Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 412/17)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„PLA DE BAGES“

PDO-ES-A1557-AM04

Datum obvestila: 7. 8. 2020

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Znižanje meje dejanskega deleža alkohola za nekatera rdeča vina

OPIS:

Najmanjši delež alkohola, zahtevan za označbo porekla za rdeča vina „Pla de Bages“, ki se pridelujejo iz sort vinske trte picapoll negro in garró/mandó, je zmanjšan z 12,5 vol. % na 11,5 vol. %.

Ta sprememba se nanaša na točko 2.a specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

Šteje se za standardno spremembo, ker ne spada pod nobenega od primerov, opisanih v členu 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

RAZLOGI:

Picapoll negro je ena od sort vinske trte, ki so jo obudili na območju, na katerem se prideluje vino z označbo porekla „Pla de Bages“ in je v specifikacijo proizvoda vključena od leta 2014.

Sorta vinske trte, ki se na območju goji od leta 2006, ima zelo tanko kožico, srednje do velike jagode in blage tanine, zaradi katerih so vina zelo posebna, izrazita in elegantna. Kot pri drugih sortah vinske trte Vitis vinifera te lastnosti grozdja pomenijo, da je težko doseči visok delež alkohola.

„Mandó“ je druga sorta vinske trte, ki so jo obudili na območju, na katerem se prideluje vino z označbo porekla „Pla de Bages“, in je v specifikacijo proizvoda vključena od leta 2016.

„Vino mandó“ je v TermCat (katalonski terminološki center, ki sta ga ustanovila katalonska regionalna vlada in Inštitut za katalonske študije) opredeljeno kot „vino, pridelano iz grozdja sorte vinske trte mandó z nizkim deležem alkohola“.

Ohranjanje visokega najmanjšega deleža pri sorti vinske trte, ki naravno ne dosega te stopnje zrelosti, je lahko za vinogradnike in proizvajalce težavno.

Grozdje sorte vinske trte mandó se na območju Bages zdaj goji že več kot deset let. V tem obdobju je bil delež alkohola vin, pridelanih iz te sorte vinske trte, pogosto nižji od deleža alkohola vin, pridelanih iz drugih sort vinske trte Vitis vinifera.

2. Znižanje meje skupne vsebnosti kislin pri belih vinih in vinih rosé

OPIS:

Najnižja vsebnost kislin, ki se zahteva za bela vina in vina rosé z označbo porekla „Pla de Bages“, je znižana na enako stopnjo, kot je trenutno dovoljena za rdeča vina, tj. spodnja meja vsebnosti vinske kisline je znižana s 5 na 4,5 g/l.

Ta sprememba se nanaša na točko 2 specifikacije proizvoda in točko 4 enotnega dokumenta.

RAZLOGI:

Obstajajo pravila o vsebnosti skupnih kislin, ker ta pozitivno vpliva na ohranjanje vina (preprečuje razvoj mikroorganizmov) in neposredno prispeva k njegovemu okusu.

Zaradi sedanjih podnebnih razmer s suhimi in toplejšimi poletji se vsebnost kislin zmanjša bolj, kot je običajno pri vinski trti in vinih z nižjo naravno vsebnostjo kislin. To pomeni, da morajo proizvajalci za izpolnitev pravil dodajati kislino.

Dodajanje več kisline je prepuščeno presoji proizvajalcev, pri čemer je treba upoštevati, da so zahteve glede končne kakovosti, ki jih mora izpolnjevati proizvod, enake ne glede na dokisanje.

—	Proizvod mora zagotavljati organoleptične standarde kakovosti, ki jih odobri ustrezni odbor za pokušnjo.

—	Proizvod mora izpolnjevati druge kemijske zahteve, določene v pravilih, kar zadeva druge parametre, ki so vrednoteni.

Stanje tehnike je zdaj tako, da ni treba več vedno dodajati kisline za doseganje teh dveh zahtev, saj obstajajo za to alternativni načini. Zdelo se je torej ustrezno, da se zahteva glede vsebnosti skupnih kislin zniža s 5 g/l vinske kisline na 4,5 g/l.

3. Sprememba nekaterih pogojev staranja

OPIS:

Obveznost, da mora biti vino ustekleničeno določen čas, da se lahko uporabi tradicionalni izraz „Crianza“, je črtana. Prav tako je črtana obveznost, da mora biti prostornina vseh hrastovih posod, ki se uporabljajo za staranje, manj kot 330 l. V zvezi z izrazoma „barrica“ (z vrenjem v sodu) (sod) in „roble“ (s krajšim staranjem v sodu) (hrast) je največja prostornina prilagojena s 330 l na 600 l, da se uskladi s špansko zakonodajo.

