Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo

(COM(2020) 790 final)

(2021/C 341/09)

Poročevalec:	Carlos Manuel TRINDADE
Soporočevalec:	Andris GOBIŅŠ

Zaprosilo	Evropska komisija, 24. 2. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 5. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	10. 6. 2021
Plenarno zasedanje št.	561
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	231/1/8

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja z Evropsko komisijo, da je treba ukrepati za povečanje odpornosti evropske demokracije. Meni, da je akcijski načrt za evropsko demokracijo pozitiven in potreben, na splošno podpira ukrepe, predlagane v njem, ter predlaga večji poudarek in dodatne ukrepe na nekaterih področjih.

1.2

EESO meni, da je akcijski načrt za evropsko demokracijo zelo aktualen zaradi skrb vzbujajočih znakov, da grožnje naši demokraciji, bodisi znotraj Unije bodisi od zunanjih akterjev, načenjajo pravno državo.

1.3

EESO je zaskrbljen, ker se v več državah članicah poskuša težavne razmere, nastale zaradi pandemije COVID-19, izkoristiti za oslabitev pravne države. Meni, da bi morala Komisija v zvezi s tem politično ukrepati.

1.4

EESO iz razlogov, podanih v spodnjih treh točkah, predlaga, naj Komisija v akcijskem načrtu oblikuje poseben steber za udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev ter spodbujanje demokracije na področju dela. Po mnenju Odbora je ta steber nujno potreben, konkretni predlogi za njegovo oblikovanje pa so podani v poglavju 6 tega mnenja.

1.5

EESO meni, da bi moralo spodbujanje evropske demokracije poleg področij, ki so v akcijskem načrtu že zajeta, vključevati spodbujanje demokratične udeležbe na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, sodelovanja civilne družbe ter demokracije z vseh njenih vidikov in na vseh področjih, med drugim tudi na področju dela. EESO verjame, da bi morali biti ti vidiki uveljavljanja demokracije vključeni v akcijski načrt, saj ima vsak od njih svoje prednosti, zaradi katerih je demokracija bolj dinamična in odpornejša.

1.6

EESO obžaluje, da v predlaganem akcijskem načrtu ni obravnavana pomembna vloga družbene pogodbe pri zmanjševanju neenakosti in spodbujanju Evropejcev, naj sprejmejo demokratične ideale, in da v njem niso navedeni nobeni ukrepi za krepitev te vloge. Obžaluje tudi, da v načrtu ni priznan in podprt pomen socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj ter prav tako ni nikjer izpostavljen njihov prispevek k stabilnosti evropskih demokracij.

1.7

EESO poleg tega meni, da je treba v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji bolj poudarjati civilni dialog, ki je v vsaki demokraciji nujen pogoj za kar najbolj kakovosten postopek odločanja in prevzemanje odgovornosti zanj. EESO ponavlja svoje priporočilo Komisiji iz mnenja SOC/627 (1), naj se vzpostavi letni forum civilne družbe o temeljnih pravicah in pravni državi.

1.8

EESO meni, da bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo vključevati obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji in temeljnih pravicah, ki je ključno za varovanje demokratičnih vrednot in aktivnega državljanstva, zlasti med mladimi.

1.9

EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo upoštevana ocena izvajanja direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v državah članicah, slednje pa poziva, naj to direktivo začnejo hitro izvajati.

1.10

V zvezi z nadzorom EESO poziva, naj se spletnim platformam naložijo obveze glede odgovornosti in transparentnosti, in podpira prizadevanja, da se v okviru akta o digitalnih storitvah in akta o digitalnih trgih vzpostavi regulativni mehanizem za preprečevanje dezinformacij, sovražnega govora in manipulacij.

1.11

EESO poziva evropske institucije, naj čim prej sprejmejo predlagane ukrepe za zagotavljanje varnosti in primernih delovnih pogojev novinarjem ter preprečevanje nadlegovanja novinarjev in drugih aktivistov, ki si prizadevajo za cilje v javnem interesu in proti katerim so sprožene strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti.

2. Ozadje

2.1

Evropska unija temelji na univerzalnih vrednotah nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države (2) ter je območje, na katerem so temeljne pravice zaščitene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (3).

2.2

EESO trdno verjame v evropske demokratične vrednote, iskreno podpira prizadevanja Komisije za zaščito in krepitev teh vrednot ter ponovno potrjuje sklepe iz svojih predhodnih mnenj (4) na temo demokracije in pravne države. Državljani ne smejo prezreti ali podcenjevati pomembne vloge demokracije niti pomena pravne države v naši družbi.

2.3

Zgodovina nas uči, da je treba demokracijo dejavno spodbujati in stalno braniti pred nenehnimi napadi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah (5) za Evropsko unijo kot eno svojih šestih glavnih ambicij določila prizadevanja za evropsko demokracijo.

