MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. novembra 2021

o predlogu uredbe o evropskih zelenih obveznicah

(CON/2021/30)

(2022/C 27/04)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 14. oktobra 2021 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki sodijo na področja iz njene pristojnosti, zlasti izvajanje denarne politike v skladu s prvo alineo člena 127(2) in členom 282(1) Pogodbe, bonitetni nadzor kreditnih institucij v skladu s členom 127(6) Pogodbe in prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

1.1

ECB pozdravlja predlagano uredbo. Za doseganje ciljev iz evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma, določenih v Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) (2), so potrebne znatne naložbe, od katerih bo moral precejšen del prispevati zasebni sektor (3). Trajnostno financiranje ima lahko pri tem pomembno vlogo, s tem ko vlagateljem omogoča, da prepoznajo okoljskotrajnostne naložbe in prilagodijo portfelje glede na svoje trajnostnostne usmeritve. Zelene obveznice so hitro rastoč in zelo prepoznaven segment trajnostnih finančnih produktov: nadaljnja tržna rast zelo preglednih zelenih obveznic lahko potencialno precej pomaga pri zapolnitvi vrzeli v zvezi s trajnostnimi naložbami in zadostitvi naraščajočega povpraševanja vlagateljev, ki upoštevajo okoljske, socialne in upravljavske vidike (ESG). Zato je dobrodošel jasen in zanesljiv javni okvir za zelene obveznice.

1.2

V splošnem okviru okoljskih ciljev Unije bi bilo treba, če bi bile na ravni Unije ali držav članic sprejete javne politike, ki zelenim obveznicam in drugim dolžniškim instrumentom, ki temeljijo na trajnostnosti, dajejo prednost pred drugimi vrstami dolžniških instrumentov, v zvezi z njimi opredeliti tudi evropski standard za zelene obveznice (EuGB), na katerega se lahko oprejo.

1.3

Obstoj standarda za obveznice EuGB bo spodbudil ustvarjanje osnovnih trajnostnih sredstev in projektov v skladu z okoljskimi cilji Unije, zlasti blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) (5). S tega vidika je povezovanje standarda za obveznice EuGB z uredbo o taksonomiji pomemben korak pri zagotavljanju potrebnega dostopa okoljskotrajnostnih dejavnosti do financiranja z dolžniškimi instrumenti. Prednostno financiranje dejavnosti, ki znatno prispevajo k okoljskim ciljem iz uredbe o taksonomiji, lahko pripomore k razvoju gospodarstva Unije v smeri doseganja okoljskih ciljev Unije.

1.4

ECB podpira cilj predlagane uredbe, da se vzpostavi harmoniziran okvir za obveznice EuGB, saj bi s tem zagotovili, da bi takšne zelene obveznice resnično pripomogle k prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo, povečale razpoložljivost in preglednost podatkov ter izboljšale primerljivost, zanesljivost in posledično učinkovito oblikovanje cen zelenih obveznic. Na trgu zelenih obveznic je trenutno več pomanjkljivosti. Natančneje, obstoječi panožni standardi za označevanje zelenih obveznic temeljijo na opredelitvah osnovnih zelenih projektov, ki niso dovolj standardizirane, dosledne ali celovite (6). To pomanjkanje zanesljivih, primerljivih in preverjenih informacij o trajnostnosti spodkopava verodostojnost trga zelenih obveznic in morda tudi njegovo zmožnost spodbujanja prehoda na okolju prijaznejše gospodarstvo ter tako duši povpraševanje zaradi pomislekov glede navideznega zelenjenja in možnih tveganj izgube ugleda izdajateljev in vlagateljev (7). Poleg tega odsotnost skupnega referenčnega okvira in predlog za poročanje povečuje transakcijske stroške izdaje zelenih obveznic, kar zmanjšuje ekonomsko privlačnost teh instrumentov v primerjavi s konvencionalnimi načini financiranja (8). Vse te strukturne omejitve prispevajo k zmanjšanju in posledično manjši likvidnosti tega tržnega segmenta.

1.5

Obstoj objektivno preverljivih in preglednih zahtev pri uvrščanju med obveznice EuGB bi pripomogel h krepitvi verodostojnosti te kategorije sredstev, zmanjšanju tveganja izgube ugleda za izdajatelje in vlagatelje in asimetrije informacij ter omejitvi navideznega zelenjenja (9). Na trgih je zaznati, da vlagatelji zelene obveznice uglednejših izdajateljev, ki jih preverjajo tretje osebe, nagrajujejo z manjšimi razmiki (10). Zelo pregledno izdajanje obveznic EuGB bi lahko omogočilo boljši vpogled v pomen okoljskih ciljev za udeležence na trgu in izdajatelje, s čimer bi se izboljšala sposobnost vseh finančnih akterjev, vključno z ECB, da zanesljivo prepoznajo in ocenijo okoljskotrajnostne obveznice (11). S tem bi se po pričakovanjih podprla nadaljnja rast tega tržnega segmenta in povečalo zaupanje v to, da zelene obveznice prispevajo k doseganju okoljskih ciljev Unije s podpiranjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Nazadnje, predlagana uredba bi z okrepitvijo zelenih referenc in zanesljivosti obveznic EuGB zagotovila močnejšo zaščito pred nenadnim prevrednotenjem zelenih obveznic po posameznih primerih navideznega zelenjenja. To bi spodbudilo pravilno delovanje trga in finančno stabilnost.

1.6

Predlagana uredba pomeni pomemben korak v razvoju povezanega, poglobljenega in likvidnega zelenega kapitalskega trga Unije onkraj nacionalnih meja, ki prispeva k spodbujanju unije kapitalskih trgov (12). Okoli 60 % vseh zelenih nadrejenih nezavarovanih obveznic, ki so bile leta 2020 izdane na svetu, izvira iz EU (13). Razvoj trga zelenih obveznic bi lahko dodatno poglobil finančno povezovanje Unije (14), z zeleno unijo kapitalskih trgov pa bi se še okrepila vloga Unije na svetovnih zelenih kapitalskih trgih. Za vzpostavitev zrelih in povezanih zelenih kapitalskih trgov v Uniji bodo potrebna tudi širša prizadevanja za okrepitev kapitalskih trgov, vključno z večjo harmonizacijo nadzora, pravil o insolventnosti in varstva vlagateljev. V zvezi s tem ECB pozdravlja dejstvo, da bo Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) zadolžen za nadzor zunanjih pregledovalcev obveznic EuGB na ravni Unije (15). Utrditev vloge Unije kot svetovnega središča za zeleno financiranje ter nadaljnje povezovanje in razvoj kapitalskih trgov v Uniji bi pripomogli h krepitvi mednarodne vloge eura (16).

