Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam – Evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu

(COM(2021) 252 final)

(2022/C 105/11)

Poročevalka:

Neža REPANŠEK

Zaprosilo	Evropska komisija, 1. 7. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	30. 9. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20. 10. 2021
Plenarno zasedanje št.	564
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	231/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja zavezanost EU vodilni vlogi in ohranjanju odprtosti v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij ob hkratnem spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev in vzajemnosti na podlagi temeljnih vrednot.

1.2

EESO pozdravlja sklepe Bonske deklaracije o svobodi znanstvenega raziskovanja, sprejete na ministrski konferenci o evropskem raziskovalnem prostoru 20. oktobra 2020 v Bonnu, saj je predpogoj za dinamično raziskovalno in inovacijsko okolje, katerega cilj sta nadgradnja znanja in družbena korist. EESO podpira sprejetje teh načel na mednarodni ravni v prihodnosti.

1.3

EESO meni, da je treba organizacije civilne družbe bolje vključiti v podporo institucij EU in držav članic pri razvoju izrednih politik in posebnih programov (poklicna mobilnost, privabljanje/zadržanje raziskovalcev ter rezultati uporabnih raziskav in inovacij za kulturo podjetništva MSP v EU), ki so sposobni izkoriščati dodano vrednost EU, ki po drugi strani podpira ambiciozen evropski raziskovalni prostor (1) za naslednje desetletje. Pri tem je treba zlasti upoštevati spoznanja, pridobljena med pandemijo, in posledice podnebnih sprememb za družbo in gospodarstvo ter potrebo po zagotavljanju polnega prenosa znanja in tehnologije prek digitalne preobrazbe raziskav. Pandemija je v ospredje postavila sodelovanje na področju zdravja, pri čemer se je treba osredotočiti na zagotavljanje zdravstvenega varstva in prizadevanja za pravočasno izboljšanje in okrepitev zdravja ter sodelovanje med zdravstvenimi delavci, kjer je mogoče s sodelovanjem poiskati rešitve za najzahtevnejše zdravstvene probleme.

1.4

EESO želi poudariti pomen krepitve vodilne vloge EU pri podpiranju večstranskih partnerstev na področju raziskav in inovacij za zagotavljanje novih rešitev za zelene, digitalne, zdravstvene, socialne in inovacijske izzive, ob upoštevanju sedanjih posledic pandemije COVID-19 na evropske zdravstvene sisteme, družbo, poslovne skupnosti in širše svetovno gospodarstvo.

1.5

Da bi konkretno prispevali k cilju močnejše EU na svetovni ravni, EESO poziva k ustrezni vključitvi organizacij civilne družbe na evropski in nacionalni ravni v delo Komisije pri spremljanju ukrepov, kakor je določeno v sporočilu Komisije. Glede na to, da se načrtuje forum ERP za prehod, EESO predlaga, da se priprava skupnih ukrepov evropskih in nacionalnih institucij olajša s predhodnim poročilom mreže znanja civilne družbe, ki bi bilo pripravljeno za mednarodno konferenco leta 2022, kjer bi o njem tudi razpravljali.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Komisija v globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam predstavlja perspektivo za evropsko strategijo o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij. Namen strategije je tudi krepitev partnerstev za zagotavljanje novih rešitev za zelene, digitalne, zdravstvene, socialne in inovacijske izzive.

2.2

Nova strategija temelji na dveh glavnih ciljih. Prvi je ustvariti okolje za raziskave in inovacije, ki temelji na pravilih in vrednotah ter je odprto, da bi raziskovalcem in inovatorjem po vsem svetu pomagali pri sodelovanju v večstranskih partnerstvih in iskanju rešitev za svetovne izzive. Drugi cilj je zagotoviti vzajemnost in enake konkurenčne pogoje v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij.

2.3

Novi globalni pristop bi se moral izvajati: — s prilagajanjem dvostranskega sodelovanja EU na področju raziskav in inovacij, da bi bilo združljivo z evropskimi interesi in vrednotami ter bi okrepilo odprto strateško avtonomijo EU, — z mobilizacijo znanosti, tehnologije in inovacij za pospešitev trajnostnega in vključujočega razvoja ter prehoda na odporno, na znanju temelječo družbo in gospodarstvo v državah z nizkim in srednjim dohodkom ter — s pobudami, ki temeljijo na pristopu Ekipa Evropa, ki združuje ukrepe EU, finančnih institucij in držav članic pri povečevanju učinkovitosti in učinka ukrepov.

