Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – Nova agenda za Sredozemlje

(JOIN(2021) 2 final)

(2021/C 374/13)

Poročevalka:

Helena DE FELIPE LEHTONEN

Zaprosilo	26. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	23. 3. 2021
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	16. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	215/1/5

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja obnovljeno zavezanost Komisije vladavini prava, človekovim in temeljnim pravicam, enakosti, demokraciji in dobremu upravljanju kot temelju za razvoj pravičnih, vključujočih in zato tudi uspešnih družb, ter njeno posebno osredotočenost na mlade, ženske in prikrajšane skupine. Obenem pozdravlja nove socialne cilje vrha v Portu, ki morajo vplivati na izvajanje skupnega sporočila.

1.2

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da je EU zavezana spodbujanju kulture vladavine prava s tesnim vključevanjem civilne družbe in poslovne skupnosti. Organizacije civilne družbe in organizacije socialnih partnerjev ostajajo ključne partnerice pri oblikovanju in spremljanju sodelovanja EU. Skupina EESO za temeljne pravice in pravno državo je dober primer, kako organizacije civilne družbe v državah članicah EU postajajo vse močnejše.

1.3

EESO toplo pozdravlja predloge za tesnejše vključevanje zasebnega sektorja v razvoj regije, da bi dopolnili potrebne javne naložbe, ter za poglobitev javno-zasebnega dialoga, da bi dosegli socialno in ekonomsko vzdržnost, ki bosta vodili do ustvarjanja dostojnih delovnih mest. Ta pristop bi bilo treba spodbujati na ravni evro-sredozemske regije ter na nacionalni in lokalni ravni.

1.4

Čeprav regijo po 25 letih barcelonskega procesa še vedno pestijo isti problemi na področju miru, varnosti in gospodarskega razvoja, EESO pozdravlja odločilno podporo za krepitev sodelovanja na večstranskih forumih, v središču katerih je OZN, zlasti na področju miru in varnosti, da se razvijejo skupne rešitve ter obravnavajo vprašanja, ki ovirajo stabilnost in napredek. Odbor poziva k ukrepanju na podlagi sinergij med instrumenti v okviru Ustanovne listine OZN in strategije EU za varnostno unijo ter meni, da mora EU močno okrepiti svoja prizadevanja v regiji.

1.5

EESO meni, da je pomembno izboljšati regionalno, podregionalno in medregionalno sodelovanje, zlasti v okviru Unije za Sredozemlje, Lige arabskih držav, Afriške unije in dialoga 5+5 ter preko drugih regionalnih akterjev in organizacij, ki podpirajo pragmatično upravljanje na več ravneh na podlagi pobud, ki izhajajo iz načela neobveznega in tristranskega sodelovanja, kar pripomore tudi k spodbujanju sodelovanja s celotno afriško celino ter zalivskimi regijami in regijami ob Rdečem morju.

1.6

EESO poudarja, da se je treba osredotočiti na odpravo temeljnih vzrokov migracij v posameznih državah partnericah. V skladu s cilji trajnostnega razvoja je treba ljudem zagotoviti dostojno življenje, zaposlitev in možnosti v domači državi, da se ne bodo izseljevali zaradi pomanjkanja možnosti za uspeh v življenju, kot so boljši dostop do izobraževanja in ukrepi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.

1.7

EESO poziva EU, naj poskrbi, da zeleni prehod ne bo veljal za model, ki je vsiljen od zunaj, ter priporoča naložbe v kampanje ozaveščanja in vključevanje civilne družbe v ta prizadevanja.

1.8

EESO poudarja, kako pomembno je, da je v sporočilu izpostavljena bistvena vloga socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe (tako uradnih kot neformalnih) kot ključnih akterjev pri oblikovanju in izvajanju javnih politik ter varuhov spoštovanja pravic državljanov in pravne države. Pri tem so v okviru socialnega dialoga zelo pomembni sindikati in poslovne organizacije. Zato je po mnenju EESO ključno, da EU podpira in spodbuja delovanje različnih institucij in mrež organizacij civilne družbe v širšem pomenu na evro-sredozemski ravni, da bi imele kar najboljše pogoje za delo.