1.7

Standard za obveznice EuGB bi moral biti referenčna vrednost za konvergenco k višjim standardom na mednarodni ravni s ciljem, da se poveča prispevek zelenih obveznic pri podpori prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ter hkrati spodbuja vodilna vloga Unije na področju zelenega financiranja. Cilj tega standarda bi morala biti široka tržna sprejemljivost, tudi za tiste, ki niso rezidenti Unije, in sicer zaradi strogih zaščitnih ukrepov ter verodostojnosti glede navideznega zelenjenja, s čimer bi postal svetovna referenčna vrednost, ki bi se lahko posnemala v drugih jurisdikcijah. Privlačnost standarda za obveznice EuGB v primerjavi s tržnimi standardi in/ali predpisanim označevanjem zelenih obveznic drugih jurisdikcij bi bilo treba skrbno oceniti in redno spremljati. Medtem ko so zahteve, ki so strožje od drugih standardov, upravičene zaradi tako dosežene večje preglednosti in verodostojnosti, je pomembno preprečiti, da bi se z uvedbo obveznic EuGB izdajatelji preusmerili k jurisdikcijam z manj strogimi zahtevami, s čimer bi se ustvarile priložnosti za mednarodno regulativno arbitražo (17). Brez uskladitve na svetovni ravni bi se s tem lahko sčasoma znižali okoljski standardi trajnostnih finančnih produktov na svetovni ravni. Učinkovito mednarodno sodelovanje, zlasti v okviru delovne skupine za trajnostno financiranje skupine G20 in mednarodne platforme za trajnostno financiranje, bo ključno za zagotavljanje mednarodne usklajenosti standardov za zelene obveznice in preprečevanje tveganja za konkuriranje v zniževanju standardov, kar bi lahko povečalo tveganje navideznega zelenjenja in na svetovni ravni ogrozilo pozitiven vpliv zelenih obveznic na okolje.

1.8

Evropska komisija bo v okviru izdaje obveznic NextGenerationEU (NGEU) izdala za do 250 milijard EUR zelenih obveznic, kar bo pomenilo do 30 % vrednosti vseh izdaj. ECB ugotavlja, da bodo navedene zelene obveznice – ker predlagana uredba še ne velja – izdane v skladu z okvirom zelenih obveznic, ki temelji na obstoječem tržnem standardu (18). ECB pozdravlja dejstvo, da je bil okvir za zelene obveznice NGEU kljub temu kolikor je mogoče usklajen s predlaganim standardom za obveznice EuGB, hkrati pa ugotavlja, da bo sposobnost izdajatelja za podrobno poročanje o osnovnih naložbah zaradi pravnih in institucionalnih posebnosti instrumenta NGEU na koncu odvisna od natančnosti, popolnosti in podrobnosti podatkov, ki jih posredujejo države članice. ECB spodbuja države članice, naj za zaščito verodostojnosti izdaje zelenih obveznic NGEU sporočajo natančne in podrobne informacije o napredku in učinku naložbenih projektov, ki prispevajo k okoljskim ciljem, ter jih poziva, naj med izvajanjem svojih načrtov za okrevanje in odpornost (19) vseskozi spoštujejo načelo, da se ne škoduje bistveno (20). Poleg tega ECB spodbuja Komisijo, naj pozorno spremlja in zagotovi, da se prihodki iz izdaje zelenih obveznic NGEU učinkovito porabijo za financiranje upravičenih odhodkov, ter pripravi podrobno in natančno poročilo o učinku.

2. Pomen predlagane uredbe za cilje in naloge ECB in Eurosistema

2.1

Predlagana uredba lahko vpliva na način opravljanja nalog centralnih bank, kot je opisano v nadaljevanju.

2.2

V povezavi z denarno politiko je Eurosistem zelene obveznice že kupil v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (21). Poleg tega ECB zelene obveznice sprejema kot zavarovanje pri kreditnih poslih. Harmonizirana opredelitev zelenih obveznic bi izboljšala preglednost in spodbudila ponudbo zelenih dolžniških instrumentov.

2.3

Na področju finančne stabilnosti trenutna odsotnost skupne opredelitve in standardiziranega okvira za zelene obveznice ovira analizo njihove finančne uspešnosti in dolgoročnega učinka na trajnostnost. To pa preprečuje oceno njihovega potenciala za odzivanje na podnebna tveganja za stabilnost finančnega sistema (22). Nasploh lahko k učinkovitemu financiranju prehoda in zmanjšanju podnebnih tveganj za finančno stabilnost pripomorejo samo delujoči trgi. V tem okviru bi lahko zaradi velikega števila različnih panožnih standardov prišlo do izrazitega naglega padca na trgu s posledičnim znatnim prevrednotenjem zelenih obveznic, če bi vlagatelji nekatere zelene obveznice ocenili kot nezadostno kakovostne. Ta kaskada prevrednotenja lahko vpliva na pristne zelene obveznice, če se zmanjša zaupanje vlagateljev. S standardom za obveznice EuGB se lahko omogoči učinkovitejše delovanje trga, izboljša vrednotenje finančnih tveganj in trajnostnih sredstev ter okrepi zaupanje vlagateljev v to kategorijo sredstev.