2.4

Korenite politične, družbene in gospodarske spremembe, ki so posledica digitalizacije in jih je pandemija COVID-19 le še pospešila, prinašajo nova tveganja in ranljivosti, vključno s spodkopavanjem tradicionalnih mehanizmov zagotavljanja enakih možnosti za kandidate v volilnih kampanjah, nenadzorovanim financiranjem političnih akterjev, nadlegovanjem novinarjev, razširjanjem neresničnih informacij in usklajenimi kampanjami dezinformiranja, kibernetskimi napadi in številnimi drugimi oblikami vedenja, ki ogrožajo integriteto volitev. Pojavljajo se tudi tveganja za pluralnost medijev in informacij ter javno razpravo, napadi na neodvisnost medijev in slabitev civilne družbe.

2.5

Pandemija COVID-19 je vplivala tudi na kakovost evropskih demokracij, saj se je bilo treba na te izredne javnozdravstvene razmere odzvati z izrednimi ukrepi. Te ukrepe je preučila Beneška komisija, ki je sklenila, da se kriza zaradi COVID-19 ne bi smela uporabiti kot priložnost za krepitev vlad na račun parlamentov (6). Poudarila je tudi, da bi bilo treba resno razmisliti o tem, da se zagotovi potrebni regulativni okvir in ugotovi, v kolikšni meri bi lahko nekateri od teh ukrepov veljali dlje časa.

3. Akcijski načrt za evropsko demokracijo

3.1

Akcijski načrt za evropsko demokracijo – zanj EESO meni, da je v času, ko je demokracija v Evropi pred resnimi izzivi, ki so zaradi ukrepov za odziv na COVID-19 še resnejši, potreben in da je prišel ob pravem času – določa okrepljeni politični okvir EU in posebne ukrepe, razdeljene na tri stebre:

—	spodbujanje svobodnih in poštenih volitev ter močne demokratične udeležbe,

—	podpora svobodnim in neodvisnim medijem ter

—	boj proti dezinformacijam (7).

3.2

Predlagani akcijski načrt za evropsko demokracijo obravnava tudi opolnomočenje državljanov in civilne družbe v boju proti grožnjam demokraciji in pravni državi, in sicer kot medsektorsko vprašanje, ki zadeva vse stebre.

4. Splošne ugotovitve

4.1 Stanje demokracije v Evropi in potreba po akcijskem načrtu za evropsko demokracijo

4.1.1

EESO z zaskrbljenostjo opaža resne izzive za demokracijo in zaupanje javnosti v vladne institucije v zadnjih letih, kar se med drugim kaže v upadu volilne udeležbe, številu kršitev pravne države v več državah članicah, pojavu in širjenju populizma in sovražnega govora, pritiskih na novinarje in celo nasilju nad njimi, napadih na neodvisnost in pluralnost medijev, koncentraciji lastništva medijev, nezakonitem vmešavanju v volilne procese od znotraj in od zunaj s širjenjem dezinformacij, neustreznim financiranjem in zunanjim vplivanjem, poskusih oslabitve organizirane civilne družbe in njenega sodelovanja pri odločanju ter poskusih razvrednotenja ali celo zatiranja socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.

4.1.2

EESO kljub svojim posebnim ugotovitvam, predstavljenim v poglavju 5, in predlogom, predstavljenim v poglavju 6, meni, da je akcijski načrt za evropsko demokracijo pozitiven in potreben instrument, ter na splošno podpira predlagane ukrepe.

4.1.3

EESO obžaluje, da je bil pri pripravi akcijskega načrta dialog omejen, saj bi se s posvetovanjem povečala učinkovitost načrta.

4.2 Področje uporabe in izvajanje akcijskega načrta za evropsko demokracijo

4.2.1

EESO meni, da morajo ukrepi za spodbujanje demokracije v Evropi vključevati zaščito integritete volitev, krepitev svobode in pluralnosti medijev ter boj proti vsakršnim dezinformacijam in vmešavanju, vendar na to ne bi smeli biti omejeni.

4.2.2

EESO meni, da bi bilo treba področje uporabe akcijskega načrta za evropsko demokracijo razširiti in bi moralo vključevati ločen steber o pomenu aktivnega državljanstva, ki se uveljavlja z vključevanjem civilne družbe (glej poglavje 6).

4.2.3

EESO meni, da bi morala imeti demokracija na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v akcijskem načrtu večjo težo.

4.2.4

Prav tako meni, da bi moral načrt obravnavati vse vidike in področja evropske demokracije, vključno z demokracijo na področju dela in strukturiranim dialogom s civilno družbo.

4.2.5

EESO pričakuje, da bo pri izvajanju akcijskega načrta upoštevana ključna vloga, ki jo mora imeti Evropska unija kot model za spodbujanje demokratičnih vrednot in standardov, s tem ko daje vzor z usklajenim delovanjem navznoter in navzven.

4.2.6

EESO potrjuje, da mora Evropska unija v skladu z izkazanimi ambicijami konference o prihodnosti Evrope okrepiti odpornost evropskih demokracij ter njihovih družbenih pogodb in gospodarske konkurenčnosti.