1.9

EESO meni, da je enakost spolov ne le splošno priznana človekova pravica, temveč je tudi nepogrešljiva za dobro počutje, gospodarsko rast, blaginjo, dobro upravljanje, mir in varnost; to je področje, na katerem moramo povečati prizadevanja, med drugim z vključevanjem vidika spolov v vse programe sodelovanja in ciljno usmerjene ukrepe v skladu s tretjim akcijskim načrtom EU za enakost spolov.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Za ponovno vzpostavitev in okrepitev strateškega partnerstva med Evropsko unijo in njenimi partnericami v južnem sosedstvu je visoki predstavnik Unije 9. februarja 2021 sprejel novo politično izjavo, in sicer sporočilo Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom – Nova agenda za Sredozemlje.

2.2

Z namenskim gospodarskim in naložbenim načrtom za države južnega sosedstva naj bi se kakovost življenja ljudi v regiji izboljšala, pri gospodarskem okrevanju, ki bi vključevalo tudi zdravstvene posledice pandemije COVID-19, boljše izvajanje instrumenta COVAX in krepitev trajnostne javne infrastrukture, pa nihče ne bi bil zapostavljen. Spoštovanje človekovih pravic in vladavine prava je sestavni del sporočila in je bistveno za pridobitev zaupanja državljanov v institucije.

2.3

Za izvajanje novega instrumenta EU za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) bo med letoma 2021 in 2027 namenjenih do 7 milijard EUR, kar bi lahko v regiji v naslednjem desetletju pritegnilo do 30 milijard EUR javnih in zasebnih naložb. EU bo s tem instrumentom tudi spodbudila trajnostne naložbe v okviru sklada EFSD+, in sicer bo kapital uporabila kot vzvod za dopolnitev nepovratnih sredstev za neposredno zunanje sodelovanje. Sklad EFSD+ bo podpiralo jamstvo za zunanje delovanje v višini 53 400 milijonov EUR, ki bo pokrivalo tudi Zahodni Balkan.

2.4

Nova agenda se osredotoča na pet področij politike:

—	človekov razvoj, dobro upravljanje in vladavina prava,

—	odpornost, blaginja in digitalni prehod,

—	mir in varnost,

—	migracije in mobilnost,

—	zeleni prehod.

3. Ozadje obnovljenega partnerstva z južnim sosedstvom – nova agenda za Sredozemlje

3.1

Petindvajset let po barcelonski deklaraciji se z novo ambiciozno in inovativno agendo za Sredozemlje predlaga oživitev evro-sredozemskega partnerstva:

—	2004: začetek evropske sosedske politike (ESP)

—	2008: ustanovitev Unije za Sredozemlje kot medvladne organizacije

—	2015: pregled evropske sosedske politike, določitev stabilizacije in varnosti za glavna cilja politike

—	2020: predlog Komisije za novi pakt o migracijah in azilu

3.2

Delovni dokument o naložbenem načrtu za države južnega sosedstva vsebuje konkretne predloge za pobude na štirih od petih prednostnih področij. Naložbeni načrt naj bi bil izrecno oblikovan v sodelovanju z državami članicami, morda s skupnim programskim načrtovanjem. Bistveno je, da se v ta proces vključijo organizacije civilne družbe in socialni partnerji. Tem socialnim akterjem mora biti naložbeni načrt tudi dosegljiv.

4. Človekov razvoj, dobro upravljanje in vladavina prava

4.1

Spodbujanje vladavine prava v državah partnericah je bistveno. Pri tem imajo osrednjo vlogo socialne organizacije, zlasti sindikati, saj se na ta način uveljavljajo socialne pravice in pravice delavcev. V regiji je zato treba ustrezno spodbujati trajnostno gospodarsko rast (1). EU lahko odločilno prispeva k izboljšanju poslovnega okolja, ki bo zasebnim podjetjem z zmanjšanjem upravnega bremena in lažjim ustanavljanjem novih podjetij omogočilo, da se uveljavijo in zaživijo. Tako bi lahko podjetja, zlasti MSP, zares uspevala in bi tudi morala ustvariti kakovostna delovna mesta, ki prispevajo zlasti k boju proti socialnim vzrokom neželenih migracij.