2.4

Kreditne institucije so kot izdajatelji in vlagatelji glavni akterji na trgu zelenih obveznic. Standard za obveznice EuGB je zato pomemben z vidika bonitetnega nadzora, saj lahko vpliva na poslovne modele kreditnih institucij, njihove prakse razkrivanja ter tržno tveganje, operativno tveganje in tveganje izgube ugleda kreditnih institucij. Z vidika poslovnega modela bi lahko kreditne institucije zaradi enotnega standarda lažje izdajale zelene obveznice, kar bi lahko pripomoglo k temu, da bi banke kreditiranje usmerile v okoljskotrajnostne dejavnosti, in pozitivno vplivalo na delež zelenih sredstev v njihovih portfeljih. Poleg tega so obveznice EuGB zaradi vse strožjih zahtev po preglednosti in razkrivanju, vključno s prihodnjim razkrivanjem deleža zelenih sredstev (23) in zahtevami, da kreditne institucije razkrijejo usklajenost svojega portfelja posojil s Pariškim sporazumom (24), pomembno orodje za podporo kreditnih institucij pri izpolnjevanju teh novih zahtev. Kot je bilo poleg tega izpostavljeno v točki 2.3 zgoraj, bi lahko široka uporaba obveznic EuGB ublažila morebitna tržna tveganja zaradi nenadnega prevrednotenja kakovosti obstoječih zelenih obveznic. Nazadnje, morebitna izpostavljenost kreditne institucije sankcijam pristojnega nacionalnega organa (25) zaradi neizpolnjevanja zahtev predlagane uredbe ob izdaji obveznic EuGB pomeni dodatno operativno tveganje in tveganje izgube ugleda, ki ga je treba obravnavati kot del nadzornih dejavnosti, ki vplivajo na kreditne institucije.

2.5

Nazadnje, ECB del svojega portfelja lastnih sredstev uporablja za naložbe v zelene obveznice in v prihodnjih letih načrtuje povečanje deleža zelenih obveznic v tem portfelju (26).

3. Posebne pripombe

3.1 Prostovoljnost in področje uporabe predlagane uredbe

3.1.1

V skladu s predlagano uredbo bi bila uporaba standarda za obveznice EuGB prostovoljna (27), kar bi izdajateljem omogočilo, da za zelene obveznice še naprej uporabljajo obstoječe panožne standarde. ECB meni, da je ta pristop kratkoročno uravnotežen, saj bi takojšnji prehod na strogo zavezujoč standard lahko povzročil odprodajo s taksonomijo neusklajenih zelenih obveznic in nenadni upad izdaje zelenih obveznic na ravni Unije (28).

3.1.2

Hkrati ECB meni, da je za vzpostavitev s taksonomijo Unije usklajenega trga zelenih obveznic v Uniji in za ublažitev pomislekov glede navideznega zelenjenja pomembno, da standard za obveznice EuGB postanejo glavni standard za zelene obveznice v Uniji. Zato bi bila potrebna jasna zaveza, da bo standard v razumnem roku postal obvezen za novo izdane zelene obveznice, neporavnane zelene obveznice pa bi bile kot zelene obveznice obravnavane dlje časa (29). Obveznost standarda bi trgom zagotovila gotovost, izdajatelje pa bi lahko spodbudila k uporabi standarda za obveznice EuGB, še preden bi ta postal obvezen. Z ustrezno umerjeno razširitvijo taksonomije na financiranje prehoda bi se olajšal prehod na obvezen standard, saj bi se zmanjšalo tveganje negativnega vpliva na zelene naložbe, ki ugodno vplivajo na okolje, ne dosegajo pa pragov iz taksonomije za bistveni prispevek.

3.1.3

ECB pa se zaveda, da določitev konkretnega časovnega obdobja, v katerem bi standard postal obvezen, ni nujno enostavna. Tveganje odprodaje obstoječih zelenih obveznic ter morebitnih posledičnih motenj in nestanovitnosti na trgu je treba uravnotežiti s potrebo po hitrem ukrepanju v podporo zelenemu prehodu, tudi prek trga obveznic. Zaradi preprečitve nenamernih posledic za tokove zelenih naložb v Uniji in tveganja preusmeritve izdajateljev zelenih obveznic v jurisdikcije z manj strogimi zahtevami bi bilo treba pri oblikovanju obveznega standarda izvesti oceno učinka in ustrezno prilagoditi okvir. Zakonodajalec Unije bi moral pozvati Komisijo k pregledu standarda za obveznice EuGB s ciljem izvedbe te ocene do 31. decembra 2023. Natančneje, Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o izvedljivem časovnem obdobju, v katerem bi standard za obveznice EuGB postal obvezen, in o praktičnih vidikih takšnega pristopa, na primer o tem, za katere vrste trajnostnih obveznic natančno bi se ta standard uporabljal. Zaradi preprečitve odprodaj bi bilo poleg tega koristno pojasniti, kako bi morali vlagatelji po uvedbi obveznega standarda obravnavati zelene obveznice, izdane v skladu s prostovoljnimi tržnimi standardi. Komisija bi morala pregled opraviti po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, zlasti organizacijami, ki trenutno izdajajo tržne standarde za trajnostne obveznice (30). Nazadnje, standard za obveznice EuGB bi moral postati obvezen za novo izdane zelene obveznice v razumnem roku, npr. v treh do petih letih, pri čemer bi bilo treba natančno prehodno obdobje opredeliti glede na rezultate zgoraj navedene ocene učinka.

3.1.4

Medtem bi bilo treba na ravni Unije in nacionalni ravni spodbujati prostovoljno sprejetje standarda za obveznice EuGB z javnimi politikami, ki bi lahko dajale prednost obveznicam, ki izpolnjujejo zahteve za obveznice EuGB. Dejansko samo obveznica EuGB zaradi svoje povezave z uredbo o taksonomiji zagotavlja, da dejavnosti, ki se financirajo s prihodki iz obveznic, prispeva k okoljskim ciljem Unije. ECB meni, da bi bilo treba vse obveznice EuGB obravnavati kot v celoti usklajene s taksonomijo in jih zato vključiti v števec in imenovalec razkritij po taksonomiji (31). Prispevek imetij obveznic EuGB k razkrivanju po taksonomiji bi lahko pomenil pomembno spodbudo za izdajatelje in vlagatelje, da obveznicam EuGB dajo prednost pred obstoječimi standardi, ker bi to samodejno zagotavljalo usklajenost s taksonomijo, ne da bi bilo treba opraviti poglobljeno oceno usklajenosti osnovnih naložb, kot bi to veljalo za druge standarde. Prispevek imetij obveznic EuGB k razkrivanju po taksonomiji bi moral biti neodvisen od javnega ali zasebnega značaja izdajatelja, kar pomeni, da bi se moral uporabljati tudi za obveznice EuGB iz javnega sektorja, ki so v skladu z delegiranim aktom na podlagi člena 8 trenutno izvzete iz števca in imenovalca razkritij po taksonomiji.

