Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 72/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Rosé d‘Anjou“

Referenčna številka: PDO-FR-A1007-AM01

Datum obvestila: 14. november 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Geografsko območje

Geografsko območje je spremenjeno tako: „Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla [...] ‚Rosé d’Anjou‘, potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Deux-Sèvres: Argenton-l’Église, Bouillé-Loretz, Brion-près-Thouet, Louzy, Mauzé-Thouarsais, Oiron, Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Radegonde, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars, Tourtenay in Val en Vignes (nekdanji ozemlji pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul in Cersay);

—

departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Champ-sur-Layon, Faveraye-Mâchelles, Faye-d’Anjou, Rablay-sur-Layon in Thouarcé), Blaison-Saint-Sulpice (nekdanji ozemlji pooblaščenih občin Blaison-Gohier in Saint-Sulpice), Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brézé, Brissac Loire Aubance (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Vauchrétien), Brossay, Cernusson, Chacé, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cizay-la-Madeleine, Cléré-sur-Layon, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Brigné, Concourson-sur-Layon, Doué-la-Fontaine, Forges, Meigné, Montfort, Saint-Georges-sur-Layon in Les Verchers-sur-Layon), Épieds, Fontevraud-l’Abbaye, Les Garennes sur Loire (nekdanji ozemlji pooblaščenih občin Juigné-sur-Loire in Saint-Jean-des-Mauvrets), Gennes-Val-de-Loire (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé, Ingrandes-Le Fresne sur Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Jarzé Villages (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon (nekdanje ozemlje pooblaščenih občin Cerqueux-sous-Passavant, La Fosse-de-Tigné, Nueil-sur-Layon, Tancoigné, Tigné, Trémont in Vihiers), Mauges-sur-Loire (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d’Anjou (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Le Puy-Notre-Dame, Rochefort-sur-Loire, Rou-Marson, Saint-Cyr-en-Bourg, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saumur, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Chavagnes, Martigné-Briand in Notre-Dame-d’Allençon), Tuffalun (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Ambillou-Château, Louerre in Noyant-la-Plaine), Turquant, Les Ulmes, Val-du-Layon (nekdanji ozemlji pooblaščenih občin Saint-Aubin-de-Luigné in Saint-Lambert-du-Lattay), Varennes-sur-Loire, Varrains, Vaudelnay in Villevêque;

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so na voljo za vpogled na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).“

Redakcijska sprememba: na novem seznamu upravnih enot so upoštevane združitve ali druge spremembe pri upravnem določanju namembnosti zemljišč, do katerih je prišlo od homologacije specifikacije proizvoda. Seznam je zaradi večje pravne varnosti naveden glede na veljavno različico uradnega geografskega kodeksa, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE. Obseg geografskega območja ostaja popolnoma enak.

Na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost je navedeno, da so za boljšo obveščenost javnosti na voljo za vpogled kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje.

Posledično je spremenjena točka 6 enotnega dokumenta o geografskem območju.

2. Razmejeno območje parcel

V odstavku 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je za besedilom „5. septembra 2007“ dodano besedilo „in 19. januarja 2017“.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

V odstavku 2 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda je besedilo „4. septembra 1996“ nadomeščeno z besedilom „4. in 5. septembra 1996“.

S to spremembo je popravljen datum, na katerega je nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3. Območje v neposredni bližini

V odstavku 3 oddelka IV poglavja I je seznam občin nadomeščen z:

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil;

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis, Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet;

—	departma Maine-et-Loire: Orée d’Anjou (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Tako se lahko upoštevajo različne združitve občin, do katerih je prišlo od zadnje različice specifikacije proizvoda. Obseg območja v neposredni bližini ostaja popolnoma enak.

Posledično je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta o dodatnih pogojih.

4. Kmetijsko-okoljska določba

V odstavku 2 oddelka VI poglavja I je dodano: „V medvrstnih prostorih je obvezen samorasel ali zasajen rastlinski pokrov, ki se uravnava; če tega rastlinskega pokrova ni, izvajalec obdela tla zaradi uravnavanja samoraslega rastlinja ali utemelji uporabo sredstev za biotično zatiranje, ki so jih odobrili javni organi za vinogradništvo. Če se na parceli uporabljajo herbicidi za biotično zatiranje, je uporaba drugih herbicidov prepovedana.“

Ta sprememba je v skladu s sedanjim razvojem praks izvajalcev v korist okoljskega kmetijstva na celotnem anžujskem vinorodnem območju. Kaže na to, da se pri tehničnih načrtih vse bolj upoštevajo okoljska vprašanja. S spodbujanjem prisotnosti rastlinskega pokrova, mehanskim odstranjevanjem plevela ali celo uporabo sredstev za biotično zatiranje se zmanjšuje uporaba kemičnih herbicidov. Tako zmanjšanje uporabe herbicidov mora omogočiti boljše varstvo vinogradniških tal in ohranjanje njihovih naravnih funkcij (rodovitnosti, biotske raznovrstnosti, biološkega čiščenja), kar prispeva h kakovosti in pristnosti vin ter utrjuje pomen rastišča.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5. Določitev datuma začetka trgatve

V točki (a) odstavka 1 oddelka VII poglavja I je črtan stavek: „Datum začetka trgatve se določi v skladu z določbami člena D. 645-6 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.“

Danes ni več treba določati datuma začetka trgatve, saj imajo izvajalci zdaj na voljo širok izbor orodij, s katerimi lahko natančno ocenijo zrelost grozdja. Vsak izvajalec ima več posameznih in skupnih naprav in opreme, s katerimi lahko natančno določi najustreznejši datum za začetek trgatve na posamezni parceli glede na cilje pridelave.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6. Vsebnost sladkorja

V točki (c) odstavka 1 oddelka IX poglavja I je za besedilom „Vina imajo“ dodano „po vrenju“.

