcija, ki je najpogosteje omenjena v dokumentih, ni na seznamu „nekooperativnih jurisdikcij EU“ in da je Svet za ekonomske in finančne zadeve s seznama pravkar umaknil še eno jurisdikcijo, katere zakonodaja onemogoča identifikacijo dejanskih lastnikov podjetij in računov.

3.5

EESO želi institucije EU in nacionalne vlade opozoriti na potrebo po trdni zaščiti življenja in integritete novinarjev, zaposlenih in javnih uslužbencev, ki prijavijo gospodarsko in politično korupcijo. Izraža zaskrbljenost, ker več držav članic še ni začelo postopka prenosa Direktive (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in poziva Komisijo, naj ukrepa in zagotovi, da bo direktiva prenesena do konca leta 2021.

3.6

Vzroki za neuspehe in pomanjkljivosti politike EU na področju AML/CFT so različni in imajo kumulativne učinke: (i) razdrobljenost pristojnosti med različnimi institucijami EU in državami članicami; (ii) neobstoj enotnega nadzornika EU za AML/CFT; (iii) omejena orodja, ki so na voljo pristojnim organom EU; (iv) slabo usklajevanje pri pobudah za preprečevanje in pri ukrepanju zoper ugotovljena tveganja ter zamude pri njihovem izvajanju; (v) pomanjkljivosti pri delu nadzornikov in finančnoobveščevalnih enot v mnogih državah; (vi) velike zamude pri prenosu direktiv in velike razlike med državami članicami, kar vodi v upravne in sodne postopke, ki jih sproži Evropska komisija; (vii) premalo zavedanja o pomenu trdnega boja proti pranju denarja in povezanim kaznivim dejanjem v številnih državah in (viii) razlike, ki izhajajo iz različnih opredelitev kaznivih dejanj v kazenskih zakonikih, začenši s samim pranjem denarja, in z njimi povezanih kazni; (ix) neustrezna preiskava povezanih predhodnih kaznivih dejanj, zlasti v tretjih državah, ter (x) pomanjkanje politične volje nekaterih vlad EU za sprejetje in izvajanje evropskih standardov. Geografske in sektorske razlike, ki izhajajo iz vseh teh dejavnikov, osebam, ki so vpletene v finančna kazniva dejanja, pomagajo vzpostaviti najprimernejše mreže za njihovo nezakonito trgovino.

3.7

V nekaterih primerih se sodelovanje med institucijami EU ni zdelo potrebno. Tako je bilo pri sodelovanju med Evropsko komisijo in EBA v zvezi s preiskavo kršitev prava EU, zaradi česar je Računsko sodišče ugotovilo, da je ta postopek „neuspešen“ (15). Tudi sodelovanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z Evropsko komisijo pri pripravi seznama „tretjih držav z visokim tveganjem“ na področju AML/CFT ni bilo vedno učinkovito (16). Seznam Evropske komisije za leto 2019, ki ga je podprl Evropski parlament, je Svet na koncu zavrnil, seznam, sprejet maja 2020, pa je prilagoditev seznama FATF, vendar z opaznimi izpusti.

4. Mnenje EESO

4.1

EESO izraža vso podporo zakonodajnemu svežnju Komisije, ker meni, da bi bilo lahko njegovo pravilno in hitro izvajanje zelo koristno pri odpravljanju nevzdržnih razmer, kot so te, ki so na kratko opisane v prejšnjem poglavju. Podpira zlasti ustanovitev in sestavo organa AMLA, ki bo z izvrševanjem svojih neposrednih nadzornih pooblastil jedro evropskega nadzornega (in obveščevalnega) sistema AML/CFT, v njegovem splošnem odboru pa bodo kot opazovalci sodelovali nacionalni nadzorniki, finančnoobveščevalne enote in druge institucije EU.

4.2

EESO se strinja s porazdelitvijo vsebine med prvo uredbo in šesto direktivo ter z določbami obeh, da bi standardizirali nacionalno zakonodajo in olajšali delovanje nacionalnih finančnoobveščevalnih enot ter nadzornikov na ključnih področjih evidenc, poročanja in preiskovanja sumljivih transakcij v obliki poročil o sumljivih dejavnostih (SAR) ter z uporabo standardiziranih tehnik. Osredotočenost na izpolnjevanje različnih obveznosti organov v najkrajšem možnem času je zelo zaželena, če želimo premagati eno trenutno glavnih težav. EESO meni, da je predlagana zakonodaja v skladu z evropskim okvirom za varstvo podatkov ter pravicami posameznikov in podjetij, ki jih bo na koncu ščitilo Sodišče Evropske unije.

