6.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 152/134


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energijski učinkovitosti (prenovitev)

(COM(2021) 558 final – 2021/0203 (COD)

(2022/C 152/22)

Poročevalka:

Alena MASTANTUONO

Zaprosili

Evropski parlament, 13. 9. 2021

Svet Evropske unije, 20. 9. 2021

Pravna podlaga

člen 194(2) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

9. 12. 2021

Plenarno zasedanje št.

565

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

118/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predlog prenovitve direktive o energijski učinkovitosti, saj obravnava področje ukrepanja, ki je ključno za doseganje popolnega razogljičenja gospodarstva in družbe EU.

1.2

EESO pozdravlja zavezujočo naravo novega cilja EU. Zaveda se, da vse višji cilji glede učinkovitosti na ravni EU, pri katerih se od držav članic zahteva, da porabo energije do leta 2030 zmanjšajo za 9 % v primerjavi z napovedmi iz referenčnega scenarija za leto 2020, prinašajo veliko izzivov in so ambiciozni. Iz poročila o napredku za leto 2020 (1) je razvidno, da je svoje okvirne nacionalne cilje za leto 2020 bolj ali manj izpolnilo le 12 držav članic.

1.3

Pandemija COVID-19 je omajala skupna prizadevanja EU in bo vsekakor nadalje vplivala na izpolnjevanje višje zastavljenih ciljev. Za dosego okvirnih nacionalnih prispevkov bodo morale vse države članice okrepiti svoja prizadevanja, upoštevati pa bi bilo treba različne okoliščine posameznih držav članic.

1.4

EESO ponavlja svoje stališče iz mnenja o evropskih podnebnih pravilih (2), da bi moral biti cilj doseči čim večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s čim nižjimi družbeno-gospodarskimi stroški. Priporoča, naj se povežejo instrumenti, ki so združljivi z dobro reguliranim trgom, in regulativni ukrepi, kadar je to potrebno, vključno s finančnimi instrumenti ob podpori večletnega finančnega okvira in instrumenta NextGenerationEU, da bi se tako prispevalo k učinkovitejšemu energetskemu okolju.

1.5

EESO pozdravlja, da je v predlagani prenovljeni direktivi o energijski učinkovitosti določena vodilna vloga javnega sektorja, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, in opozarja, da bodo za to potrebni zadostna finančna in tehnična pomoč ter usposobljeno osebje. Podpira ukrepe v zvezi s prenovo in zmanjšanjem porabe energije, ki naj bi jih sprejel javni sektor, in meni, da se bo z njimi pomagalo gradbenemu sektorju, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter se bodo spodbudili razvoj in uporaba novih tehnologij ter ustvarjanje delovnih mest v okviru pobude „val prenove“.

1.6

EESO ceni tudi večji poudarek na obveščanju in krepitvi moči odjemalcev, na primer na področju pogodbenih zahtev ali pri uporabi jasnega in razumljivega jezika. Poudarja pomembno vlogo civilne družbe pri kampanjah obveščanja o koristih energijske učinkovitosti.

1.7

Rast cen energije je pokazala, kako hitro in močno to vprašanje lahko prizadene gospodinjstva in podjetja. Prej kot pričakovano je postalo jasno, kako pomembni so ukrepi za zajezitev teh stroškov. EESO podpira pobude in orodja za izvajanje direktive o energijski učinkovitosti, s katerimi bi pomagali ranljivim odjemalcem in gospodinjstvom, ter poudarja, da utegnejo ambiciozni cilji za daljinsko ogrevanje in hlajenje poslabšati razmere v socialnih stanovanjih. Zato pozdravlja predlog za ustanovitev Socialnega sklada za podnebje in poziva k spoštovanju načela pravičnega prehoda, da bi se upoštevale različne razmere v državah članicah.

1.8

EESO se zaveda namena in koristi načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki pa ni vedno stroškovno učinkovita rešitev. V nekaterih primerih je lahko učinkovitejše, da se z energijo ne varčuje, ampak se ta proizvaja iz varnih in trajnostnih nizkoogljičnih virov.

1.9

EESO poziva evropske institucije, naj zagotovijo sinergije med pobudami v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“. Če bo sveženj bistveno spremenjen, poziva institucije EU, naj pripravijo oceno učinka.