4.2

Poleg tega dobro upravljanje, vladavina prava in človekove pravice, vključno s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialni dialog in enak dostop do pravnega varstva spodbujajo mir, vključujočo blaginjo in stabilnost. EESO spodbuja večjo zavezanost spoštovanju pravil MOD (2) in njihovemu učinkovitemu izvajanju v državah partnericah na podlagi Agende 2030. Za izboljšanje sodelovanja med EU in državami partnericami je bistveno zmanjšanje birokracije.

4.3

Dober primer pristopa dobrega upravljanja v regiji je jasen poudarek na podpiranju Unije za Sredozemlje kot foruma za izmenjavo in sodelovanje. EESO je septembra 2020 obnovil svoj memorandum o soglasju, da bi s skupnimi močmi okrepili vključevanje gospodarskih in socialnih deležnikov iz držav Unije ter dosegli cilje pariške deklaracije iz leta 2008 o aktivni udeležbi civilne družbe.

4.4

EESO spodbuja sodelovanje s partnericami iz južnega sosedstva, da se podpreta vzpostavitev zdravih informacijskih okolij in svoboda medijev kot ukrepa za boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam. Pomembno je, da se dobro upravljanje spodbuja z učinkovito, pravično in pregledno javno upravo, odločnejšim bojem proti korupciji in enakim dostopom do pravnega varstva.

5. Krepitev odpornosti, vzpostavljanje blaginje in zavzemanje za digitalni prehod

5.1

V sporočilu je predlagano, naj se južnemu sosedstvu pomaga, da „izkoristi digitalno preobrazbo in postane konkurent v svetovnem digitalnem gospodarstvu“. Zlasti je treba spodbujati znanja in spretnosti delavcev, samozaposlenih in podjetnikov, da bodo pripravljeni na digitalno preobrazbo v svetu dela (3).

5.2

Trgovina in naložbe prispevajo k razvoju regije. Podpora za vključevanje severnoafriških držav v afriško celinsko območje proste trgovine je dobrodošla, vendar je treba spodbujati tudi regionalno mrežno povezovanje severnoafriških držav partneric na gospodarskem področju. Zato bi bilo treba spodbujati odpravo netarifnih trgovinskih ovir (ki močno zavirajo trgovinsko povezovanje v regiji) ob upoštevanju sedanjih ekonomskih neravnovesij. Na primer, pogajanja EU o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju s Tunizijo in Marokom so zaradi neustreznega upoštevanja sedanjih ravnovesij na mrtvi točki (4).

5.3

Poseben poudarek je na ustvarjanju priložnosti za mlade s podpornimi programi za zaposlovanje in izobraževanje, pri čemer je posebej pomembno spodbujanje dostopa do financ, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so daleč največji delodajalci v regiji, in sicer z uporabo novih finančnih instrumentov, kot je tvegani kapital. Zaželeno je tudi, da se vzpostavijo mehanizmi za prehod z neformalnega na formalno gospodarstvo, ki temelji na samozaposlitvi in kakovostnih delovnih mestih.

5.4

EESO meni, da so za mlade prednostne naloge izobraževanje in poklicno usposabljanje ter sredozemski programi Erasmus+, ki so priložnost za zaposlitev in spodbujanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Prednostna naloga za regijo je digitalna infrastruktura, učinek digitalizacije na delo, ki se kaže v obliki dela na daljavo, pa delavcem daje več avtonomije in jim omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (5).

5.5

Cilj o poglobitvi sodelovanja na področju kibernetske varnosti in izkoriščanju digitalne tehnologije za namene kazenskega pregona „ob polnem spoštovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin“ vzbuja skrb, saj je bilo v preteklosti premalo preglednosti pri spoštovanju človekovih pravic v regiji.