4.3 Vključevanje akcijskega načrta za evropsko demokracijo v politike EU in učinkovito spremljanje

4.3.1

EESO meni, da bi moral biti akcijski načrt za evropsko demokracijo, če želimo, da bo uspešen, tesno povezan z drugimi tekočimi pobudami na ravni EU, ki prispevajo k enakim ciljem, zlasti pa z izvajanjem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, evropskim mehanizmom pravne države ter z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic in novih strategij za enakost, ter obžaluje, da ta povezava ni dovolj jasna. EESO priporoča, naj bodo povezave med različnimi akcijskimi načrti jasne in učinkovite.

4.3.2

EESO želi spomniti Komisijo, da je v mnenju SOC/627 predlagal vzpostavitev letnega foruma civilne družbe o človekovih pravicah in pravni državi. Zato predlaga, da se akcijski načrt dopolni s posebnim sklopom o stanju demokracije, v katerem bi bilo obravnavano vprašanje uporabe člena 11 Pogodbe o Evropski uniji.

4.3.3

EESO obžaluje, da akcijskemu načrtu za evropsko demokracijo nista priložena okvir za spremljanje in model za merjenje napredka ter da za številne ukrepe niso določeni datumi, zaradi česar bo ocenjevanje, predvideno za leto 2023, težko pravočasno izvesti. Predlaga, naj se predloži ustrezen okvir za spremljanje. Pomembno vlogo pri tem ima lahko poročilo o pravni državi, kot je opisano v poglavju 6.

4.3.4

EESO poudarja, da se bo z močnim zmanjšanjem socialnih razlik okrepila demokracija, zato meni, da je akcijski načrt pomanjkljiv, ker ne omenja bistvene vloge socialne kohezije za stabilnost evropskih demokracij ali vloge družbene pogodbe pri poistovetenju Evropejcev z demokratičnimi ideali, pri tem pa tudi ne predvideva, da bo treba ukrepati za njeno ohranitev ali okrepitev. EESO priporoča, naj se ta razsežnost vključi v akcijski načrt za evropsko demokracijo.

4.4 Vpliv digitalizacije na demokratične družbe

4.4.1

Učinek napadov na demokratično življenje je še toliko večji, ker spletne platforme, ki so po številu zelo omejene in se na splošno uporabljajo po vsem svetu, niso pravno urejene, pa tudi zaradi delovanja njihovih netransparentnih algoritmov. Mehanizmi, ki se uporabljajo za zagotavljanje odgovornosti teh platform, niso zadostni. Skrb za to, da volilni procesi spodbujajo sodelovanje volivcev, zagotavljajo pluralnost ter so pošteni in transparentni, je izziv za vse demokratične države ter zahteva pozornost in ustrezno ukrepanje.

4.4.2

EESO ponavlja svoje stališče iz mnenja NAT/794 (8), da mora Evropska unija sprejeti politike, s katerimi bi dodatno utrdili digitalno gospodarstvo, ki odraža naše družbene vrednote.

4.4.3

EESO se strinja, da je potreben odločnejši pristop k pravnemu urejanju spletnih platform, s čimer bi se zagotovilo, da bodo glavni akterji odgovarjali javnosti, za regulacijo teh platform pa bodo skrbeli močni javni organi.

4.4.4

EESO pozdravlja, da so bili s predlaganima aktoma o digitalnih storitvah in o digitalnih trgih narejeni prvi regulativni koraki v smeri zagotavljanja odgovornosti spletnih platform, zlasti zelo velikih.

4.4.5

Prav tako meni, da sta ocenjevanje in posodobitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij pomemben vmesni korak k zagotavljanju skrbnega spremljanja vpliva dezinformacij, med drugim v povezavi s COVID-19, in s tem povezanih odzivov spletnih platform.

5. Posebne ugotovitve

5.1 Spodbujanje svobodnih in poštenih volitev ter močne demokratične udeležbe

5.1.1

EESO se strinja, da je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti transparentnost političnega oglaševanja in komuniciranja (točka 2.1 akcijskega načrta) in podpira sprejetje evropske zakonodaje, ki naj bi določala, da je treba državljanom vedno zagotoviti popolno transparentnost glede sponzorirane vsebine politične narave na vseh ravneh odločanja. Nacionalni organi bi morali od družbenih medijev in drugih platform prejeti vse potrebne informacije, da bi lahko zagotovili svobodne in poštene volitve na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

5.1.2

EESO podpira uvedbo dodatnih omejitev mikrociljanja z uporabo netransparentnih algoritmov in psihološkega profiliranja v političnem kontekstu, obravnavo česar Komisija predlaga v svojem zakonodajnem predlogu o transparentnosti sponzoriranih političnih vsebin.