3.1.5

ECB pozdravlja področje uporabe predlagane uredbe, ki bi zajemalo izdajatelje, ki so finančna podjetja in nefinančna podjetja, državne izdajatelje ter izdajatelje kritih obveznic in listinjenj, katerih vrednostne papirje izda subjekt s posebnim namenom (32). Pozdravlja tudi to, da bi zahteve veljale za vse izdajatelje, ki želijo oznako „EuGB“ uporabljati za svoje okoljskotrajnostne obveznice, ki jih dajo na voljo vlagateljem v Uniji. Vendar izraz „ki jih dajo na voljo vlagateljem v Uniji“ v predlagani uredbi ni opredeljen, zato bi ga bilo koristno pojasniti, s čimer bi se zagotovilo, da bi lahko izdajatelji obveznic EuGB, ki jih tržijo zunaj Unije, še vedno uporabljali oznako EuGB. Ta možnost je še posebej pomembna za spodbujanje mednarodne sprejetosti obveznic EuGB in s tem povezanega spodbujanja globalne sprejetosti naprednih standardov Unije za trajnostno financiranje, vključno z mednarodno uporabo meril Unije za taksonomijo. Poleg tega se zdi, da sklicevanje na „pravne osebe“ kot izdajatelje obveznic EuGB (33) kaže na to, da mora biti izdajatelj obveznic EuGB pravna oseba, kar pa ne velja za vse izdajatelje obveznic v Uniji, na primer za izdajatelje listinjenja v skladu z nacionalno zakonodajo nekaterih držav članic. Preprosto sklicevanje na „subjekte“ se zdi enako učinkovito. Nazadnje bi bilo treba v zvezi z listinjenji pojasniti, kako se bo uporabljala predlagana uredba, da bi se lahko pri listinjenjih za zeleni prehod standard za obveznice EuGB uporabljal tudi takrat, kadar osnovna sredstva niso usklajena s taksonomijo, vendar namen financiranja zadeva tehnologije prehoda na zeleno gospodarstvo (34). Pri listinjenjih za zeleni prehod so obveznosti v zvezi s prihodnjo skladnostjo s taksonomijo pomembne za originatorja in ne za subjekt s posebnim namenom, ki je izdajatelj. Zato je morda treba to upoštevati pri obveznostih, ki so sicer naložene izdajatelju, na primer v členu 7 predlagane uredbe.

3.2 Uskladitev z uredbo o taksonomiji

3.2.1

Predlagana uredba predvideva, da je treba prihodke iz obveznic EuGB uporabiti v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki izpolnjujejo zahteve taksonomije ali ki bodo v določenem časovnem obdobju (pet let ali deset let od datuma izdaje obveznice, če je to utemeljeno s posebnimi značilnostmi zadevnih gospodarskih dejavnosti), izpolnile zahteve taksonomije, kot je določeno v načrtu za uskladitev s taksonomijo (35). „Zahteve taksonomije“ so opredeljene kot zahteve iz člena 3 uredbe o taksonomiji. Okoljskotrajnostne dejavnosti morajo torej (a) bistveno prispevati k enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 uredbe o taksonomiji, (b) biti take, da ne škodujejo bistveno tem okoljskim ciljem, (c) se izvajati v skladu z minimalnimi socialnimi zaščitnimi ukrepi in (d) izpolnjevati tehnična merila za pregled, ki jih določi Komisija.

3.2.2

ECB pozdravlja to uskladitev z uredbo o taksonomiji, saj se s tem poudarja, da je uredba o taksonomiji osrednjega pomena pri strategiji Unije za trajnostno financiranje, in zagotavlja verodostojna podlaga za ocenjevanje trajnostnosti uporabe prihodkov od izdaje obveznic EuGB (36). Pomisleke pa vzbuja dejstvo, da zadostuje uskladitev s taksonomijo v petih ali v posebnih okoliščinah desetih letih. Čeprav izdajatelji ne bi smeli biti kaznovani zaradi dodelitve prihodkov iz obveznic gospodarskim dejavnostim, ki še ne izpolnjujejo zahtev taksonomije, jih pa bodo v navedenem časovnem obdobju (37), obstaja določeno tveganje, da sankcije v predlagani uredbi ne bodo zadostovale, če izdajatelj ne bo upošteval načrta za uskladitev s taksonomijo. V Prilogi II predlagane uredbe se od izdajateljev zahteva, da o napredku pri izvajanju načrta za uskladitev s taksonomijo poročajo v letnih poročilih o dodelitvi (38). Pristojni nacionalni organi lahko od izdajateljev zahtevajo, da ta poročila objavijo in vključijo zahtevane informacije (39). Zdi pa se, da nimajo pooblastil za sankcioniranje ali nadzor nad usklajevanjem gospodarskih dejavnosti s samimi zahtevami taksonomije. Natančneje, predlagana uredba ne določa postopka za preklic oznake „EuGB“, razen možnosti, da se v pregled po izdaji vključi izjava, da obveznica ne izpolnjuje zahtev predlagane uredbe in da se zanjo ne more uporabljati oznaka „EuGB“ (40). Čeprav bi se zaradi uporabe zahtev po preglednosti neizpolnjevanje standarda verjetno odražalo v ceni obveznice, bi to lahko imelo zgolj omejen in posreden vpliv na izdajatelja obveznice EuGB, s katero se pozneje trguje na trgu. Do morebitnega prenosa dodatnih nalog na pristojne nacionalne organe po pregledu pooblastil, nalog in pristojnosti ter orodij za izvrševanje pristojnih organov Unije in pristojnih nacionalnih organov za boj proti navideznemu zelenjenju (41), ki ga načrtuje Komisija, obstaja tveganje, da izdajatelji, pri katerih se izkaže, da gospodarske dejavnosti, ki se financirajo iz prihodkov od obveznic EuGB, niso usklajene s taksonomijo, ne bodo nosili nobenih posledic.