2.4

Sporočilo bo tudi vodilo pri izvajanju mednarodne razsežnosti novega programa EU za civilne raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter ustvarjanju sinergij z drugimi programi EU, zlasti z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Evropa v Svetu.

3.   Zavezanost mednarodni odprtosti in temeljnim vrednotam na področju raziskav in inovacij

3.1

Da bi EU ohranila vodilni položaj, mora njen program za raziskave in inovacije še naprej ostati odprt svetu. To pomeni, da morajo imeti udeleženci z vsega sveta, ne glede na sedež ali prebivališče, možnost sodelovati v programih EU, kot sta Erasmus+ in Obzorje Evropa. Poleg tega bi morala biti spoštovanje in skupno razumevanje vrednot na področju raziskav prisotna v vseh mednarodnih partnerstvih, v okviru katerih jih je treba še bolj spodbujati.

3.2

EESO je v povezavi z Evropskim kodeksom ravnanja za raziskovalno integriteto (2) v mnenju Novi evropski raziskovalni prostor za raziskave in inovacije (3) poudaril, da je treba upoštevati načelo znanstvene in etične integritete, da bi preprečili nevarnosti za zdravje ljudi, finančne izgube in znanstvene neuspehe. V sporočilu je poudarjena vloga EU pri zaščiti skupnih temeljnih vrednot pri obravnavanju etičnih izzivov in zagotavljanju tehnoloških inovacij, osredotočenih na človeka.

3.3

Pri mednarodnem sodelovanju na področju raziskav bi bilo treba upoštevati akademsko svobodo, institucionalno avtonomijo, etiko in integriteto pri raziskavah, njihove empirične temelje, enakost spolov, raznolikost in vključevanje. EESO se močno strinja, da so pomembni uravnotežena zastopanost in enakost spolov, opolnomočenje mladih in njihova udeležba ter vključenost in raznolikost na področju raziskav in inovacij na svetovni ravni. Na vseh ravneh bi si bilo treba prizadevati za vključujoče in spodbudno okolje za raziskave, brez političnega vmešavanja, ter priložnosti za raziskave. EESO pozdravlja pobudo Komisije, da pripravi in promovira smernice o obravnavanju tujega vmešavanja v raziskovalne organizacije in visokošolske ustanove v EU.

3.4

Splošni cilj EU v zvezi z odprtimi podatki in odprto znanostjo je zagotoviti, da bodo nabori podatkov skladni z načelom FAIR (findable, accessible, interoperable, re-usable): podatki, ki jih je mogoče najti, so dostopni in interoperabilni ter se lahko ponovno uporabijo.

3.5

Pomembno je zagotoviti osnovno financiranje na nacionalni ravni, da se zagotovi ustrezna raven naložb v raziskave in razvoj, s katerimi bo mogoče doseči zastavljene cilje v tem sektorju.

3.6

EU bi lahko z „znanstveno diplomacijo“ vplivala na druge ter učinkoviteje uresničevala svoje gospodarske interese in vrednote, pri tem pa zadovoljevala zahteve in interese partnerskih držav ter izkoriščala svoje prednosti kot gonilno silo na področju raziskav in inovacij. EESO je prepričan, da bo konstruktiven socialni in državljanski dialog na vseh ravneh prispeval k uspešni znanstveni diplomaciji v naših skupnostih.

4.   Novo ravnotežje – enaki konkurenčni pogoji in vzajemnost na področju raziskav in inovacij

4.1

EU je s svojimi politikami in programi pomemben akter, ki spodbuja internacionalizacijo na področju raziskav in inovacij. Sposobna je vključiti tudi proizvodne sisteme in mobilizirati znanost, mlade raziskovalce, interdisciplinarne mreže, tehnologijo in inovacije za pospešitev trajnostnega in vključujočega razvoja na eni strani ter prehoda na odporno, na znanju temelječo družbo in gospodarstvo v državah z nizkim in srednjim dohodkom na drugi strani. EESO poudarja pomen zasebnih in zlasti javnih naložb v znanost, da na področju raziskav in inovacij ne bi zaostajali za drugimi svetovnimi silami ter bi hkrati varovali človekove pravice in temeljne vrednote.