4.3

EESO poziva nacionalne vlade in evropske organizacije civilne družbe, naj podprejo sprejetje in ustrezno izvajanje tega zakonodajnega svežnja. Ohranitve sedanjega stanja si ne morejo privoščiti niti EU niti države članice, sploh pa ne zdaj, ko morajo države članice in EU zaradi boja proti zdravstvenim, gospodarskim in socialnim posledicam pandemije COVID-19 ter za oživitev gospodarstva znatno povečati javna sredstva. Kot je navedeno v poročilu CEPS-ECRI, je poskus zaustavitve ali vsaj bistvenega zmanjšanja pranja denarja moralna obveznost vsake demokratične družbe, v kateri so vsi državljani svobodni in enaki pred zakonom in v kateri je vzpostavljen pošten sistem sodelovanja. Pomanjkanje jasnosti, zamude in neučinkovitost bodo le še spodbujali pranje denarja (17).

4.4

EESO se zaveda, kako pomembna so na tem področju javno-zasebna partnerstva. V nekaterih državah je raziskovalna zmogljivost skoncentrirana v zasebnem sektorju (18). EESO institucije EU poziva, naj pri izvajanju zakonodajnega svežnja storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi spodbudile izboljšanje nacionalnih nadzornih institucij in finančnoobveščevalnih enot, vendar želi tudi, da čim bolj olajšajo javno-zasebna partnerstva na tem področju.

4.5

Za učinkovitejši boj proti gospodarskemu in davčnemu kriminalu bodo v mnogih državah verjetno potrebne spremembe kulture in večja vključenost civilne družbe. To je bil eden od razlogov, da je EESO predlagal sklenitev evropskega pakta za boj proti davčnim kaznivim dejanjem, izogibanju davkom in pranju denarja (19). Iz istih razlogov se Evropski parlament zavzema, „da se ponovno vzpostavi zaupanje javnosti in zagotovijo pravični in pregledni davčni sistemi ter davčna pravičnost“ (20). Da bi to lažje dosegli, EESO predlaga, da se v okviru organa AMLA (21) ali kot organ v okviru Evropske komisije, v katerem sodeluje tudi organ AMLA, ustanovi posvetovalni organ civilne družbe, da se bodo lahko organizacije civilne družbe in Odbor dejavneje vključili v boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter prispevali svoje izkušnje in predloge. Institucije EU in organizirana civilna družba morajo ukrepati skupaj in evropske državljane ozaveščati o zelo negativnem vplivu pranja denarja in povezanih kaznivih dejanj na javne dobrine ter o načelih pravičnosti in poštenosti, na katerih temelji demokracija.

4.6

Europol in drugi strokovnjaki menijo, da so pranje denarja in povezana kazniva dejanja, zlasti tista, storjena z elektronskimi sredstvi ter z uporabo kriptovalut in drugih kriptosredstev, od izbruha pandemije COVID-19 v porastu (22). EESO zato meni, da je sprejetje uredbe, ki jih obravnava enako kot druge transakcije, zaradi česar je obvezna identifikacija dejanskih lastnikov, povsem utemeljeno. Predlog uredbe o trgih kriptoimetij (23) je korak k splošni ureditvi in bi moral začeti veljati čim prej, vendar ne nadomešča vseh instrumentov, ki so potrebni za zaščito pred finančnimi tveganji in kaznivimi dejanji v zvezi s temi finančnimi produkti.

4.7

EESO, EP in druge institucije so opozorili na tveganje zaradi obstoja več sto tisoč navideznih podjetij (24) v EU, ki so jih legalizirale in jih upravljajo nekatere odvetniške družbe, svetovalna podjetja ali davčni svetovalci ter se večinoma uporabljajo za pranje denarja in druga povezana predhodna kazniva dejanja, pa tudi za izogibanje davkom. Skoznje se pretakajo veliki zneski kapitala. Obstoječi pristojni organi in novi evropski nadzorni sistem bodo morali vzpostaviti posebne programe za izvajanje pravil za identificiranje dejanskih lastnikov teh podjetij ter izdajateljev in prejemnikov njihovih transakcij, da bodo lahko preganjali gospodarska in finančna kazniva dejanja, ki jih zagrešijo številna od teh podjetij. Nobenemu podjetju ali drugemu subjektu, ki bi se lahko uporabljal pri pranju denarja ali financiranju terorizma, ne bi smelo biti dovoljeno, da se registrira v kateri koli državi članici, če končni lastniki niso znani ali so povezani s takimi dejavnostmi.