3.3 Poznejše spremembe delegiranih aktov

3.3.1

Predlagana uredba določa, da morajo izdajatelji prihodke iz obveznic dodeliti z uporabo delegiranih aktov (tehničnih meril za pregled), ki jih Komisija sprejme v skladu z nekaterimi določbami uredbe o taksonomiji (42), ki se uporabljajo v trenutku izdaje obveznice ali, pri dodeljevanju prihodkov iz obveznic dolgu, v trenutku nastanka dolga (43). Predlagana uredba določa tudi, da kadar se delegirani akti spremenijo po izdaji obveznice (ali, kadar se prihodki iz obveznic dodelijo dolgu, po nastanku dolga), izdajatelj prihodke iz obveznic dodeli z uporabo spremenjenih delegiranih aktov v petih letih po začetku njihove uporabe (44). Ob popolnem zavedanju, da se lahko tehnični standardi sčasoma spremenijo zaradi dinamične, znanstveno utemeljene narave taksonomije Unije, ki nazadnje služi okoljskim ciljem Unije, pa bi sprememba osnovnih metrik za že izdane obveznice EuGB in zahteva, da se obstoječe obveznice z novimi zahtevami uskladijo v roku petih let, lahko negativno vplivali na trg. Lahko bi na primer pomenili spodbudo za vlagatelje, da v pričakovanju morebitne izgube oznake EuGB prodajo zelene obveznice, kar bi lahko povzročilo motnje pri cenah zadevnih obveznic. Določba bi lahko imela posledice tudi za cikličnost trgov, saj bi se izdajatelji obveznic v pričakovanju sprememb delegiranih aktov lahko nagibali k odložitvi izdaje obveznic EuGB. Določba bi lahko imela tudi nenamerne posledice za trajanje obveznic EuGB in časovni razpon osnovnih naložb, saj bi lahko ustvarila strukturno prednost za obveznice EuGB s krajšo zapadlostjo, da bi se preprečile negativne posledice pričakovane spremembe delegiranih aktov. Zato bi bilo z vidika finančne stabilnosti in zaradi olajšanja delovanja trga obveznic EuGB morda bolje, da bi se izdajateljem dovolila dodelitev prihodkov iz obveznic z uporabo ustreznih delegiranih aktov, ki se uporabljajo v trenutku izdaje obveznice, za celotno življenjsko dobo obveznice. Kot navedeno, se ECB zaveda, da bo zaradi preudarkov v zvezi z okoljskimi cilji Unije, zlasti podnebnimi spremembami, morda potrebna in zaželena prilagoditev delegiranih aktov. Ker ustrezno delujoč trg obveznic EuGB prispeva tudi k doseganju okoljskih ciljev Unije, se zdi najboljša možnost uporaba delegiranega akta, ki se uporablja v trenutku izdaje obveznic, za celotno življenjsko dobo obveznice. Poleg tega bi lahko Komisija potem delegirane akte spremenila, kakor koli bi se ji zdelo primerno. Zlasti ji pozneje ne bi bilo treba obravnavati morebitnih posledic takšnih sprememb za finančno stabilnost. Seveda bi se delegirani akti, ki se uporabljajo ob izdaji (ali nastanku dolga), uporabljali za vse na novo izdane obveznice. Ta splošna rešitev bi dodatno izboljšala pravno varnost, ki je tudi eden od ciljev predlagane uredbe (45).

3.4 Uporaba prihodkov

3.4.1

Predlagana uredba določa, da se prihodki iz obveznic EuGB med drugim lahko dodelijo finančnim sredstvom. Finančna sredstva so v predlagani uredbi opredeljena tako, da vključujejo dolg, lastniški kapital ali njuno kombinacijo. ECB razume, da je namen te določbe zajeti na primer primere, ko banke izdajajo obveznice EuGB za financiranje zelenih posojil svojim strankam. Vendar dolg v računovodskem smislu ni sredstvo. Zaradi uskladitve opredelitve z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (46) bi se lahko izraz „dolg“ nadomestil z izrazom „finančna terjatev“.

3.5 Uskladitev z drugo zakonodajo Unije

3.5.1

Predlagana uredba se osredotoča na določitev zahtev za obveznice EuGB z vidika izdajatelja obveznic. Določa tudi, da se obveznica EuGB lahko refinancira z izdajo nove obveznice EuGB (47). V skladu z delegiranim aktom na podlagi člena 8 morajo finančne in nefinančne družbe razkriti, v kakšnem obsegu so njihove gospodarske dejavnosti usklajene z uredbo o taksonomiji. Kreditne institucije morajo zlasti razkriti delež zelenih sredstev, ki prikazuje delež izpostavljenosti, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, glede na skupna sredstva teh kreditnih institucij (48). Če banka A izda obveznico EuGB in prihodke uporabi za odobritev posojil za dejavnosti, usklajene s taksonomijo, banka B pa to obveznico kupi kot vlagatelj, lahko obe banki osnovna posojila (banka A) in obveznico EuGB (banka B) vštejeta v svoj delež zelenih sredstev. To pomeni, da če listinjen vrednostni papir, povezan z zelenimi posojili, ali zajeto zeleno obveznico izda banka in je pozneje v lasti druge kreditne institucije, kot je navedeno v zgornjem primeru, bi tako izdajatelj kot imetnik vrednostnega papirja lahko osnovna sredstva in ustrezen vrednostni papir vštela v svoje razkritje po taksonomiji. Glede na navedeno bi bilo koristno pojasniti, da če finančna institucija izda obveznico EuGB in jo delno ali v celoti obdrži ali jo ima v ločenem podjetju v okviru istega konsolidiranega poročevalskega subjekta, bi se v delež zelenih sredstev, usklajenih s taksonomijo, vštevala samo neto izpostavljenost izdajatelja do osnovnega zelenega sredstva in ne kumulativna vrednost posojil in obveznice EuGB.