5.1.3

EESO meni, da so svobodne in poštene volitve, ki so del zaupanja vrednih volilnih sistemov, trajen izziv za vse demokratične sisteme, pozdravlja tesnejše evropsko sodelovanje v zvezi z volitvami v EU ter poziva Komisijo, Evropski parlament in države članice, naj razvijejo dodatne oblike okrepljenega sodelovanja na tem področju, s katerim bi se zagotovilo, da bodo volitve bolj vključujoče, transparentne in reprezentativne. K tem prizadevanjem naj bi prispeval tudi priročnik o dobri praksi.

5.1.4

EESO pozdravlja sprejetje novega operativnega mehanizma EU za podporo odpornim volilnim procesom, organiziranega in koordiniranega prek evropske mreže za volilno sodelovanje (točka 2.3 akcijskega načrta).

5.1.5

EESO se strinja z zaskrbljenostjo, izraženo v akcijskem načrtu v zvezi s preprečevanjem tujega vpliva na evropske demokratične procese in bojem proti njemu. Po njegovem mnenju je primerno, da Evropska unija poskrbi, da odgovorni za tako vmešavanje nosijo določene posledice, tako da določi skupne, jasne in stroge sankcije ter začne izvajati skupno pobudo o kibernetski varnosti.

5.1.6

EESO meni, da bi se uvrstitev volilnih procesov med kritično infrastrukturo lahko upoštevala že pri ocenjevanju neposrednih tujih naložb (9) ter da bi morali biti za operativni mehanizem EU za podporo odpornim volilnim procesom na voljo pogoji in sredstva za delovanje, ki bi zagotavljali varnost postopkov na vseh ravneh, vključno s kibernetsko varnostjo volitev.

5.1.7

EESO predlaga, da se glede razširjanja spletnih vsebin zagotavlja smiselna transparentnost, kar vključuje revizijo algoritmov, boljšo transparentnost v ekosistemu spletnega oglaševanja in transparentne postopke povečevanja ali zmanjševanja izpostavljenosti vsebin; da se okrepi vloga civilne družbe (visokošolskih ustanov, raziskovalcev, novinarjev in organizacij civilne družbe) in neodvisnih regulatorjev pri uveljavljanju odgovornosti spletnih akterjev; da se sankcionirajo tisti, ki ne ravnajo v dobri veri, zlasti če se sistematično izogibajo transparentnosti in odgovornosti do družbe.

5.1.8

EESO obžaluje, da akcijski načrt za evropsko demokracijo nima posebnega stebra, namenjenega podpori demokratičnega angažmaja in aktivne udeležbe tudi po volitvah, ne prepoznava vloge socialnega dialoga pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in ne vključuje nobenih posebnih ukrepov v zvezi s tem. Priporoča, naj se spodbujanje socialnega dialoga, svobode združevanja za podjetja in sindikate, kolektivnih pogajanj ter pravice do obveščenosti in posvetovanja vključi v novi steber, predlagan v poglavju 6 tega mnenja.

5.1.9

V zvezi z obstoječimi predlogi v akcijskem načrtu glede spodbujanja demokratične udeležbe in aktivne udeležbe tudi po volitvah (točka 2.4) EESO meni, da bi bilo treba v akcijski načrt vključiti obsežno pobudo za spodbujanje izobraževanja o demokraciji, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo. Pri tem pozdravlja dejstvo, da je državljanska vzgoja omenjena v povezavi z uporabo strukturnih skladov.

5.1.10

EESO želi spomniti, da je v mnenju SOC/627 pozval k ambiciozno zasnovani strategiji za komuniciranje, izobraževanje in ozaveščanje državljanov o temeljnih pravicah, pravni državi in demokraciji, ki bi močno poudarjala aktivno državljanstvo.

5.1.11

EESO priporoča, naj države članice izkoristijo strukturne sklade, da bi podprle in okrepile zmogljivosti civilne družbe, v ta namen pa naj tudi Komisija sama uporabi sredstva, ki jih ima na voljo.

5.1.12

Neodvisni preverjevalci dejstev bi morali prejemati ustrezna finančna sredstva, da bi lahko delovali v realnem času, kar je EESO priporočil že v zvezi z akcijskim načrtom proti dezinformacijam (10). Treba je okrepiti zmogljivost Komisije na evropski ravni, da bo lahko na tej ravni bolje ukrepala in s tem bolj podprla ukrepe držav članic na nacionalni ravni.

5.1.13

EESO priporoča, naj se z izredno skrbnostjo zagotovi, da kriminalizacije sovražnega govora na evropski ravni (točka 2.4 akcijskega načrta) ne bo mogoče v nobenem primeru razlagati kot omejevanje svobode izražanja, ter poudarja, da morajo biti vse pobude na tem področju skladne z načelom subsidiarnosti.

5.1.14

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da akcijski načrt za evropsko demokracijo podpira spodbujanje enakosti na vseh ravneh ter sodelovanje žensk, LGBTIQ-oseb, prikrajšanih mladih, oseb manjšinskega rasnega ali etničnega porekla, invalidov ter oseb ali skupin z nižjo stopnjo digitalne pismenosti ali digitalne angažiranosti v političnem življenju.