4.8

EESO meni, da morajo države članice nujno prenesti Direktivo 2018/1673, ki določa skupno opredelitev kaznivega dejanja pranja denarja. EESO predlaga sprejetje nove direktive, ki bi določala skupno opredelitev s tem povezanih kaznivih dejanj, predvidenih v zakonodaji držav članic, ustrezne kazni za ta kazniva dejanja pa bi morale biti določene v določenih razponih. Člen 83 PDEU med kaznivimi dejanji, katerih opredelitev in kazni je mogoče uskladiti na podlagi evropskih minimalnih pravil, izrecno omenja pranje denarja in povezana čezmejna kazniva dejanja.

4.9

EESO poziva Evropsko komisijo, naj preuči, ali je mogoče, da bi bil organ AMLA že pred letom 2026 popolnoma operativen, vključno z neposrednim nadzorom. EESO v vsakem primeru poziva Evropsko komisijo in druge sodelujoče institucije, naj v vmesnem času okrepijo sodelovanje, da bi veljavno zakonodajo izvajali učinkoviteje in v skladu s pripombami Evropskega parlamenta in Računskega sodišča. To velja zlasti za EBA in njen novi odbor za preprečevanje pranja denarja ter ECB in Europol. Poleg tega EESO poziva Evropsko komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Europol, naj čim prej izvedejo novo analizo tretjih držav, ki bodo verjetno vključene na nov seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

4.10

EESO se zaveda, kako pomembno bi lahko bilo Evropsko javno tožilstvo v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter poziva evropske institucije in države članice, naj brez odlašanja omogočijo njegovo polno delovanje. Obžaluje, da nekatere vlade, zlasti vlade, ki so pred kratkim začasno predsedovale EU, ovirajo zaključek procesa. EESO se strinja z Evropskim parlamentom, ki Evropsko komisijo poziva, naj preuči predlog o vzpostavitvi evropskega okvira za čezmejne preiskave finančnih in davčnih kaznivih dejanj.

4.11

Zaradi mednarodne narave pranja denarja je treba okrepiti usklajevanje med nacionalnimi policijskimi enotami in obveščevalnimi službami. EESO hkrati meni, da bi bilo zelo koristno Europolu podeliti večja pooblastila ter zadostne kadrovske in materialne vire za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter za usklajevanje nacionalnih policijskih sil na teh področjih. Učinkovito usklajevanje med Evropskim javnim tožilstvom, novim organom AMLA in Europolom bi bilo lahko ključno za uspeh novega zakonodajnega svežnja v praksi.

4.12

EESO meni, da je treba sestaviti nov, realen in verodostojen seznam nekooperativnih jurisdikcij. Prav tako predlaga, da Komisija pripravi direktivo, v skladu s katero bo treba podjetja in posameznike, ki so vpleteni v finančni kriminal ali pranje denarja, izključiti iz vseh postopkov za oddajo javnih naročil.

4.13

EESO meni tudi, da je treba ohraniti sedanji odnos med finančnoobveščevalnimi enotami držav članic in ga vključiti v novo strukturo organa AMLA. Obveščevalnih in strateških zavezništev, ki so jih skozi leta vzpostavile finančnoobveščevalne enote različnih držav članic, ne smemo izgubiti.

4.14

Velik del pranja denarja poteka zunaj finančnega sistema z uporabo gotovine za nakup blaga, ki je pozneje legalizirano ali shranjeno, ali z nekaterimi poslovnimi transakcijami. EESO poziva Komisijo, naj izvede študijo, kako bi lahko predlagani zakonodajni sveženj najučinkoviteje uporabili na trgu umetniških del in premoženja velike vrednosti ter za njihovo shranjevanje v prostocarinskih pristaniščih, carinskih skladiščih in posebnih ekonomskih conah, pa tudi za nekatere poslovne transakcije, poslovne transakcije, ki vključujejo brezobrestna posojila, odplačana v namembni državi, naložbe v nepremičnine in transakcije s podjetji za igre na srečo. Rezultati takšne študije bi morali biti, če je to ustrezno, podlaga za nadaljnje zakonodajne predloge za boj proti pranju denarja in povezanim kaznivim dejanjem.

