|
28.10.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 362/26 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2020/C 362/06)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„PROSECCO“
PDO-IT-A0516-AM07
Datum obvestila: 14. avgust 2020
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – kategoriji peneče vino in kakovostno peneče vino
Dodana je bila vrsta vina peneče vino rosé, tako da označba vključuje peneče vino, proizvedeno iz sort vinske trte glera B. in pinot nero, ki se macerira s kožicami.
Ta vrsta vina se je na zadevnem območju že proizvajala, vendar pod drugim imenom.
Ta sprememba se nanaša na člene 1, 2, 4, 5, 8 in 9 specifikacije proizvoda ter oddelke 4, 5, 8 in 9 enotnega dokumenta.
2. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – sorte vinske trte
Vrsta vina peneče vino rosé se proizvaja iz sort vinske trte glera B. (najmanj 85 %, največ 90 %) in pinot nero, ki se macerira s kožicami (najmanj 10 %, največ 15 %). Ta sestava daje vinu rosé njegovo barvo.
Ta sprememba se nanaša na člen 2 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.
3. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – donos grozdja na hektar in najmanjši volumenski delež naravnega alkohola
Največji donos grozdja vrste pinot nero je 13 500 kg/ha, kar omogoča večjo koncentracijo in stabilnost barvil.
Najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 9 %.
Ta sprememba se nanaša na člen 4 specifikacije proizvoda ter oddelka 4 in 5(b) enotnega dokumenta.
4. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – predelava
To vrsto vina je treba proizvajati izključno z naravnim vrenjem v avtoklavih, ki traja najmanj 60 dni. Ta metoda proizvodnje omogoča, da kvasovke sproščajo spojine, kot so manoproteini, ki ščitijo barvila (spojine antocian-tanin z majhno molekulsko maso) pred oksidacijo in žveplovim dioksidom ter zagotavljajo kompleksnejša vonj in okus.
Ta sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.
5. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – enološki postopki
V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina rosé in kakovostnega penečega vina rosé, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sorte vinske trte pinot nero (z maceracijo s kožicami) v količini najmanj 10 % in največ 15%, če se grozdje sorte vinske trte glera B., uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja sorte vinske trte pinot nero, ki se v tem postopku lahko doda dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %. Ta enološki postopek je v skladu z enološkim postopkom za peneča vina, ki so že zajeta, in zakonodajo Evropske unije.
Ta sprememba se nanaša na člen 5 specifikacije proizvoda in oddelek 5(a) enotnega dokumenta.
6. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – značilnosti pri dajanju na trg
Poleg predstavitve vrste vina peneče vino so navedene njene fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti.
Ta sprememba se nanaša na člen 6 specifikacije proizvoda in oddelek 4 enotnega dokumenta.
7. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – izraz „Millesimato“ na etiketah
Izraz „Millesimato“ (letnik), ki mu sledi letnica pridelave grozdja, mora biti naveden na etiketi za to vrsto vina v skladu s členom 49(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33.
Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda in oddelek 9 enotnega dokumenta.
8. ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé – sprostitev v porabo
Vino se sprosti v porabo 1. januarja v letu, ki sledi trgatvi, da se omogoči daljše staranje.
Ta sprememba se nanaša na člen 7 specifikacije proizvoda, ne pa na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime proizvoda
„Prosecco“
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
|
4. |
Peneče vino |
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
|
6. |
Kakovostno aromatično peneče vino |
|
8. |
Biser vino |
4. Opis vina
„Prosecco“ – vino
Barva: slamnato rumena.
Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.
Okus: suh do polsladek, svež in razpoznaven.
Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 %.
Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.
Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Peneče vino „Prosecco“ – peneče vino, kakovostno peneče vino in kakovostno aromatično peneče vino
Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, svetla, z obstojno peno.
Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.
Okus: od popolnoma suhega do polsladkega, svež in razpoznaven.
Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11 %.
Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.
Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
„Prosecco“ – biser vino
Barva: slamnato rumena različne intenzivnosti, svetla, z vidnim nastajanjem mehurčkov.
Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.
Okus: suh do polsladek, svež in razpoznaven.
Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 10,5 %.
Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.
Pri biser vinih, tradicionalno proizvedenih z vrenjem v steklenici, se lahko organoleptične lastnosti pri dajanju na trg razlikujejo.
Barva: morebitna motnost.
Vonj: prijeten in razpoznaven z morebitnimi notami krušne skorje in kvasa.
Okus: polsuh, ščemeč in saden z morebitnimi notami krušne skorje in kvasa.
Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
4 grame na liter, izražene kot vinska kislina |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
Peneče vino rosé „Prosecco“ – peneče vino in kakovostno peneče vino
Barva: bledo rožnata različne intenzivnosti, svetla, z obstojno peno.
Vonj: eleganten, razpoznaven, značilen za grozdje, iz katerega je proizvedeno.
Okus: od popolnoma suhega do suhega, svež in razpoznaven.
Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11 %.
Najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14 g/l.
Vsi analitski parametri, ki niso navedeni v spodnji preglednici, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
4,5 |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
(a) Posebni enološki postopki
Enološki postopki za serije proizvoda, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina in kakovostnega penečega vina, vključno z vinom rosé.
Posebni enološki postopek
V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina in kakovostnega penečega vina, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sort vinske trte chardonnay, pinot bianco, pinot grigio in pinot nero (z maceracijo brez kožic), samih ali v povezavi, v količini, ki ne presega 15 %, če se grozdje sorte vinske trte glera, uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja manj pomembnih sort vinske trte, ki se v tem postopku dodaja dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %.
V serije proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo penečega vina rosé in kakovostnega vina rosé, je dovoljeno dodajati vinske proizvode iz grozdja sorte vinske trte pinot nero (z maceracijo s kožicami), v količini najmanj 10 % in največ 15 %, če se grozdje sorte vinske trte glera, uporabljeno v postopku proizvodnje vina, goji v vinogradih, v katerih se upošteva zahteva po sortni čistosti, ali v vinogradih, v katerih količina grozdja sorte vinske trte pinot nero, ki se v tem postopku dodaja dovoljenim sortam vinske trte, ne presega 15 %.
(b) Največji donosi
|
|
„Prosecco“ |
|
|
18 000 kg grozdja na hektar |
|
|
„Prosecco“ |
|
|
135 hektolitrov na hektar |
|
|
Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte glera) |
|
|
18 000 kg grozdja na hektar |
|
|
Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte glera) |
|
|
135 hektolitrov na hektar |
|
|
Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte pinot nero) |
|
|
13 500 kg grozdja na hektar |
|
|
Peneče vino rosé „Prosecco“ (sorta vinske trte pinot nero) |
|
|
101,25 hektolitra na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vina, zajetega s kontrolirano označbo porekla „Prosecco“, mora biti pridelano na območju pokrajin Belluno, Gorica, Padova, Pordenone, Treviso, Trst, Videm, Benetke in Vicenza.
7. Glavne sorte vinske trte
Glera B. – serprino
8. Opis povezave
ZOP „Prosecco“ – vse kategorije vina
Naravni dejavniki, pomembni za povezavo
Za območje označbe „Prosecco“, ki leži na severovzhodu Italije, so značilne nižine z nekaj gričevnatimi območji. Podnebje tega beneško-furlanskega območja je zmerno: na severu gorska veriga Alp preprečuje vdor hladnih severnih vetrov, na jugu pa zlasti z Jadranskega morja piha široko, ki prinaša dovolj padavin, zlasti poleti, znižuje temperaturo ter omogoča, da ima vinska trta med rastjo brstov in grozdov dovolj vode.
Ob koncu poletja, ko se zmanjša osončenost in prevladuje suh veter burja, ki piha z vzhoda, so med dnevom in nočjo velike temperaturne razlike ter grozdje v zadnji dobi zorenja razvije precej aromatičnih snovi.