2.   Ozadje in dejstva

2.1

Energijska učinkovitost je ključno področje ukrepanja na poti k popolnemu razogljičenju gospodarstva Unije. Predlagana prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti je pomemben sestavni del svežnja „Pripravljeni na 55“, s katerim se izvajajo načela evropskega zelenega dogovora ter v katerem je določen način za doseganje novih ciljev Unije, po katerih naj bi emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali za najmanj 55 %.

2.2

Predlog je del te širše politike, za zagotovitev želenega trajnostnega razvoja EU pa bi moral biti v celoti skladen z drugimi pobudami v okviru omenjenega svežnja (kot so spremembe sistema EU za trgovanje z emisijami, prilagoditev finančnega mehanizma za podporo izvajanju svežnja, uredba o porazdelitvi prizadevanj, direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, strožji emisijski standardi za motorna vozila in revidirana direktiva o infrastrukturi za alternativna goriva).

2.3

Glavni namen predloga je zmanjšati skupno porabo energije in zmanjšati emisije. Njegovi osnovni cilji so izkoristiti neizkoriščene možnosti za prihranek energije v celotnem gospodarstvu, upoštevati višje cilje glede energijske učinkovitosti, zastavljene v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev, in določiti ukrepe za države članice, ki bodo skladni z ambicioznejšim podnebnim ciljem vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. Pri uresničevanju teh ciljev je treba ustrezno upoštevati družbene dejavnike in dejavnike trajnosti, in sicer tako, da se prispeva k cenovno dostopni in vključujoči porabi energije, kot je bilo dogovorjeno v skupni Socialni zavezi iz Porta, hkrati pa v celoti upoštevati načelo pravičnega prehoda.

2.4

To temelji na vodilnem načelu „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki bi ga bilo treba upoštevati v vseh sektorjih, vključno s finančnim, in se ne omejiti le na energetski sistem.

2.5

S prenovljeno direktivo naj bi se določil ambicioznejši zavezujoči cilj letnega zmanjšanja porabe energije na ravni EU. Prav tako je njen namen zagotoviti smernice za določanje nacionalnih prispevkov, zaradi katerih se bodo obveznosti držav članic glede letnega prihranka energije skoraj podvojile.

2.6

Javni sektor bo moral kot katalizator in za zgled drugim sektorjem vsako leto prenoviti 3 % svojega stavbnega fonda, da bi se pospešilo izvajanje pobude „val prenove“, ter energijsko učinkovitost upoštevati pri javnem naročanju blaga, storitev, gradbenih del in stavb. Obe pobudi prinašata možnosti za ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest ter zmanjšanje javne porabe za uporabo in stroške energije.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja predlog prenovitve direktive o energijski učinkovitosti, saj obravnava področje ukrepanja, ki je ključno za doseganje popolnega razogljičenja gospodarstva in družbe EU. Uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma zahteva preoblikovanje vseh podnebnih in energetskih politik. Okrepitev okvira politike za energijsko učinkovitost s posebno kombinacijo ukrepov bo pripomogla k mobilizaciji naložb, ki so potrebne za prehod. Zato EESO meni, da bi revizija direktive, ki vključuje splošne cilje energijske učinkovitosti za EU, morala dati pravi signal za to reformo.

3.2

EESO ceni dosežke direktive o energijski učinkovitosti, hkrati pa se dobro zaveda pomanjkljivosti skupnih prizadevanj EU za zmanjšanje porabe energije.

3.3

Pandemija COVID-19 je omajala skupna prizadevanja EU in bo vsekakor nadalje vplivala na izpolnjevanje višjih ciljev. Da bi dosegle okvirne nacionalne prispevke, bodo morale vse države članice okrepiti svoja prizadevanja. EESO priporoča, naj se povežejo instrumenti, združljivi z dobro reguliranim trgom, kot so davki, trošarine in omejene pravice, s katerimi se lahko trguje, kot je sistem trgovanja z emisijami, in po potrebi regulativni ukrepi.

3.4

EESO tako kot v svojem mnenju o evropskih podnebnih pravilih (3) poudarja, da bi moral biti cilj doseči čim večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s čim nižjimi družbeno-gospodarskimi stroški. Doseči je treba pravo ravnotežje, da bi bili skupni stroški izpolnjevanja ciljev EU kar najmanjši. Stroškovna učinkovitost ukrepov za prihranke energije se s povečanjem količine prihranjene energije običajno zmanjša: začetne ukrepe je mogoče zlahka izvajati, nadaljnji ukrepi pa so dražji, njihov rezultat pa slabši. S predlogom direktive bi bilo treba doseči ravnotežje in zagotoviti, da se prekomerni stroški ne bodo prenesli na odjemalce energije.