5.2 Podpora svobodnim in neodvisnim medijem

5.2.1

V zvezi z varnostjo novinarjev (točka 3.1 akcijskega načrta) je EESO zaskrbljen zaradi znakov, da se novinarjem omejuje svoboda, vključno z grožnjami njihovi fizični varnosti, in se strinja, da so razmere skrb vzbujajoče. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da Komisija predlaga, naj se do konca leta 2021 pripravi priporočilo v zvezi s tem, ter poziva Komisijo, Evropski parlament in države članice, naj čim prej predlagajo učinkovite mehanizme za zaščito novinarjev, uredniške neodvisnosti, raznolikosti in pluralnosti, medijske pismenosti, okolja, ki bo zagotavljalo vzdržnost sektorja, in dobrih delovnih pogojev za novinarje.

5.2.2

EESO izraža nasprotovanje nadlegovanju, ki so mu novinarji in drugi aktivisti, ki si prizadevajo za cilje v javnem interesu, izpostavljeni v obliki strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. EU mora zagotoviti, da so v področje uporabe ukrepov za preprečevanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti med drugim vključeni novinarji, aktivisti, sindikalisti, visokošolski profesorji, raziskovalci digitalne varnosti, zagovorniki človekovih pravic ter medijske organizacije in organizacije civilne družbe.

5.2.3

V zvezi z ukrepi za podporo pluralnosti medijev (točka 3.4) EESO obžaluje, da v akcijskem načrtu ni jasno določeno, kako bo Komisija ukrepala, da bi zaščitila pluralnost medijev (ta je določena v Listini EU o temeljnih pravicah), zlasti kar zadeva zelo pomembno vprašanje lastništva medijev. Evropska unija mora biti glede ugotovitve iz poročila o pravni državi za leto 2020, da nekatere države članice nimajo sistema za zagotavljanje transparentnosti lastništva medijev ali se pri učinkovitem javnem razkritju tega lastništva soočajo z ovirami, proaktivnejša. EESO zato spodbuja Komisijo, naj poskrbi, da bo bolje razumela, kdo so akterji, ki delujejo na medijskih trgih, ter kateri zaščitni ukrepi in pogoji spodbujajo pluralnost, ter naj spremlja koncentracijo distribucijskih omrežij in posrednikov, ki vse bolj vplivajo na pogoje dostopa do medijev in vsebine ter na njihovo naravo ali te pogoje in naravo vse bolj določajo. Javno posvetovanje o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo je pokazalo tudi, da je bila uvedba jasnih obveznosti, da vse medijske hiše in podjetja objavijo podrobne informacije o svojem lastništvu, podprta.

5.2.4

EESO je zaskrbljen zaradi poskusov v več državah članicah, da bi se težke razmere, ki so posledica krize zaradi COVID-19 in so oslabile medijski sektor, izkoristile za napade na svobodo tiska z nepoštenimi, diskriminatornimi in celo represivnimi ukrepi. Komisijo poziva, naj si skupaj z državami članicami prizadeva odpraviti pomanjkljivost glede pravil za razdeljevanje državnega oglaševanja medijem, ki so bile ugotovljene v poročilu o pravni državi.

5.2.5

EESO poziva Komisijo, naj pregleda mehanizme, ki se uporabljajo za financiranje pluralnosti medijev ter podpiranje inovacij, samostojnih novinarjev in lokalnih medijev. Morda bi bilo treba razmisliti o oceni izvajanja in učinkovitosti sorodne pravice za založnike medijskih publikacij iz direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

5.2.6

Ker je bil rok, do katerega so morale države članice začeti izvajati direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, 19. september 2020, EESO prosi Komisijo, naj zagotovi, da bo v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo upoštevana ocena tega procesa, države članice pa poziva, naj to direktivo začnejo hitro izvajati.

5.2.7

EESO poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se dovoli brezplačno pretakanje videovsebin javnih medijev vsem državam članicam, med drugim prek kabelskih omrežij in ponudnikov omenjenih storitev. To bi bil jasen korak k večjezičnosti, boljšemu medsebojnemu razumevanju in tesnejšemu sodelovanju, z združevanjem državljanov v raznolikosti in pluralnosti pa bi se EU pomaknila bliže skupnemu javnemu prostoru.

5.3 Boj proti dezinformacijam

5.3.1

EESO se strinja s poudarkom na boju proti dezinformacijam (poglavje 4 akcijskega načrta) in meni, da je v ta namen treba okrepiti sodelovanje med državami članicami.

5.3.2

EESO poudarja, da je akt o digitalnih storitvah (točka 4.2 akcijskega načrta) pomemben z vidika nadzora, odgovornosti in transparentnosti delovanja spletnih platform, ter podpira pripravo regulativnega mehanizma za preprečevanje dezinformacij.