4.15

Dejavnosti velike večine nepridobitnih organizacij civilne družbe krepijo demokracijo, saj ta postane participativna, poleg tega pa je to gospodarski sektor, ki ima vse večjo vrednost. Mnoge se dejansko borijo proti pranju denarja in prispevajo k razkrivanju praks pranja denarja, nekatere pa se morda vseeno uporabljajo pri pranju denarja. Zaradi tega je treba pri oblikovanju politik v zvezi z nepridobitnimi organizacijami civilne družbe pripraviti zelo skrbne ocene tveganja, da se odkrijejo primeri uporabe takšnih organizacij v nezakonite namene, ne da bi se pri tem zaviral njihov razvoj ali da bi avtoritarne vlade to izkoriščale za napade na organizacije, ki jih kritizirajo.

5. Posebne ugotovitve

5.1

Med pandemijo se je poleg povečanja virtualnih transakcij in večje uporabe kriptosredstev povečal tudi trg z nezamenljivimi žetoni (NFT – Non Fungible Tokens) (25), ki s tehnologijo blokovnih verig prenaša denar čez meje (2,5 milijarde USD v prvi polovici leta 2021). EESO predlaga, da se upravljavci (tržnic) NFT vključijo na seznam pooblaščenih subjektov. Podobno je treba spremljati „negotovinske transakcije“, ki se uporabljajo za pranje denarja.

5.2

Med pandemijo se je zmanjšala uporaba gotovine. Zaradi tega in zaradi odločitve, da se prenehajo tiskati bankovci za 500 EUR, morajo kriminalci „oprati“ ta denar in ga vključiti v realno gospodarstvo. EESO zato priporoča, naj Evropska komisija preuči možnost znižanja zgornje meje gotovinskih transakcij pod 10 000 EUR ob upoštevanju različnih razmer v različnih državah članicah.

5.3

EESO meni, da je bistveno, da finančnoobveščevalne enote delujejo pravilno. Za to so potrebni zadostni tehnični in človeški viri na visoki ravni. Njihovo sposobnost sodelovanja z drugimi finančnoobveščevalnimi enotami in organi EU je treba okrepiti z združljivimi standardi, postopki in orodji IT ter zadostnim in primerljivim usposabljanjem za vse njihovo osebje. Organ AMLA bi moral za večjo učinkovitost svojega dela sodelovati s pristojnimi nacionalnimi organi. EESO poziva nacionalne vlade, zlasti tiste, ki so omenjene v priporočilih za posamezno državo v okviru evropskega semestra, naj dajo prednost cilju nemotenega delovanja finančnoobveščevalnih enot in spodbujajo učinkovito sodelovanje z evropskimi organi.

5.4

EESO meni, da so visoka poklicna kakovost, izkušnje, neodvisnost – v smislu zagovarjanja izključno interesov in vrednot EU – ter poštenost vodij in drugega osebja organa AMLA bistvene za njegovo delovanje. Izbirni postopek mora torej temeljiti na doslednosti in preglednosti. EESO predlaga, da Komisija pripravi seznam načel in vrednot, ki so podlaga za začetne postopke zaposlovanja in jih je mogoče upoštevati v etičnem kodeksu, ki ga pripravijo in potrdijo telesa organa.

5.5

EESO ponavlja predlog (26), ki je v skladu s predlogom Evropskega parlamenta, da se postopno odpravijo sheme prebivanja za vlagatelje in prepovejo sheme državljanstva za vlagatelje, do takrat pa naj se strogo preverja, ali so tisti, ki te sheme koristijo, izpolnili svoje zakonske obveznosti v svojih državah izvora in se ne ukvarjajo s pranjem denarja.

5.6

EESO predlaga Evropski komisiji, naj ustvari podatkovno zbirko, v kateri bo MSP zagotavljala informacije o sankcijah v zvezi s financiranjem terorizma za posameznike in podjetja ter njihovem trajanju.

5.7

Organu AMLA je treba zagotoviti zadosten proračun za spopadanje z velikimi izzivi, s katerimi se bo soočil pri izpolnjevanju svojih ciljev in poslanstva. Učinkovit boj proti pranju denarja in financiranju terorizma bo bistveno izboljšal davčne prihodke držav članic, ki se srečujejo z izzivi zelene in digitalne preobrazbe ter pravičnega prehoda, pri čemer bo izboljšal tudi njihovo socialno in politično kohezijo. Upoštevati je treba stroške podjetij pri izpolnjevanju novih zakonskih obveznosti, katerih učinkovitost je treba redno ocenjevati. EESO predlaga, da se organ AMLA financira iz proračuna EU.