3.5.2

Poleg tega se zdi, da predlagana uredba izdajateljem omogoča, da prihodke iz novoizdane obveznice EuGB uporabijo za nakup druge obveznice EuGB. V skladu s predlagano uredbo se lahko prihodki iz finančnega sredstva dodelijo drugim finančnim sredstvom, če so prihodki iz teh finančnih sredstev dodeljeni osnovnim sredstvom, usklajenim s taksonomijo, naložbam v osnovna sredstva in operativnim odhodkom (49). Kot kaže, to pomeni, da se taka transakcija lahko izvede samo enkrat. Ta razlaga je dejansko nujna, da se prepreči nastanek verige izdaj obveznic EuGB, ki se uporabljajo za nakup drugih obveznic EuGB, prav tako zavarovanih z obveznicami EuGB, kar bi napihnilo znesek nominalnih zelenih sredstev, zavarovanih z isto realno gospodarsko dejavnostjo. Poleg tega bi taka veriga lahko privedla do umetne krepitve deleža zelenih sredstev kreditne institucije izdajateljice z dvojnim štetjem, če ta institucija kupi obveznico EuGB, ki je neposredno ali posredno zavarovana z lastno obveznico EuGB.

3.5.3

V obrazložitvenem memorandumu k predlagani uredbi je navedeno, da uporaba oznake „EuGB“ ne posega v zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (50) (uredba o kapitalskih zahtevah). ECB razume, da oznaka „EuGB“ ne vpliva na kapitalske in likvidnostne zahteve za kreditne institucije v zvezi z obveznicami, ki jih obravnava uredba o kapitalskih zahtevah. Vendar bi bilo koristno izrecno pojasniti, da standarda za obveznice EuGB ni mogoče razlagati tako, da kreditnim institucijam preprečuje, da bi v celoti uporabljale zahteve uredbe o kapitalskih zahtevah.

3.6 Zahteve glede preglednosti

3.6.1

ECB pozdravlja zahteve glede preglednosti za izdajatelje obveznic EuGB, tj. zahteve glede izpolnitve informativnega lista o obveznici EuGB, letnih poročil o dodelitvi in poročila o vplivu ter uporabe predlog za razkritje takih informacij (51). Poleg tega ECB pozdravlja dejstvo, da bo zunanji pregledovalec pod nadzorom organa ESMA informativni list pregledal pred izdajo, poročila o dodelitvi pa po izdaji (52). Vse obveznice EuGB bi morale v skladu z istim ciljem preglednosti imeti mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev (ISIN), njihove izdajatelje pa bi bilo treba prepoznati po identifikatorju pravnih subjektov (LEI).

3.6.2

Predlagana uredba določa, da morajo izdajatelji na svojem spletnem mestu objaviti informativni list, pregled pred izdajo, letna poročila o dodelitvi, preglede po izdaji in poročilo o vplivu (53). Izdajatelji morajo o objavi teh dokumentov obvestiti tudi pristojni nacionalni organ in organ ESMA (54). Vendar je iz besedila predlagane uredbe razvidno, da se podatki o obveznicah EuGB ne bodo zbirali centralizirano. ECB predlaga, da se razkrite informacije vključijo v prihodnjo evropsko enotno vstopno točko v strojno berljivi obliki. Vključitev informacij o zelenih obveznicah v evropsko enotno vstopno točko bi pomenila, da bi se po sistemu „vse na enem mestu“ zagotavljale vse ključne informacije o podjetju – tudi o obveznicah EuGB, ki jih je izdalo –, s čimer bi se izboljšala preglednost in olajšale naložbene odločitve. Poročila, predlagana v prilogah k predlagani uredbi, bi lahko vključevala tudi informacije o pristojbinah in stroških, ki jih nosijo izdajatelji obveznic EuGB (na primer stroških, ki so jih prevalili zunanji pregledovalci), da se okrepita preglednost in učinkovitost trga. Zaradi natančnosti in lažje obdelave podatkov bi bilo treba v predlagani uredbi tudi natančneje pojasniti, da je treba informativne liste, letna poročila o dodelitvah in poročila o vplivu pripraviti za vsako posamezno obveznico, ne glede na možnost objave več informativnih listov in poročil skupaj ter vključitve oddelka s pregledom skupne vrednosti vseh obveznic EuGB, ki jih subjekt izda.

3.6.3

Predlagana uredba določa, da kadar je treba objaviti prospekt v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta (55) (v nadaljnjem besedilu: uredba o prospektu), mora biti v njem jasno navedeno, da je obveznica EuGB izdana v skladu s predlagano uredbo, kadar je treba zagotoviti informacije o uporabi prihodkov (56). Predlagana uredba določa tudi, da je v zvezi z informacijami iz informativnega lista o obveznici EuGB možna tudi vključitev s sklicevanjem (57). Ključne značilnosti obveznice EuGB, torej podatki iz informativnega lista, bi morale biti v celoti vključene v prospekt z uporabo standardizirane predloge iz Priloge I k predlagani uredbi. S tem bi se izboljšala doslednost in primerljivost informacij o zelenih obveznicah, pomenilo pa bi tudi, da bi ponudniki finančnih podatkov vse potrebne informacije za te instrumente zbrali že na podlagi dokumentov prospekta (58).

3.6.4

Z vidika kreditnih institucij, ki obveznice EuGB izdajajo za financiranje zelenih posojil, bi se lahko zahteve glede preglednosti dodatno okrepile z uvedbo obveznosti bank, da spremljajo usklajenost prihodkov iz zelenih posojil z zahtevami taksonomije.

3.7 Sistem registracije in nadzorni okvir

3.7.1

ECB pozdravlja dejstvo, da predlagana uredba za zunanje pregledovalce vzpostavlja sistem registracije in nadzorni okvir (59). Pozdravlja tudi to, da bo za nadzor zunanjih pregledovalcev zadolžen organ ESMA.