Območje proizvodnje je bogato z minerali in mikrohranili; tla so pretežno aluvialnega izvora s prevladujočo meljasto-glinasto teksturo, precejšnji talni skelet, ki je posledica erozije dolomitov in zalog vodnih poti, pa omogoča dobro izsuševanje tal.
Zgodovinski in človeški dejavniki
Vino „Prosecco“ je prvič omenjeno v dokumentih s konca 17. stoletja, v katerih je opisano nežno belo vino, ki prihaja s tržaškega krasa, zlasti z območja vasi Prosek.
Proizvodnja tega vina se je pozneje preselila ter se je zlasti razvijala na gričevnatem območju Benečije in Furlanije.
Uspeh vina „Prosecco“ je treba pripisati predvsem sposobnosti proizvajalcev, ki so od začetka 20. stoletja razvijali ustrezne tehnike gojenja za pridelavo sorte vinske trte glera, ki je zelo bujna, da bi omejili rodno obremenitev na trto ter omogočili dobro zorenje grozdja in ohranjanje aromatičnega potenciala grozdnih jagod, pa tudi ustrezne tehnike proizvodnje vin, ki temeljijo na ponovnem naravnem vrenju, najprej v steklenici in nato v avtoklavih.
V zadnjem stoletju se je na območju proizvodnje razvila zelo strokovna tehnična in znanstvena mreža za izboljšanje postopka proizvodnje vina „Prosecco“, s katero se poudarjajo njegove značilnosti, ki jih cenijo nacionalni in mednarodni potrošniki. Odločilni dejavnik je bila tudi sposobnost proizvajalcev za preskušanje in izboljšanje tehnologij proizvodnje vina in sekundarnega vrenja, med drugim z uporabo rdečega grozdja, maceriranega s kožicami. Tako je mogoče zagotoviti, da ima tudi peneče vino rosé posebno kakovost in značilnosti označbe.
Vzročna povezava med geografskim območjem in posebnostmi proizvoda
Zmerno podnebje, za katero so značilni deževje in topli veter široko poleti, omogoča dober razvoj vinske trte v rastni dobi.
Temperaturne razlike med dnevom in nočjo ter večinoma suhi veter burja v zadnji fazi zorenja grozdnih jagod so ugodni za ohranjanje kislih snovi in nastajanje precejšnje količine aromatičnih predhodnih sestavin, ki opredeljujejo cvetne in sadne note, značilne za vino „Prosecco“.
Aluvialna tla z meljasto-glinasto teksturo so precej rodovitna, zato dajejo zelo velik pridelek, spodbujajo zmerno kopičenje sladkorja ter prisotnost mineralov in mikrohranil, potrebnih za pridobivanje uravnotežene kemične sestave in senzoričnih lastnosti groznih jagod, ter omogočajo pridobivanje osnovnega vina, ki se uporablja pri proizvodnji biser vin in penečih vin z zmernim deležem alkohola ter svežim, polsuhim in sadnim organoleptičnim profilom, značilnim za vino „Prosecco“.
Za pridelovano sorto vinske trte, zlasti sorto vinske trte glera, so značilni zmerno kopičenje sladkorja ter optimalna vsebnost kislin in aromatičnih snovi, s čimer se pridobi osnovno vino, ki je prijetno aromatično in ima majhen delež alkohola.
Vino „Prosecco“ v različicah penečega in biser vina je značilno suho, po organoleptičnem profilu pa je sijoče rumene slamnate barve, oziroma pri penečem vinu rosé bledo rožnate barve, in ima drobne mehurčke, ki so dobro uravnoteženi z obstojno peno.
Vonj vina zaznamujejo močne cvetne (belo cvetje, pri penečem vinu rosé tudi rdeče cvetje) ter sadne (jabolko, hruška, tropsko sadje in citrusi, pri penečem vinu rosé tudi odtenki jagode in maline) note, ki izražajo prefinjenost in elegantnost. Ima uravnotežen okus po sladkih in kislih sestavinah, kar mu poleg prijetnega okusa daje sveže, mehke in živahne note.