4.2

Druge pomembne sile na področju znanosti namenjajo več sredstev za znanost kot EU v odstotku bruto domačega proizvoda. Povečujejo se geopolitične napetosti, človekove pravice in temeljne vrednote, kot je akademska svoboda, pa so na preizkušnji. Akademska svoboda je ogrodje visokošolskega izobraževanja v EU in bi jo bilo treba zaščititi v odnosu do tretjih držav. Glede na nedavne dogodke EESO pozdravlja in podpira poziv evropske akademske skupnosti (4) k takojšnjemu ukrepanju, da se vzpostavijo hitre dodatne zakonite poti za ogrožene raziskovalce in akademske delavce, tudi za akademske delavce, študente in akterje civilne družbe iz Afganistana, zlasti ženske ter etnične in verske manjšine.

5.   Skupno reševanje svetovnih izzivov

5.1

EESO v celoti podpira jasno osredotočenost na pravičen dvojni prehod, tj. digitalni prehod in zeleni dogovor, ter politike na področju zdravja ter dolgoročnega okrevanja po pandemiji COVID-19. Evropa mora sodelovati čezmejno, v obsegu, kakršnemu še nismo bili priča, da bo znala skupaj z drugimi partnerji razviti inovativne rešitve za izvedbo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda v skladu s cilji trajnostnega razvoja ter spodbudila odpornost, rast, konkurenčnost – zlasti v prid mikro, malim in srednjim podjetjem – ter podprla gospodarsko in družbeno blaginjo Evrope. Pri spodbujanju prehoda na odpornejše in bolj trajnostno evropsko gospodarstvo je bistveno vključujoče okrevanje, pri katerem ne bo zapostavljen noben Evropejec, hkrati pa je treba ustvarjati nove priložnosti za delavce. V teh procesih imajo lahko pomembno vlogo tudi socialne inovacije.

5.2

Vzajemna odprtost, prosta izmenjava idej in sooblikovanje rešitev so bistvenega pomena za pridobivanje in nadgrajevanje temeljnega znanja. To so tudi ključni elementi živahnega inovacijskega ekosistema, saj odprtost pri sodelovanju, ki je značilna za delovanje EU, poteka v spremenjenem globalnem okolju.

5.3

Mobilizacija svetovnih raziskovalcev in inovatorjev bo ključna za blaginjo državljanov in prihodnjih generacij. Kot se je pokazalo med nedavno svetovno pandemijo, okrepljeno mednarodno sodelovanje pri vprašanjih, kot je svetovno zdravje, pripomore k prodornim inovacijam. EU bi morala podpirati cilje odprte strateške avtonomije in hkrati spremeniti dvostransko sodelovanje z državami zunaj EU na nekaterih področjih (5).

5.4

EU bi morala v odziv na trenutne svetovne trende dajati zgled s spodbujanjem multilateralizma, ki temelji na pravilih. Multilateralizem je treba okrepiti, da bo služil svojemu namenu in bo kos svetovnim izzivom ter se odzival na vse večje zahteve državljanov po preglednosti, kakovosti in vključenosti. EU bi morala spodbujati tudi ambiciozno posodobitev najpomembnejših multilateralnih institucij in si prizadevati za skupen načrt za vzajemno odprtost pri sodelovanju na področju raziskav in inovacij za lažje svetovno odzivanje na globalne izzive ter izmenjavo dobrih praks.

5.5

EU bi morala imeti vodilno vlogo pri določanju svetovnih trajnostnih standardov, ki bi jo bilo treba spodbujati tudi z večjo vlogo pri mednarodnem sodelovanju na področju prednormativnih raziskav in raziskav za standardizacijo, ki so prijazne MSP. EESO poudarja tudi pomen podpornih ukrepov za MSP na vseh področjih varstva pravic intelektualne lastnine.