5.3.3

EESO meni, da bi zaradi pomena izobraževanja o demokraciji za kakovost demokratičnega življenja (točka 4.3) moral biti akcijski načrt za evropsko demokracijo na tem področju precej bolj ambiciozen ter določati cilje za podpiranje inovativnih projektov in financiranje pobud civilne družbe na tem področju.

5.3.4

Mehanizmi EU bi morali spodbujati boljše sodelovanje med ustreznimi regulativnimi organi, da bi zmanjšali tveganje razširjanja dezinformacij prek propagandnih kanalov, registriranih v EU.

5.3.5

Od spletnih oglaševalskih platform bi bilo treba zahtevati, da predložijo letna poročila o transparentnosti, v idealnih razmerah za to določenemu neodvisnemu revizijskemu organu. Letna poročila o transparentnosti bi lahko vključevala podrobne informacije in pojasnila glede politik in notranjih postopkov za boj proti dezinformacijam, meril za razvrščanje v nižjo ali višjo kategorijo, mehanizmov za izbiro in predstavitev vsebin ter glede politik ciljanja in prikazovanja oglasov, politik v zvezi s prikazom „točnih“ informacij (npr. o COVID-19 in volitvah) in pritožb v zvezi z vsebino, ki je bila po krivici odstranjena. Neodvisni revizijski organ bi bil lahko vzpostavljen v obliki organa na ravni EU, sestavljenega iz nacionalnih nadzornih organov, tj. novega organa EU za revidiranje platform družbenih medijev.

5.3.6

Ker je akt o digitalnih storitvah priložnost, da se odpravi nesorazmernost moči in informacij, h kateri prispevajo digitalni vratarji, kot sta Google in Facebook, ki imata velik vpliv na demokracijo, bi moral akcijski načrt za evropsko demokracijo zagotoviti, da bo pristop k navedenemu aktu temeljil na pravicah.

5.3.7

Oblikovalci politik EU morajo zagotoviti, da bodo pri sprejemanju zakonodaje za boj proti dezinformacijam zaščitena načela svobode govora. Uporaba kazenskega prava za boj proti obsežnim dezinformacijam tako pomeni tveganje, da bi se vzpostavil nevaren prostor za kršenje človekovih pravic v obliki ustrahovanja pod pokroviteljstvom države in neupravičenega kazenskega pregona kritičnih glasov.

6. Predlog oblikovanja četrtega stebra v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo: Spodbujanje aktivne in demokratične udeležbe tudi po volitvah

6.1 Ozadje

6.1.1

Da bi se v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo ustrezno upoštevala jasna strategija glede aktivnega državljanstva, bi bilo treba po mnenju EESO v njem oblikovati poseben steber. EESO meni, da je ta dopolnitev bistvena, če želimo zagotoviti bolj nemoteno okrevanje po sedanji krizi ter utreti pot oblikovanju trajnejše in trdnejše demokracije v Evropi.

6.1.2

V ta novi steber bi moralo biti vključeno tudi spodbujanje socialnega dialoga, kolektivnih pogajanj in civilnega dialoga.

6.1.3

S Pogodbo o Evropski uniji je bila uvedena pomembna novost: koncept državljanske udeležbe v členu 11. Vseeno so več kot deset let po začetku njene veljavnosti možnosti, da državljani sodelujejo pri odločanju tudi po volitvah, še vedno precej manjše, kot bi bilo potrebno, kar pogosto povzroča dvojno nezadovoljstvo: zaradi politik samih in zato, ker ni možnosti vplivanja na odločitve. EESO želi zato spomniti na svoje stališče iz mnenja SOC/423 (11), v katerem je poudaril, da je izjemnega pomena oblikovati konkretne predloge za ukrepanje, da bodo institucije EU v okviru svojih pristojnosti pripravile primerne ukrepe za izvajanje člena 11(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji.

6.1.4

Podobno je v členu 152 Pogodbe o delovanju Evropske unije navedeno, da ima Evropska unija pomembno vlogo pri priznavanju in spodbujanju vloge socialnih partnerjev.

6.1.5

V zvezi s tem EESO predlaga, naj se v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo oblikuje četrti steber z naslovom Spodbujanje aktivne in demokratične udeležbe tudi po volitvah, ki je opisan v tem mnenju.

6.2 Spodbujanje kulture aktivne udeležbe

6.2.1

Vzpostavitev odprtega in spodbudnega okolja za civilno družbo v Evropi

—

Državljanski prostor bi moral biti v poročilu o pravni državi obravnavan v okviru posebnega stebra oziroma razdelka, nameniti pa bi mu bilo treba več pozornosti, tudi v obliki temeljite ocene tega prostora v posamezni državi članici ob upoštevanju njegovih različnih komponent, njihove medsebojne povezanosti ter njihovega vpliva na politični sistem in pravno državo.