Te spremembe se nanašajo na točko 2.2 specifikacije proizvoda, ne vplivajo pa na enotni dokument.

Štejejo se za standardne spremembe, ker ne spadajo pod nobenega od primerov, opisanih v členu 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 z dne 17. oktobra 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vlogami za zaščito označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov v vinskem sektorju, postopkom ugovora, omejitvami uporabe, spremembami specifikacij proizvoda, preklicem zaščite ter označevanjem in predstavitvijo.

RAZLOGI:

V skladu s pogoji za uporabo tradicionalnega izraza „Crianza“ se morajo rdeča vina starati vsaj 24 mesecev, od tega vsaj šest mesecev v hrastovih posodah z največjo prostornino 330 l. Ta opis se nanaša na skupni čas staranja in najkrajši čas staranja v sodu, ne vsebuje pa nobenega sklicevanja na to, koliko časa se mora vino starati v steklenici. Zato je bilo predlagano, da se besedilo „[...] in ostalo v steklenici“ črta iz specifikacije proizvoda označbe porekla „Pla de Bages“. Novo besedilo se glasi: „Rdeča vina se morajo starati dve koledarski leti. Ta postopek mora vključevati vsaj šest mesecev v hrastovih sodih.“

Trenutno se pri pridelavi vina uporabljajo različne metode staranja z uporabo posod iz različnih materialov in prostornin. Kar zadeva „sklicevanja in/ali navodila v zvezi s pridelavo vina ali postopkom staranja“ je v sedanji različici specifikacije proizvoda navedeno, da „pri vseh postopkih staranja prostornina hrastovih posod ne sme presegati 330 l“. Zaradi prilagoditve sedanjim metodam staranja se šteje za preveč omejevalno, da bi se omejila največja prostornina posode, zato je bilo predlagano, da se iz specifikacije proizvoda črta naslednji stavek: „Pri vseh postopkih staranja prostornina hrastovih posod ne sme presegati 330 l.“

Pravila na nacionalni ravni v zahtevah za uporabo izrazov „barrica“ (z vrenjem v sodu) (sod) in „roble“ (s krajšim staranjem v sodu) (hrast) dovoljujejo največjo prostornino 600 l.

4. Razširitev razmejenega območja

OPIS:

K razmejenemu območju je bilo dodanih osem novih občin.

Te spremembe se nanašajo na točko 4 specifikacije proizvoda in točko 6 enotnega dokumenta.

RAZLOGI:

Odkar je bila prvič uvedena označba porekla „Pla de Bages“, je bilo vedno predvideno, da bo vključevala vse občine v okrožju Bages.

K pridobivanju te označbe pa se niso pridružile vse občine, čeprav so tehnično vse spadale k istemu ozemlju in bile z vidika tal in podnebja enako primerne za pridelavo vina, kot je v svoji strokovni raziskavi potrdil agronom Antoni Baltierrez.

Zato predlagamo, da se v specifikacijo proizvoda dodajo naslednje občine: Gaià, Sant Feliu Sasserra, Sant Vicenç de Castellet, Castellbell i el Vilar, Marganell, L’Estany, Moià in Monistrol de Montserrat.

5. Nova sorta vinske trte in sopomenka druge dodane sorte vinske trte

OPIS:

V specifikacijo proizvoda je dodana sorta vinske trte samsó/cariñena. Dodana je tudi sorta vinske trte mandó, ki je sopomenka že odobrene sorte vinske trte garró.

Te spremembe se nanašajo na točko 6 specifikacije proizvoda, ne vplivajo pa na enotni dokument, ker je nova sorta vinske trte uvedena kot sekundarna sorta vinske trte.

RAZLOGI:

Za označbo porekla „Pla de Bages“ je zahtevalo, da se doda ta nova sorta vinske trte, ker je zelo primerna za talne in podnebne razmere in daje dobre rezultate z agronomskega in enološkega vidika. Zato se je zdelo ustrezno, da se v specifikacijo proizvoda za označbo porekla „Pla de Bages“ doda sorta vinske trte sansón/cariñena.