5.6

EESO v celoti podpira akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine (6) kot zelo dober in celovit pristop k posodobitvi sistema intelektualne lastnine EU. Uvedba enotnega patentnega sistema mora biti glavna prednostna naloga, ki bo znatno povečala konkurenčnost podjetij EU.

5.7

Nekatere države si za vodilni položaj na področju tehnologije vse bolj prizadevajo z diskriminatornimi ukrepi ter raziskave in inovacije pogosto uporabljajo kot orodje globalnega vpliva in družbenega nadzora. Okrepiti je treba blaginjo in gospodarsko konkurenčnost EU, pa tudi njeno zmožnost samostojnega pridobivanja in zagotavljanja ključnih tehnologij in storitev za državljane, ki so varne in zanesljive. EU bi morala imeti vodilno vlogo pri razvoju novih svetovnih norm, mednarodnih standardov in okvirov sodelovanja na področjih, kot je digitalno, vključno z umetno inteligenco in drugimi novimi tehnologijami. EU lahko s svojo demokratično in regulativno močjo pomaga graditi boljši svet. Z verodostojnostjo, ki jo ima kot mirovni akter, ter svojimi varnostnimi in obrambnimi strukturami pa lahko prispeva k večstranskim prizadevanjem za ohranjanje, vzdrževanje in izgradnjo miru.

5.8

EESO je od leta 2017, ko je pripravil svoje prvo mnenje (7) o umetni inteligenci, v ospredju razprave na tem področju in je v zadnjih letih na to temo objavil že več mnenj (8). Zavzema se za takšen pristop k umetni inteligenci, kjer je nadzor v rokah človeka, kar pomeni, da človek ohrani nadzor nad umetno inteligenco v tehničnem smislu, prav tako pa je človek tisti, ki odloča o tem, ali jo uporabiti v širši družbi ter kdaj in kako jo uporabiti. Med drugim je treba opozoriti tudi na učinke umetne inteligence na delovna mesta, pomen pravega ravnovesja med urejanjem, samourejanjem in etičnimi smernicami ter vpliv umetne inteligence na potrošnike. EESO trenutno pripravlja mnenje o predlogu Evropske komisije za akt o umetni inteligenci (9).

5.9

Zunanje ukrepanje EU in notranje politike v posameznih državah članicah morajo biti usklajeni, da bi bila EU uspešen akter na svetovni ravni. Enoten in usklajen glas EU je bistvenega pomena za stabilizacijo naših partnerstev in zavezništev s tretjimi državami, podporo večstranskih in regionalnih organizacij ter pogajanja o pristopu k svetovnim javnim dobrinam, ki bo bolj temeljil na interesih.

---

(1)  Dopis predsedstva Svetu z naslovom „Prenova evropskega raziskovalnega prostora – kako pripraviti uvedbo ambicioznega ERP, primernega za naslednje desetletje?“ in „Novi evropski raziskovalni prostor: Svet sprejel sklepe“ (sporočilo za javnost, 1. december 2020).

(2)  The European Code of Conduct for Research Integrity, www.allea.org (6. junij 2021).

(3)  Mnenje EESO Novi ERP za raziskave in inovacije (UL C 220, 9.6.2021, str. 79).

(4)  https://www.scholarsatrisk.org/2021/08/urgent-appeal-to-european-governments-and-eu-institutions-take-action-for-afghanistans-scholars-researchers-and-civil-society-actors/

(5)  Vključitev sodelovanja z državami Efte, Zahodnim Balkanom, Turčijo, državami, zajetimi z evropsko sosedsko politiko, in Združenim kraljestvom, poglabljanje partnerstev EU z Afriko, Latinsko Ameriko ter drugimi regijami itd.

(6)  Mnenje EESO Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine (UL C 286, 16.7.2021, str. 59).

(7)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(8)  UL C 440, 6.12.2018, str. 1, UL C 440, 6.12.2018, str. 51, UL C 240, 16.7.2019, str. 51, UL C 47, 11.2.2020, str. 64, UL C 364, 28.10.2020, str. 87.

(9)  INT/940 – Umetna inteligenca/uredba (UL C 517, 22.12.2021, str. 61).