Da se dodatno poudarijo značilnosti tega posebnega vina, zlasti v različici penečega vina, se uporablja metoda „Martinotti“, pri kateri se izvede ponovno naravno vrenje osnovnega vina v velikih posodah ali avtoklavih.
Vino „Prosecco“ tako popolnoma razvije svoj aromatični potencial ter prijetni, značilni in sveži značaj.
Omeniti je treba tudi proizvodnjo, čeprav omejeno, mirnega vina „Prosecco“, katerega organoleptični profil je podoben prej omenjenim vrstam vina, vendar so zanj značilni razpoznaven saden vonj ter polnejši in izrazitejši okus.
Vina z ZOP „Prosecco“ prepoznavajo nacionalni in mednarodni potrošniki v Italiji in drugod po svetu.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
ZOP „Prosecco“
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
V skladu z odstopanjem iz člena 5(1)(a) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 lahko postopki proizvodnje vseh vrst vina potekajo tudi na upravnem ozemlju občin pokrajine Verona, ki mejijo na razmejeno območje proizvodnje, samo za grozdje iz vinogradov, ki so se gospodarsko izkoriščali že 30. novembra 2011. Poleg tega lahko te dejavnosti potekajo tudi v drugih občinah, ki mejijo na razmejeno območje proizvodnje, če je ministrstvo izdalo posamezno dovoljenje.
V skladu s členom 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 lahko postopki po sekundarnem vrenju osnovnega vina za kategoriji peneče vino in biser vino potekajo tudi zunaj neposredne bližine razmejenega geografskega območja, če je ministrstvo izdalo posamezno dovoljenje in se upoštevajo tradicionalni kraji proizvodnje.
ZOP „Prosecco“ – dodatna geografska enota
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne zahteve za označevanje
Opis pogoja:
Na etiketi označbe „Prosecco“ je lahko naveden sklic na pokrajino Treviso ali Treviso ter Tržaško pokrajino ali Trst, če zadevne serije sestavlja izključno grozdje, trgano v vinogradih teh pokrajin, ali če proizvodnja in pakiranje proizvoda potekata v pokrajini pridelave grozdja, kot je določeno v členu 55 Delegirane uredbe (EU) 2019/33 in členu 120(1)(g) Uredbe (EU) št. 1308/2013.
ZOP „Prosecco“
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
stekleničenje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Določbe o stekleničenju na razmejenem območju so določene v skladu s pravom EU (člen 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33). V skladu z navedeno zakonodajo je treba stekleničenje opraviti na razmejenem geografskem območju, da se zaščitita kakovost in sloves vina z ZOP „Prosecco“ ter zagotovita njegovo poreklo in učinkovitost ustreznih pregledov. Posebne lastnosti in kakovost vina „Prosecco“, ki so povezane z geografskim območjem porekla in slovesom označbe, so bolje zagotovljene, če se vino stekleniči na proizvodnem območju, saj sta uporaba vseh tehničnih pravil glede prevoza in stekleničenja vina ter skladnost z njimi zaupana gospodarstvom na tem območju, ki imajo potrebno znanje in izkušnje ter interes za ohranjanje prisluženega slovesa. Ta zahteva poleg tega zagotavlja, da za proizvajalce vina velja učinkovit sistem preverjanja stekleničenja vina, ki ga izvajajo pristojni organi, saj se s tem izognejo morebitnim tveganjem pri prevozu proizvoda z območja stekleničenja vina. Ta določba torej koristi proizvajalcem vina, ki se zavedajo kakovosti in slovesa označbe ter so odgovorni za njuno zaščito.
ZOP „Prosecco“ – peneče vino rosé
Pravni okvir:
zakonodaja EU
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne zahteve za označevanje
Opis pogoja:
V skladu s členom 49(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 mora biti pri tej vrsti vina na etiketi naveden letnik pridelave grozdja.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/15890