—

Komisija bi morala na podlagi veljavnega mednarodnega prava (12) in drugih podrobnejših usmeritev (13) ter v sodelovanju s civilno družbo pripraviti nabor smernic za zaščito in spodbujanje državljanskega prostora v Uniji in njenih državah članicah, ki bi moral zajemati (1) svobodo združevanja, (2) pravico do delovanja brez vmešavanja države, (3) svobodo izražanja, (4) pravico do sodelovanja in komuniciranja, (5) pravico do informacij javnega značaja, (6) pravico do mirnega zbiranja, (7) pravico do iskanja in pridobivanja virov, (8) dolžnost državne zaščite, (9) akademsko svobodo in (10) človekoljubno delovanje. Oceniti bi bilo treba morebitne negativne stranske učinke veljavne in nove zakonodaje ter njenega izvajanja (zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in o transparentnosti bi denimo morala temeljiti na oceni tveganja in biti sorazmerna).

—	Komisija bi morala v svoji organizacijski shemi predvideti delovna mesta za kontaktne osebe, pristojne za civilni dialog, države članice pa spodbuditi, naj s sredstvi iz evropskih skladov okrepijo strukture za ta dialog oziroma jih vzpostavijo, če te še ne obstajajo.

—

Program za državljane, enakost, pravice in vrednote bi moral biti dostopen evropskim, nacionalnim in lokalnim organizacijam civilne družbe v vseh državah članicah, med drugim tudi aktivistom za človekove pravice, ki se zavežejo k promociji in varovanju temeljnih vrednot EU. Iz tega programa bi se morali financirati operativni stroški ter stroški pravdnih postopkov, krepitve zmogljivosti, dejavnosti nadzora in sodelovanja na ravni EU.

—	V okviru programa Erasmus+ bi morala obstajati možnost izmenjave informacij med organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji z namenom vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks.

6.2.2

Izobraževanje o demokratičnem državljanstvu in človekovih pravicah kot prednostna naloga EU

—

Pomemben osnovni pogoj za aktivno državljanstvo in državljansko udeležbo je formalna in neformalna ter šolska in obšolska državljanska vzgoja (vključno z medijsko pismenostjo) na vseh ravneh in v vseh državah članicah. Državljanska vzgoja je ključno orodje v prizadevanjih za boj proti nedemokratičnim trendom, spodbujanje evropskih vrednot in premoščanje sedanjih razlik.

—	Ker se sedanje prakse med državami članicami EU precej razlikujejo, bi bilo treba na podlagi Listine Sveta Evrope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in o učenju človekovih pravic (CM/Rec (2010)7) pripraviti ločen nabor minimalnih standardov ali priporočil.

—	Kulturi aktivne udeležbe je treba nameniti posebno pozornost ter tako zagotoviti, da noben državljan, ki prebiva v EU, ni izključen ali izpostavljen tveganju izključitve ali diskriminacije zaradi nespoštovanja njegovih političnih ali socialno-ekonomskih pravic.

6.3 Resnična vključitev državljanov in njihovih organizacij v postopke odločanja EU

6.3.1

EU in njene države članice bi morale podpirati mobilizacijo državljanov na lokalni in regionalni ravni ter jih opolnomočiti za izražanje mnenja v vsej njihovi raznolikosti, in sicer z udejanjanjem njihove pravice „sodelovati v demokratičnem življenju Unije“, zapisane v členu 10 PEU. Poleg tega bi morale EU in države članice državljanom omogočiti sodelovanje v odprtem, preglednem in rednem dialogu s predstavniškimi združenji in civilno družbo (člen 11 PEU). EESO bi moral o tem vprašanju pripraviti letno poročilo.

6.3.2

Državljani in njihove organizacije bi morali biti v celoti vključeni v oblikovanje politik EU. Med prispevki različnih deležnikov bi bilo treba zagotoviti pravo ravnovesje, in sicer z revizijo metodologije posvetovanja, po kateri bi bilo v posvetovanje vključenih več organizacij državljanov in socialnih organizacij na ravni EU in nacionalni ravni, pa tudi z uporabo potenciala evropske državljanske pobude za to, da državljani dobijo možnost sooblikovanja prednostnih politik.

6.3.3

Določbo v členu 11 PEU, ki se nanaša na „odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“ na vseh področjih EU, bi bilo treba v celoti izvajati. Komisija bi morala dati pobudo za medinstitucionalni sporazum o civilnem dialogu z evropsko civilno družbo.

6.3.4

Tvorno in vključujoče sodelovanje civilne družbe na konferenci o prihodnosti Evrope bi bilo treba z navezavo na akcijski načrt za evropsko demokracijo izkoristiti kot priložnost za razpravo o tem, kako je mogoče okrepiti demokratične procese in aktivno državljansko udeležbo.