3.5

EESO podpira pobude in orodja za izvajanje direktive o energijski učinkovitosti, s katerimi bi se ublažile socialne posledice predloga in pomagalo ranljivim odjemalcem in gospodinjstvom, ki jih je pandemija COVID-19 še posebej močno prizadela. Zato zlasti pozdravlja predlog za ustanovitev Socialnega sklada za podnebje, s katerim bi se zagotovila dodatna finančna sredstva za preprečevanje širjenja energetske revščine, in poziva k spoštovanju načela pravičnega prehoda, da bi se upoštevale različne razmere v državah članicah.

3.6

EESO poziva evropske institucije, naj zagotovijo sinergije med pobudami v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“. Če bo sveženj bistveno spremenjen, poziva institucije EU, naj pripravijo oceno učinka.

3.7

EESO pozdravlja v direktivi določeno vodilno vlogo javnega sektorja, ki bi si moral prizadevati za zmanjšanje porabe energije v storitvah in stavbah. Zaveda se, da bo doseganje napredka v vseh zadevnih sektorjih zahtevno, predvsem v prometu, javnih zgradbah, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, prostorskem načrtovanju ter ravnanju z vodo in odpadki. Z zadovoljstvom ugotavlja, da se v členu 6 direktive širi področje uporabe obveznosti prenove, ki bo zdaj veljala za vse javne organe na vseh ravneh uprave ter vse vidike njihovih dejavnosti. Poudarja, da bodo za to potrebni zadostna finančna in tehnična pomoč ter usposobljeno osebje. Zato v skladu s svojim mnenjem o ponovnem razmisleku o proračunskem okviru (4) priporoča uporabo zlatega pravila za javne naložbe, da se zaščitijo produktivnost ter socialni in ekološki temelji blaginje prihodnjih generacij. Spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo z nacionalno vlado in vsemi deli gradbenega sektorja, da bi dosegli sinergije in odpravili nepotrebne ovire pri uresničevanju ciljev glede prenove.

3.8

EESO podpira ukrepe, ki naj bi jih sprejel javni sektor za podpiranje gradbenega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, ter razvoja in uporabe novih tehnologij v okviru pobude „val prenove“. Pri javnem naročanju bi se morala uporabljati merila, kot so stroškovna učinkovitost in ekonomska izvedljivost ter kakovost in socialna merila. Ta bi se morala še naprej upoštevati tudi na drugih področjih, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

3.9

EESO pozdravlja zavezujočo naravo novega cilja EU in zato priporoča, naj se pri okvirnih nacionalnih ciljih upoštevajo različna izhodišča držav članic in specifične nacionalne okoliščine ter potencial za zmanjšanje emisij, vključno s tistimi v otoških državah članicah in na otokih, pa tudi dosedanja prizadevanja, kot je decembra 2020 sklenil Svet (5).

3.10

EESO poudarja, da so prizadevanja za doseganje energijske učinkovitosti ter poslanstvo in cilji instrumenta NextGenerationEU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, tesno povezani. Poziva, naj se precejšen delež 37 % finančnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so namenjeni zelenim projektom, dodeli projektom energijske učinkovitosti glede na dejansko povpraševanje in potrebe v posameznih državah članicah.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO se zaveda namena in koristi načela „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki pa ni vedno stroškovno učinkovita rešitev, zato tega načela ne bi smeli obravnavati kot dogmo. V nekaterih primerih je lahko učinkovitejše, da se z energijo ne varčuje, ampak se ta proizvaja iz varnih in trajnostnih nizkoogljičnih virov.

4.2

EESO priporoča, naj se pri prilagoditvi odstotkov v členu 8 direktive o energijski učinkovitosti upoštevajo razlike med državami članicami: namesto ene pavšalne stopnje za vse države članice naj se uporablja diferencirana stopnja, prilagojena okoliščinam vsake države. Če naj formula za izračun prispevkov držav članic k ciljem povečanja energijske učinkovitosti deloma temelji na energijski intenzivnosti BDP, bi morala biti prilagojena tako, da bi upoštevala delež industrije v BDP, s čimer bi se zagotovilo, da bolj industrializirane države ne bodo v slabšem položaju.