6. Mir in varnost

6.1

Velik izziv so notranji konflikti in regionalni spori, ki še naprej divjajo v regiji (Zahodna Sahara, Libija, Izrael in Palestina, Sirija). V sporočilu je poudarjeno, da je za uvedbo novih pobud pomembna normalizacija odnosov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami. EESO meni, da sta socialni dialog med različnimi kulturami in civilizacijami ter vzajemno spoštovanje osnova za mir, stabilnost in skupno blaginjo v regiji.

6.2

Pri boju proti ekstremizmu, radikalizaciji, kibernetski kriminaliteti in organiziranemu kriminalu je treba zlasti spoštovati vladavino prava in človekove pravice. Izredno stanje je izjemen ukrep, med katerim je treba še naprej v celoti spoštovati temeljne pravice državljanov.

6.3

Sporočilo obljublja okrepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja med EU in državami partnericami evropske sosedske politike/južnega sosedstva, tudi s pogajanji o sporazumih o sodelovanju med EU in posameznimi državami južnega sosedstva. Glede na dolgo zgodovino sodelovanja je ugotovitev, da EU „sodeluje z državami južnega sosedstva, da bi zagotovila, da bodo njihovi sistemi kazenskega pregona in pravosodni sistemi izpolnjevali najvišje standarde varstva podatkov in spoštovali človekove pravice,“ odraz napredka pri skupnih pristopih.

7. Migracije in mobilnost

7.1

Zaradi določb sporočila o upravljanju migracij obstaja možnost, da bo finančna pomoč vsaj delno odvisna od sodelovanja na tem področju. EESO podpira dejstvo, da si bo EU s pomočjo rešitev, prilagojenih južnosredozemskim partnerjem, aktivno prizadevala za odpravo temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja z reševanjem konfliktov ter obravnavo socialno-ekonomskih izzivov, ki so se s pandemijo COVID-19 še povečali. Skladnost s standardi človekovih pravic (Ženevska konvencija) je osnova za vsakršno sodelovanje na področju migracij, proti nepripravljenosti za sodelovanje pa se lahko ukrepa samo s spodbudami (6).

7.2

V sporočilu je predlagano spodbujanje partnerstev za privabljanje talentov, sicer predstavljeno v novem paktu EU o migracijah in azilu. Kaže, da je cilj novega instrumenta krepitev sodelovanja s tretjimi državami. To bi bila lahko priložnost za povezovanje poklicnega usposabljanja, poslovnega mreženja, medregionalnih vrednostnih verig in krožnih migracij v korist ljudi in gospodarstev na obeh straneh Sredozemskega morja. V vsakem primeru je treba načrte uskladiti s potrebo, da se v državah partnericah ohrani dovolj usposobljene delovne sile, ki je ključna za njihov trajnostni gospodarski razvoj.

8. Zeleni prehod: odpornost proti podnebnim spremembam, energija in okolje

8.1

V sporočilu je priznan potencial južnega sosedstva za razvoj obnovljivih virov energije, zlasti sončne in vetrne, ter proizvodnjo vodika, ki je „nova strateška prednostna naloga“. Potencial je jasno povezan z evropskim zelenim dogovorom in vedno večjim vključevanjem prednostnih nalog trajnostnega razvoja v svetovno mednarodno sodelovanje. EESO ob tem poudarja, da je treba poleg velikih (mednarodnih) projektov podpirati tudi projekte z neposrednim lokalnim socialno-ekonomskim učinkom.

8.2

Poziv k sodelovanju pri evropskem zelenem dogovoru bi moral prinesti posebne koristi kmetijstvu kot ključnemu gospodarskemu sektorju večine držav zunaj EU. Pripraviti bi bilo treba spodbude za ponovno odkrivanje in varstvo Sredozemskega morja. Modro gospodarstvo je učinkovito orodje za upravljanje skupnih virov Sredozemlja. EESO poudarja, da je treba preučiti ministrsko izjavo Unije za Sredozemlje o trajnostnem modrem gospodarstvu v zahodnem Sredozemlju.