6.3.5

Države članice bi bilo treba pozvati, naj v svojih načrtih v zvezi z večletnim finančnim okvirom ustrezna sredstva dodelijo za financiranje civilnega dialoga in povečanje zmogljivosti organizacij civilne družbe za sodelovanje pri odločanju. Komisija bi morala državljansko udeležbo oziroma demokracijo vključiti med horizontalne prednostne naloge svojih priporočil za posamezne države.

6.3.6

Uvesti bi bilo treba letni dogodek, na katerem bi si najvišji predstavniki institucij EU in reprezentativnih organizacij ali združenj civilne družbe ter predstavniki v okviru sektorskih dialogov ter lokalnih, regionalnih, nacionalnih in makroregionalnih dialogov (nadnacionalnih in v okviru sosedske politike) izmenjali primere dobre prakse ter pripravili letni načrt za krepitev demokracije, udeležbe in državljanskega dialoga. Komisija in EESO bi morala imeti v tem procesu vodilno vlogo kot organizatorja.

6.4 Krepitev podpornih struktur za socialni dialog in kolektivna pogajanja

6.4.1

Sprejeti je treba ukrepe za spodbujanje demokracije z ekonomsko in socialno kohezijo, med drugim tudi s spodbujanjem demokracije na področju dela. Demokracija je ogrožena tudi na tej ravni, pandemija pa je opozorila na pomembna vprašanja, ki jih je treba hitro rešiti.

6.4.2

Socialni dialog in kolektivna pogajanja so eden najboljših primerov demokratičnega delovanja. Dialog med organizacijami, ki zastopajo svoje posebne interese in vrednote, ustvarja strukturiran prostor za proučevanje in razpravo o zadevah skupnega pomena, čeprav so interesi različni. Vzajemno priznavanje in spoštovanje med partnerji ter racionalno iskanje rešitev za nastale razmere, težave in konflikte so gradniki demokratične kulture.

6.4.3

Novi steber bi moral vključevati ukrepe za promocijo teh načel, kot so:

—	upoštevanje konvencij MOD v vseh državah, s posebnim poudarkom na glavnih konvencijah, ki se nanašajo na svobodno delovanje sindikatov;

—	uvedba strukturiranega postopka obveščanja, posvetovanja in razprave ter priprava končnega poročila o tem postopku za vse zakonodajne pobude na ravni držav članic;

—	podpora krepitvi vloge ekonomsko-socialnih svetov in njihovi ustanovitvi, če še ne obstajajo;

—

imenovanje visokega evropskega uradnika na ravni Komisije s soglasjem evropskih socialnih partnerjev, ki bi bil pristojen za spodbujanje in spremljanje socialnega dialoga v državah članicah in EU, lahko pa bi tudi prevzel vlogo podpiranja civilnega dialoga, če organizacije civilne družbe po posvetovanju z njimi na to pristanejo;

—	organizacija srečanja na visoki ravni za tristranski socialni dialog (evropski socialni partnerji, Komisija in države članice) dvakrat na leto z namenom spodbujanja in spremljanja socialnega dialoga na evropski ravni in ravni držav članic;

—

sprejetje ukrepa za spodbujanje kolektivnih pogajanj pri javnem naročanju in dostopu do javnih sredstev, vključno z evropskimi sredstvi, pri čemer se od delodajalcev, ki so naročniki, zahteva, da sklenejo kolektivno pogodbo oziroma do njene sklenitve poskrbijo za kakovostna delovna mesta na podlagi veljavnih pravnih predpisov v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in prakso, ki izhajata iz dogovorov med socialnimi partnerji in vlado na nacionalni ravni. S tem bi se preprečil socialni damping in zagotovila poštena konkurenca;

—	sprejetje programov usposabljanja za predstavnike socialnih partnerjev z namenom spodbuditve socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.

V Bruslju, 10. junija 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL C 282, 20.8.2019, str. 39.

(2) Preambula k Pogodbi o Evropski uniji.

(3) UL C 202, 7.6.2016, str. 389.

(4) Med drugim glej mnenja UL C 228, 5.7.2019, str. 24, UL C 282, 20.8.2019, str. 39, in UL C 429, 11.12.2020, str. 16.

(5) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf.

(6) Interim Report on the measures taken in the EU member States as a result of the COVID-19 crisis and their impact on democracy, the Rule of Law and Fundamental Rights (Vmesno poročilo o ukrepih, ki so jih države članice EU sprejele v odziv na krizo zaradi COVID-19, in njihov učinek na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice), ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 124. plenarnem zasedanju (prek spleta 8. in 9. oktobra 2020), https://www.venice.coe.int/webforms/documents/?pdf=CDL-AD(2020)018-e.

(7) COM(2020) 790 final.

(8) UL C 429, 11.12.2020, str. 187.

(9) Kakor je navedeno v sporočilu Komisije, zlasti v opombi 17.

(10) Glej točko 1.7 sklepov iz mnenja (UL C 228, 5.7.2019, str. 89).

(11) UL C 11, 15.1.2013, str. 8.

(12) Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(13) OVSE/ODIHR, Smernice o svobodi združevanja.