3.7.2

Člen 36 predlagane uredbe določa, da morajo pristojni organi zagotoviti, da izdajatelji uporabljajo zahteve glede preglednosti in zunanjega pregleda. Člen 36 se sklicuje na določbo uredbe o prospektu, ki določa, da vsaka država članica določi en sam pristojni upravni organ, odgovoren za izvajanje nalog, ki izhajajo iz uredbe o prospektu (60). Tako določeni pristojni upravni organ bi bil torej tudi pristojni organ v skladu s predlagano uredbo. Vendar uredba o prospektu določa več izvzetij iz obveznosti objave prospekta (61). ECB zato predlaga, da se pojasni, da bi morala matična država članica določiti pristojni nacionalni organ za vse preostale izdajatelje obveznic EuGB, za katere pristojni nadzorni organ po uredbi o prospektu ne bi bil samodejno določen, z izjemo držav. Predlagana uredba izrecno določa, da pravila za zunanje pregledovalce ter nadzor organa ESMA in pristojnih nacionalnih organov ne veljajo za državne revizorje in druge javne subjekte, ki jih državni izdajatelji pooblastijo za oceno skladnosti s predlagano uredbo (62). Zakonodajalec naj preuči, ali bi morali državne izdajatelje nadzirati pristojni nacionalni organi. Če namerava zakonodajalec take izdajatelje izvzeti iz nadzora, kot so izvzeti državni revizorji in drugi javni subjekti, ki delujejo kot zunanji pregledovalci, bi lahko to zaradi jasnosti in preglednosti izrecno navedli tudi v uvodni izjavi predlagane uredbe.

3.7.3

Predlagana uredba vsebuje posebna pravila za opravljanje storitev zunanjih pregledovalcev iz tretjih držav, na podlagi katerih jih lahko nadzoruje organ ESMA (63). Nasprotno pa se zdi, da neposredni nadzor pristojnih nacionalnih organov nad izdajatelji velja samo za izdajatelje iz Unije (64), ni pa jasno, da bi bil pristojni nacionalni organ določen za izdajatelje obveznic EuGB zunaj Unije. To pomeni, da bi izdajatelji zunaj Unije lahko izdajali obveznice EuGB tako, da bi bile te na voljo vlagateljem v Uniji, ne bi pa zanje veljal sistem sankcij, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem in upravnimi globami, ki ga določa predlagana uredba (65). Zato bi bili izdajatelji iz Unije v primerjavi s tistimi zunaj Unije, ki pa vseeno uporabljajo oznako EuGB, v očitno slabšem položaju, saj slednji morda ne bi bili sankcionirani, tudi če ne bi izpolnjevali vseh zahtev predlagane uredbe. Če za vse izdajatelje obveznic EuGB ne bi veljala enaka ureditev glede nadzora, bi bila lahko nazadnje ogrožena verodostojnost standarda za obveznice EuGB. Delujoči sistemi, s katerimi se zagotavlja, da ima vsak ustrezni izdajatelj svoj pristojni nacionalni organ, so že vzpostavljeni po drugih uredbah, na primer po uredbi o prospektu, v skladu s katero vsak izdajatelj iz tretje države izbere matično državo članico. Po mnenju ECB bi bilo treba razmisliti o podobni ureditvi tudi v predlagani uredbi, zlasti za določitev pristojnega organa za izdajatelje iz tretjih držav.

3.7.4

ECB ugotavlja tudi, da pojma „matična“ država članica in država članica „gostiteljica“ (66) iz predlagane uredbe nista niti povezana z drugimi določbami niti v njej nista opredeljena. To je treba pojasniti.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana uredba spremeni, je konkretni predlog sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili naveden v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

V Frankfurtu na Majni, 5. novembra 2021

Predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1) COM (2021) 391 final.

(2) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti ter spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(3) Glej tudi obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi.

(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5) Glej člen 2(4) predlagane uredbe.

(6) Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi. Glej tudi dokument Green Bond Funds – Impact Reporting Practices 2020, dostopen na spletni strani Environmental Finance na naslovu www.environmental-finance.com.

(7) Glej dokument Received contributions: Establishment of an EU Green Bond Standard, dostopen na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(8) Glej dokument Commission Staff Working Document Impact Assessment Report accompanying the document Proposal for a Regulation of the European Parliament and of the Council on European green bonds, SWD/2021/181 final.

(9) Glej str. 12 v dokumentu Eurosystem reply to the European Commission’s public consultations on the Renewed Sustainable Finance Strategy and the revision of the Non-Financial Reporting Directive (v nadaljnjem besedilu: odgovor Eurosistema), dostopnem na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(10) Glej npr. Bachelet, M. J., Becchetti, L., in Manfredonia, S., „The Green Bond Premium Puzzle: The Role of Issuer Characteristics and Third-Party Verification“, Sustainability 2019, zv. 11, št. 4, 1098; Kapraun, J. et al., „(In)-Credibly Green: Which Bonds Trade at a Green Bond Premium?“, Proceedings of Paris December 2019 Finance Meeting EUROFIDAI – ESSEC.

(11) Glej uvodno izjavo 4 predlagane uredbe.

(12) Glej govor predsednice ECB Christine Lagarde z naslovom Towards a green Capital Markets Union for Europe na konferenci Komisije na visoki ravni o predlogu direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti, Frankfurt na Majni, 6. maja 2021, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(13) Prav tam.

(14) Glej poglavje 5.3 v dokumentu Financial Stability Review ECB iz novembra 2020, dostopnem na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(15) Glej stran 12 odgovora Eurosistema.

(16) Glej „The role of the euro in global green bond markets“, The international role of the euro, ECB, junij 2020, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(17) Glej stran 12 odgovora Eurosistema.

(18) Glej sporočilo Komisije za javnost z dne 7. septembra 2021 z naslovom Instrument NextGenerationEU: Evropska komisija se pripravlja na izdajo 250 milijard EUR zelenih obveznic NextGenerationEU, dostopno na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(19) Glej Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(20) Glej člen 17 uredbe o taksonomiji.