8.3

EESO meni, da so še posebej pomembni sklepi iz prvega ocenjenega poročila o Sredozemlju, ki ga je pripravila mreža sredozemskih strokovnjakov o podnebnih in okoljskih spremembah (MedECC), sponzorirala pa Unija za Sredozemlje, o učinku na podnebne in okoljske spremembe ter o njihovih posledicah v regiji. V sklepih se podpirajo področja za sodelovanje obeh obal ter spopadanje s skupnimi izzivi na področju trajnostne odpornosti in odpornosti na podnebne spremembe, da se olajša prehod na zeleno, modro in krožno gospodarstvo v regiji.

9. Enakost spolov, pravice žensk, osebe LGBTIQ+ in invalidi na obeh straneh Sredozemskega morja

9.1

Ekstremistična desničarska nacionalistična gibanja v Evropi ter konservativna in islamistična gibanja na južni obali s tradicionalno in versko retoriko v zadnjem času vse močneje nasprotujejo enakosti spolov.

9.2

EESO pozdravlja pobudo Unije za Sredozemlje o vzpostavitvi prostovoljnih mehanizmov spremljanja s konkretnimi kazalniki za zaveze, ki so jih v zvezi s standardi enakosti spolov sprejele vlade v regiji.

9.3

Zaradi pandemije COVID-19 so se razmere le še poslabšale. Prvič, neliberalne in avtokratske vlade so izkoristile priložnost za nadaljevanje napadov na pravice žensk in oseb LGBTIQ+. Drugič, zaradi različnih vladnih ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo, so se življenjske razmere žensk, oseb LGBTIQ+ in invalidov dejansko poslabšale, zato je bistveno, da se spodbujajo pobude za zaščito pravic teh skupin in njihovo socialno-ekonomsko, državljansko in politično udeležbo.

9.4

Evropska unija bi morala okrepiti svoja prizadevanja in sodelovanje na lokalni in regionalni ravni, da bi zagotovila, da se temeljne pravice oseb LGBTIQ+ v celoti spoštujejo, da te osebe nikjer niso kazensko preganjane in da obsežneje sodelujejo v javnem življenju (7).

9.5

Številne države partnerice so podpisale Konvencijo OZN o pravicah invalidov, vendar je treba še vedno močno izboljšati njihove življenjske razmere, zato bi se morala Evropska unija posebej zavezati uveljavljanju pravic invalidov iz te konvencije.

V Bruslju, 7. julija 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Cilji trajnostnega razvoja, cilj 8: dostojno delo in gospodarska rast.

(2) Kot so opredeljena v temeljnih konvencijah in zlasti tristranski deklaraciji MOD o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko (točka 2.2 mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Obveznosti glede primerne skrbnosti (INT/911), (UL C 429, 11.12.2020, str. 136).

(3) Točki 2.4.1 in 2.4.4 informativnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Digitalizacija in MSP v Sredozemlju (REX/519).

(4) Točki 3.2.9 in 4.1.2 mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora EU in Afrika: Uresničevanje enakopravnega razvojnega partnerstva, ki temelji na trajnosti in skupnih vrednotah (REX/527), (UL C 429, 11.12.2020, str. 105), in točki 4.1 in 6.1 mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Zunanja pomoč, naložbe in trgovina kot instrumenti za zmanjšanje razlogov za ekonomske migracije s posebnim poudarkom na Afriki (REX/516), (UL C 97, 24.3.2020, str. 18).

(5) Točki 1.12 in 2.2.7 informativnega poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Digitalizacija in MSP v Sredozemlju (REX/519).

(6) Intervju z Geraldom Knausom, strokovnjakom za migracije: https://www.dw.com/de/knaus-eu-migrationspakt-ist-unrealistisch/a-55058035.

(7) Točka 1.11 mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 UL C 286, 16.7.2021, str. 128.