Ime „mandó“ je dodano kot sopomenka imena „garró“, da se popravi dejstvo, da je bilo pomotoma izpuščeno, ko je bilo ime „garró“ leta 2016 vključeno v specifikacijo proizvoda.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

„Pla de Bages“

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

3.	Likersko vino

5.	Kakovostno peneče vino

8.	Biser vino

4. Opis vina

Bela vina in vina rosé

Pridelana iz sort vinske trte iz točke 6. Bela vina so bistra in imajo svežo aromo po cvetju in aromatičnih zeliščih. Zaradi močnega vpliva Pirenejev se arome belih vin nagibajo k bolj svežim iz opisa posamezne sorte vinske trte, z močnimi aromami po kislem sadju.

Vina rosé so močna, pridelana iz zrelega grozdja, ki daje dobro strukturo in blag okus. Razpon barv se spreminja od krajšega časa maceracije do intenzivnejših vin rosé.

*	Najmanjši delež dejanskega alkohola za vina rosé, pridelana izključno iz grozdja sort vinske trte sumoll in ull de llebre, je 11,5 vol. %, za ostala pa 12,5 vol. %.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	10
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	180

Rdeče vino

Rdeča vina morajo biti pridelana iz dovoljenih sort vinske trte.

So zelo intenzivne barve. Koledar pridelave in hladno podnebje spodbujata počasno zorenje jeseni, kar omogoča razvoj močne barve pri vseh vrstah. Opozoriti je treba, da imajo domače sorte vinske trte manj potencialne barve, zato so vina svetlejša. Ta vina imajo dobro strukturo in so zelo močna.

*	Najmanjši delež dejanskega alkohola za vina, pridelana izključno iz grozdja sort vinske trte sumoll, ull de llebre, picapoll negro in garró/mandó, je 11,5 vol. %.

*	Vsebnost hlapnih kislin se lahko poveča za 0,06 g/l za vsako stopnjo vsebnosti alkohola nad 11 vol. % in leto staranja, do največ 1 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

Biser vino

Biser vina imajo v bistvu enake parametre kot bela vina in vina rosé in naslednje posebne značilnosti:

1.	ta vina imajo zaradi omejenega deleža alkohola višjo vsebnost kislin, kar prispeva k svežemu okusu, ki ga uravnoteža prisotnost mehurčkov ogljikovega dioksida;

2.	ta vina nudijo boljši občutek strukture in imajo polnejši okus zaradi čutilnih zaznav, ki jih ustvarijo mehurčki ogljikovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

Kakovostno peneče vino

Po videzu so barve teh vin enake kot v opisih iz oddelka o belih vinih in vinih rosé.

Imajo primarno aromo po svežem sadju, agrumih in cvetju (iz cuvéeja), zaradi staranja na usedlini pa poleg arom, ki se razvijejo v steklenici, še arome po suhem sadju in pekarni.

Očitno je, da so polnejšega okusa kot vina, iz katerih so pridelana. Imajo kremasto konsistenco, sorazmerno z meseci staranja, in dobro spojen ogljikov dioksid. Drobni mehurčki se dobro ujemajo s profilom kislosti vin, pridelanih na območju, in imajo enako svežino in dolg pookus, značilen za druga peneča vina, pridelana v hladnih regijah.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	13,3
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

Likerska vina

Ta vina so lahko pridelana iz prezrelega grozdja ali grozdja, okuženega z žlahtno plesnijo.

Kadar so pridelana iz prezrelega grozdja, arome vključujejo note suhega sadja, rozin, sirupov in slaščic. Kadar so pridelana iz grozdja, okuženega z žlahtno plesnijo, imajo poleg navedenih deskriptorjev tudi note pomarančne lupinice in medu.

Kadar so naravno sladka vina pridelana z upočasnjeno fermentacijo, pogosto pri nizkih temperaturah in z mikrofiltracijo, imajo iste značilnosti mladih vin, vendar z naravno prisotnimi sladkorji.

Pridelujejo se mistele, vina „rancio“ in naravno sladka vina.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženo kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida ((v miligramih na liter)	180

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Pridelovalna praksa

Pridelovalne prakse morajo biti tradicionalne prakse, ker se z njimi najverjetneje doseže najboljša kakovost. Pri celotnem delu pri pridelavi je treba spoštovati fiziološko ravnotežje rastline in okolje ter upoštevati agronomsko znanje, potrebno za pridobivanje grozdja v optimalnih razmerah za pridelavo vina.