4.3

EESO pozdravlja zahtevo, da države članice poročajo o instrumentih za energijsko učinkovitost, vključno z njihovim izvajanjem. Hkrati je skupaj z organizacijami civilne družbe, dejavnimi v državah članicah, vključno s socialnimi partnerji, pripravljen prevzeti podporno vlogo pri vzpostavljanju mehanizmov za pomoč na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. EESO poudarja, kako pomembno je vse deležnike (proizvajalce, ponudnike, upravljavce objektov, uporabnike in odjemalce) ustrezno seznaniti z dodatnimi zahtevami, da bi pospešili uvedbo pogodbenega zagotavljanja energijske učinkovitosti in prihranka energije. Od Evropske komisije pričakuje, da bo pri tem prevzela dejavno in vodilno vlogo, ter ponovno poudarja pomen civilne družbe, ki si močno želi prispevati h kampanjam ozaveščanja in obveščanja ter spodbujati programe usposabljanja.

4.4

EESO pozdravlja dejstvo, da Komisija v predlog ni vključila obveznosti za energetske preglede, saj bi se s tem določili pogoji za naložbene načrte podjetij. Podjetja so vedno pripravljena izboljšati svojo energijsko učinkovitost, sistemi upravljanja z energijo pa so se izkazali za stroškovno učinkovito alternativo energetskim pregledom.

4.5

EESO ceni tudi večji poudarek na obveščanju in krepitvi moči odjemalcev v zvezi s pogodbenimi zahtevami ter na uporabi jasnega in razumljivega jezika. Poudarja pomembno vlogo regulativnih organov na tem področju, zlasti na trgih z omejenim številom gospodarskih subjektov.

4.6

Po mnenju EESO je bistveno, da so vsi strokovnjaki, ki prispevajo k novemu pristopu k politiki energijske učinkovitosti, ustrezno usposobljeni, tako da imajo potrebna znanja, spretnosti in kvalifikacije, pri čemer je treba priznati, da v tem sektorju primanjkuje kvalificiranih delavcev.

4.7

EESO tako kot v svojem mnenju o strategiji Val prenove za Evropo poudarja, da je izolacija votlih sten in tal najučinkovitejši ukrep za doseganje prihrankov CO2, hkrati pa je tudi najenostavnejši in najcenejši. Vendar so tudi ti razmeroma cenovno ugodni ukrepi, čeprav prinašajo manjše stroške energije, za številne lastnike stanovanj še vedno predragi, zato se EESO zavzema, da bi nacionalne vlade uvedle mehanizem za subvencioniranje, saj imajo potencial za ustvarjanje delovnih mest. Po ugotovitvah študije kampanje Renovate Europe (Prenova Evrope) se za vsak milijon eurov, ki se nameni energetski prenovi stavb, v povprečju ustvari 18 delovnih mest v EU (6).

4.8

Čeprav EESO meni, da je zgornja meja porabe energije zelo koristen kazalnik, kar zadeva vprašanja, kot je poraba v gospodinjstvih, dvomi, ali je uporaba zgolj takega kazalnika primerna za industrijski sektor. Inovativne tehnologije za razogljičenje so pogosto energijsko intenzivnejše od tistih, ki se običajno uporabljajo za ta namen (a tudi onesnažujejo bolj). Če bi torej za industrijo določili zgornjo mejo porabe, bi lahko s tem temu sektorju preprečili, da bi razogljičil svoje procese, hkrati pa bi to ogrozilo tudi industrijsko proizvodnjo.

4.9

EESO poudarja, da ambiciozni cilji za daljinsko ogrevanje in hlajenje utegnejo prispevati k večji energetski revščini, saj številna gospodinjstva z nizkimi dohodki živijo v socialnih stanovanjih, ki se običajno centralno upravljajo. Spremembe direktive o energijski učinkovitosti ne smejo veljati za nazaj, sprememba opredelitve učinkovitega centralnega ogrevanja/hlajenja (člen 24) pa se ne bi smela uporabljati za sisteme, ki že obratujejo, temveč le za nove ali prenovljene sisteme.

V Bruslju, 9. decembra 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG


(1)  COM(2020) 564 final.

(2)  UL C 364, 28.10.2020, str. 143.

(3)  UL C 364, 28.10.2020, str. 143.

(4)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ponovnem razmisleku o proračunskem okviru EU za trajnostno okrevanje in pravičen prehod, sprejeto 20. oktobra 2021 (UL C 105, 4.3.2022, str. 11).

(5)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-22-2020-INIT/sl/pdf

(6)  https://www.renovate-europe.eu/wp-content/uploads/2020/06/BPIE-Research-Layout_FINALPDF_08.06.pdf