5.8

Za uspešen boj proti pranju denarja in financiranju terorizma sta ključna razpoložljivost dobrih medsebojno povezanih podatkovnih zbirk in registrov dejanskega lastništva računov, nepremičnin, skladov ali skrbnikov in transakcij ter njihova dostopnost pooblaščenim osebam. Z naraščajočo velikostjo teh registrov in podatkovnih zbirk ter vse večjo hitrostjo dostopa do njih se povečuje tudi potreba po varstvu osebnih podatkov. EESO meni, da je to vprašanje, ki ga je treba obravnavati z največjo pozornostjo.

V Bruslju, 8. decembra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) COM(2020) 593 final.

(2) Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22).

(3) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(4) COM(2019) 360 final, COM(2019) 370 final, COM(2019) 371 final in COM(2019) 372 final z dne 24. julija 2019.

(5) C(2020) 2800 final.

(6) UL C 429, 11.12.2020, str. 6.

(7) COM(2021) 421 final.

(8) COM(2021) 420 final.

(9) COM(2021) 423 final.

(10) COM(2021) 422 final.

(11) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(12) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2019 (UL C 108, 26.3.2021, str. 8) in resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020.

(13) Evropsko računsko sodišče: Posebno poročilo št. 13/2021.

(14) CEPS-ECRI: TF Report: AML in the EU (poročilo projektne skupine z naslovom Preprečevanje pranja denarja v EU), januar 2021.

(15) Evropsko računsko sodišče, prav tam, točka 86. Odbor nadzornikov EBA v desetih letih na lastno pobudo ni opravil nobene preiskave AML/CFT. Ker zanj ne velja pravna obveznost, da bi se moral pravočasno odzvati na zahtevke, je preiskal le dve od štirih pritožb, ki jih je vložila Evropska komisija.

(16) Evropsko računsko sodišče, prav tam, točki 26 in 28.

(17) CEPS-ECRI, prav tam, str. 2.

(18) CEPS-ECRI, prav tam, str. 4.

(19) Mnenje EESO Učinkoviti in usklajeni ukrepi EU za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom, pranju denarja in davčnim oazam, (UL C 429, 11.12.2020, str. 6), točke 3.4, 3.5 in 3.6.

(20) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o akcijskem načrtu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(21) Da bi olajšali posvetovanje z deležniki, EBA, ESMA (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in EIOPA (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) že od svoje ustanovitve vključujejo skupine deležnikov, ki jih sestavljajo člani, ki uravnoteženo zastopajo zasebna podjetja, potrošnike, uporabnike, predstavnike zaposlenih v sektorskih podjetjih in vrhunske akademike.

(22) Europol-Center za finančni in gospodarski kriminal: Enterprising criminals. Europe’s fight against the global networks of financial and economic crime (Podjetni kriminalci. Boj Evrope proti svetovnim mrežam finančnega in gospodarskega kriminala) (junij 2020) in WCA: COVID 19 opened the doors for a new wave of money laundering (COVID-19 je odprl vrata novemu valu pranja denarja).

(23) COM(2020) 593 final.

(24) „Navidezno“ ali „fantomsko“ ali „fiktivno“ podjetje: podjetje brez dejanske gospodarske dejavnosti v državi, v kateri je registrirano, in brez zaposlenih ali z zelo malo zaposlenimi. Nekatera od takih podjetij se uporabljajo za pranje denarja, izogibanje davkom ali izogibanje direktivi o napotitvi. Glej: EPRS, oktober 2018: An overview of shell companies in the European Union (Pregled navideznih podjetij v Evropski uniji); MDS, F&D, september 2019: Damgaard, Elkjaer in Johannesen: The Rise of Phantom Investments (Porast fantomskih naložb) in mnenje EESO Učinkoviti in usklajeni ukrepi EU za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom, pranju denarja in davčnim oazam, (UL C 429, 11.12.2020, str. 6).

(25) Reuters, 6. junij 2021: NFT sales volume (Obseg prodaje nezamenljivih žetonov).

(26) UL C 47, 11.2.2020, str. 81, in UL C 429, 11.12.2020, str. 6.