Vinsko trto je treba vzgajati v skladu s splošno sprejetimi postopki in metodami pridelave vina.

Prevoz potrganega grozdja je treba opraviti čim hitreje in tako, da se zagotovi ohranjanje njegove kakovosti.

Ustrezna omejitev pri pridelavi vin

Trgatev je treba skrbno opraviti. Vina, zajeta s to ZOP, so lahko pridelana le iz zdravega grozdja, ki je dovolj zrelo za pridobivanje vin z naravnim deležem alkohola, ki je za bela vina enak ali večji od 9,5 vol. % in za rdeča vina 11 vol. %. Najmanjši delež naravnega alkohola vina, namenjenega za pridelavo biser vin ali kakovostnih penečih vin, mora biti 9,5 vol. %.

(b) Največji donosi

Bele sorte vinske trte

10 000 kilogramov grozdja na hektar

Bele sorte vinske trte

70 hektolitrov na hektar

Rdeče sorte vinske trte

9 000 kilogramov grozdja na hektar

Bele sorte vinske trte

63 hektolitrov na hektar.

6. Razmejeno geografsko območje

Seznam občin, na katerih se pridelujejo vina, zajeta z ZOP „Pla de Bages“, je naslednji:

Aguilar de Segarra

Artés

Avinyó

Balsareny

Calders

Callús

Cardona

Castellbell i el Vilar

Castellfollit del Boix

Castellgalí

Castellnou de Bages

El Pont de Vilomara i Rocafort

Estany

Fonollosa

Gaià

Manresa

Marganell

Moià

Monistrol de Calders

Monistrol de Monserrat

Mura

Navarcles

Navàs

Rajadell

Sallent

Sant Feliu Sasserra

Sant Fruitós de Bages

Sant Joan de Vilatorrada

Sant Mateu de Bages

Sant Salvador de Guardiola

Sant Vicenç de Castellet

Santpedor

Santa Maria d'Oló

Suria

Talamanca.

7. Glavne sorte vinske trte

PICAPOLL BLANCO

SUMOLL TINTO

TEMPRANILLO - ULL DE LLEBRE

8. Opis povezave

„Vino“

Kmetijske in podnebne razmere v okrožju zaznamujejo temperature in ravni padavin, ki se bistveno razlikujejo od okoliških okrožij. Povprečna nadmorska višina okrožja in oddaljenost od morja ter pred-obalna pregrada vplivajo na podnebne razmere, ki dajejo vinom profil kislosti.

Obsežni gozdovi in številna aromatična zelišča, ki rastejo po vsem okrožju, dajejo ozemlju poseben pečat, ki močno vpliva na vse vinske proizvode, pridelane na območju, zajetem z ZOP „Pla de Bages“. Primarne arome vin so prežete z izvlečki teh zelišč. Nekateri primeri teh zelišč so rožmarin, sivka in timijan.

„Biser vino“

Pojasnila iz prejšnjega oddelka veljajo tudi tukaj.

„Kakovostno peneče vino“

Okrožje Bages ima dolgoletno tradicijo pridelave penečih vin. Občina Artés je vključena v ZOP „Cava“, saj se ta vrsta vina preskuša in prideluje od začetka 20. stoletja. Povedano drugače, oba sta med prvimi, ki so začeli pridelovati peneča vina. Cuvée, ki se uporablja za pridelavo teh vin, je pridelano iz sort vinske trte macabeo, xarel•lo in parellada ter ima značilnosti, ki so že bile opisane v oddelkih o vinih.

„Likersko vino“

Likerska vina se pridelujejo na območju Bages že od nekdaj. Vina, mistele in naravno sladka vina „rancio“ so že več let običajna pijača po domovih v okrožju. Povezava med tradicionalno prakso pridelave vina in sortami vinske trte v okrožju, na katero vplivajo zgoraj navedene kmetijske in podnebne razmere, dajejo tem vinom posebne organoleptične lastnosti.

9. bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Vina, zajeta z ZOP „Pla de Bages“, je treba polniti na območju, določenem v pravilih, ki veljajo za ZOP. To odločitev je sprejel regulativni odbor, ker meni, da je z ZOP zajeto območje tako majhno, da bi lahko vsako poseganje od zunaj negativno vplivalo na kakovost, saj je odbor ne bi mogel ustrezno spremljati, kar bi lahko ogrozilo obstoječe standarde.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://cutt.ly/zdIxe2x

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.