(21) Glej „Purchases of green bonds under the Eurosystem’s asset purchase programme“, ECB Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2018, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(22) Glej stran 38 v dokumentu projektne skupine ECB/ESRB za modeliranje v zvezi s podnebnimi tveganji z naslovom Climate-related risk and financial stability, julij 2021, dostopnem na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(23) Člen 8 uredbe o taksonomiji zahteva, da velika podjetja razkrijejo informacije o tem, kako in v kolikšni meri so njihove dejavnosti povezane z okoljskotrajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi. Delegirani akt določa, da morajo kreditne institucije razkriti delež zelenih sredstev, kar se začne uporabljati postopno od 1. januarja 2022. Glej Delegirano uredbo Komisije (EU) o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljskotrajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja, C(2021) 4987 final (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt na podlagi člena 8) v povezavi s prilogami k njej.

(24) Komisija v predlogu direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti predlaga, da nefinančne in finančne družbe razkrijejo opis ciljev glede zadev v zvezi s trajnostnostjo, ki jih določi podjetje, in napredka, ki ga je podjetje doseglo pri doseganju teh ciljev. Glej predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2021 o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti, COM(2021) 189 final.

(25) Glej člen 41 predlagane uredbe.

(26) Glej sporočilo za javnost ECB z dne 25. januarja 2021 z naslovom ECB to invest in Bank for International Settlements’ green bond fund, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(27) Glej uvodno izjavo 7 predlagane uredbe.

(28) Ocenjuje se, da je s taksonomijo usklajenih manj kot 5 % prometa, naložb v osnovna sredstva in operativnih odhodkov nefinančnih podjetij, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1). Glej stran 174 dokumenta organa ESMA Final Report: Advice on Article 8 of the Taxonomy Regulation z dne 26. februarja 2021, dostopno na spletni strani organa ESMA na naslovu www.esma.europa.eu. Treba pa je opozoriti, da se te ocene nanašajo na celotne panoge in ne na zelene obveznice. Domnevati je mogoče, da je delež neporavnanih zelenih obveznic, ki so že usklajene s taksonomijo, znatno višji. Zunanji ocenjevalci so za več obstoječih zelenih obveznic potrdili, da so že v celoti usklajene s taksonomijo.

(29) V skladu z obveznim pristopom bi morale vse zelene obveznice, ki se izdajo v Uniji ali jih izda izdajatelj s sedežem v Uniji, uporabiti standard za obveznice EuGB. Glej obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi.

(30) Dva tržna standarda za trajnostne obveznice sta načela za zelene obveznice (Green Bond Principles, GBP), ki jih je sprejelo združenje International Capital Market Association (ICMA), in standard za podnebne obveznice (Climate Bonds Standard, CBS) pobude Climate Bonds Initiative. Glej spletno stran združenja ICMA na naslovu www.icmagrop.org, glede standarda CBS pa www.climatebonds.net.

(31) Pri razkritjih po taksonomiji imenovalec ključnih kazalnikov uspešnosti zajema celotni finančni obseg dejavnosti podjetja, ki so pomembne za razkritja po taksonomiji. Števec posebej zajema obseg tistih dejavnosti, ki so usklajene z merili po taksonomiji. Dobljeni količnik daje informacije o deležu gospodarskih dejavnosti zadevnega podjetja, ki so usklajene s taksonomijo. Komisija je v delegiranem aktu na podlagi člena 8 predlagala, da bi bilo treba, „ker trenutno ni na voljo ustrezna metodologija za izračunavanje, [...] izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev izključiti iz izračuna števca in imenovalca ključnih kazalnikov uspešnosti“.

(32) Glej člen 1 in obrazložitveni memorandum k predlagani uredbi.

(33) Glej člen 2(1) predlagane uredbe.

(34) Glej stran 8 v dokumentu Eurosystem contribution to the European Commission’s targeted consultation on the functioning of the EU securitisation framework, dostopnem na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(35) Glej člen 6 predlagane uredbe.

(36) Glej stran 12 odgovora Eurosistema.

(37) Glej uvodno izjavo 15 predlagane uredbe.

(38) Glej točko 3.A Priloge II k predlagani uredbi.

(39) Glej naslov IV predlagane uredbe.

(40) Glej člen 3(b) Priloge IV k predlagani uredbi.

(41) Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. julija 2021: Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final.

(42) Glej člene 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji.

(43) Glej člen 7 predlagane uredbe.

(44) Glej člen 7 predlagane uredbe. Posledice teh določb bi bilo morda treba pojasniti. V besedilu predlagane uredbe na primer ni pojasnjeno, ali to pomeni, da bi moral izdajatelj prerazporediti prihodke, in/ali lahko prilagodi tudi obstoječe projekte, če se delegirani akti spremenijo.

(45) Glej uvodno izjavo 11 predlagane uredbe.

(46) Glej Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

(47) Člen 4(3) predlagane uredbe.

(48) Glej uvodno izjavo 5 delegiranega akta na podlagi člena 8.

(49) Člen 5(3) predlagane uredbe. Refinanciranje prek nove obveznice EuGB je v skladu s členom 4(3) predlagane uredbe izrecno dovoljeno.

(50) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(51) Glej poglavje II naslova II predlagane uredbe.

(52) Glej poglavje 2 naslova IV predlagane uredbe.

(53) Glej člen 13 predlagane uredbe.

(54) Glej člen 13(4) in (5) predlagane uredbe.

(55) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

(56) Člen 12(1) predlagane uredbe.

(57) Člen 12(2) predlagane uredbe.

(58) Glej stran 12 odgovora Eurosistema.

(59) Glej stran 12 odgovora Eurosistema.

(60) Glej člen 31 uredbe o prospektu.

(61) Glej člen 1(2), (3), (4) in (5) uredbe o prospektu.

(62) Člen 14(3) predlagane uredbe.

(63) Glej poglavje IV naslova III in člen 59 predlagane uredbe.

(64) Glej poglavje 1 naslova IV predlagane uredbe.

(65) Glej poglavje 1 naslova IV predlagane uredbe.

(66) Glej člen 40 predlagane uredbe.