Namen te spremembe je preprečiti vsakršno zamenjavo z vsebnostjo sladkorja pred vrenjem, zato je dejansko pomembno pojasniti, da je treba to vsebnost preverjati po vrenju.

Posledično je spremenjena točka 4 enotnega dokumenta.

7. Tehnika obogatitve z rektifikacijo

V točki (d) odstavka 1 oddelka IX je dodan naslednji odstavek: „Za obdelavo […] vin rosé, pridelanih iz sort grolleau noir N in grolleau gris G, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla ‚Rosé d’Anjou‘, so dovoljene tehnike obogatitve z rektifikacijo, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %.“

Ta sprememba je posledica preskušanja, ki je bilo izvedeno na več letnikih in je pokazalo, da tehnika reverzne osmoze z uporabo primerne surovine, ki ima dober kvalitativni potencial, ob največ 10-odstotni stopnji koncentracije in pri obogatitvah, omejenih na 15-odstotni volumenski delež skupnega alkohola, nima negativnega učinka na vina. S tehnikami obogatitve z rektifikacijo bo mogoče v primeru vremenskih nevšečnosti v posameznih letih ponovno uravnotežiti sestavo mošta.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

8. Zmogljivost vinske kleti

V točki (e) odstavka 1 oddelka IX poglavja I je stavek: „Vrelna zmogljivost za pridelavo vina pri posameznem izvajalcu je enaka najmanj 1,4-kratnemu povprečnemu donosu vinogradniškega gospodarstva v zadnjih petih letih,“ nadomeščen s stavkom: „Vrelna zmogljivost za pridelavo vina pri posameznem izvajalcu je enaka najmanj 1,4-kratni povprečni količini pridelanega vina v zadnjih petih letih.“

Specifikacija proizvoda se ne nanaša na prostorninsko zmogljivost (izraženo v hl ali m3), temveč na donos, tj. količino pridelka, deljeno s površino pridelave (izraženo na primer v hl/ha). S predlagano spremembo je mogoče to neskladnost pri količinah popraviti, ne da bi se v osnovi kaj spremenilo (najmanjša količina je še vedno 1,4-kratna povprečna količina na vinogradniško gospodarstvo v prejšnjih vinskih letih).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9. Dajanje vina v promet

Točka (b) odstavka 5 oddelka IX poglavja I, ki se nanaša na datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči, je črtana.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10. Povezava z geografskim območjem

Povezava je bila spremenjena zaradi posodobitve zadevnega števila občin (70 namesto 126).

Posledično je spremenjena točka 8 enotnega dokumenta o povezavi.

11. Prehodni ukrep

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

V oddelku XI poglavja I je dodano: „Določbe o obveznosti, da je v medvrstnih prostorih prisoten samorasel ali zasajen rastlinski pokrov, ki se uravnava, ali obveznosti, da izvajalec, če tega rastlinskega pokrova ni, obdela tla ali uporabi sredstva za biotično zatiranje za zagotovitev uravnavanja samoraslega rastlinja, se ne uporabljajo za parcele z vinogradi, ki so na datum homologacije te specifikacije proizvoda že zasajeni in v katerih je razdalja med vrstami največ 1,70 metra.“

Prehodni ukrep omogoča, da se ukrepi ne uporabijo za že zasajene vinograde, katerih sedanji način obdelovanja ni prilagojen kmetijsko-okoljskim določbam. Ohranjanje trajne zatravljenosti ali obdelovanje tal v zelo gosto zasajenih vinogradih z medvrstno razdaljo največ 1,70 metra lahko namreč povzroča tehnične težave (mehanizacija, material, orodja). Pri nizkih vinskih trtah se z zatravljenostjo povečuje tudi tveganje spomladanskih zmrzali. Če je prisoten rastlinski pokrov, mora trta poleg tega toliko bolj tekmovati, da se oskrbi z vodo, kolikor gostejša je zasaditev. Nasprotno pa bodo morali biti vinogradi, zasajeni po homologaciji specifikacije proizvoda, ob poznavanju dejstev v skladu z uvedenimi kmetijsko-okoljskimi določbami, ne glede na gostoto zasaditve in medvrstno razdaljo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12. Vodenje registra

V točki 3 oddelka II poglavja II je beseda „potencialni“ nadomeščena z besedo „naravni“.

Zaradi uskladitve oblikovanja besedila v vseh specifikacijah proizvodov z območja Anjou Saumur sta izraza „delež potencialnega“ ali „stopnja“ nadomeščena z izrazom „volumenski delež naravnega alkohola“. Te spremembe izboljšujejo berljivost teh specifikacij proizvodov. Namen uskladitve določb o vodenju registrov je poenostaviti pripravo načrta inšpekcijskih pregledov in nadzor nad registri.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

13. Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Poglavje III je bilo spremenjeno zaradi uskladitve besedila glavnih točk, ki jih je treba preverjati, v specifikacijah proizvodov z območja Anjou Saumur.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime proizvoda

Rosé d‘Anjou

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

Vina so mirna vina rosé, katerih analitske lastnosti so naslednje:

Vina imajo najmanj 9,50-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je najmanj 7 gramov na liter.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12 %.

Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene z zakonodajo Unije, vendar vsaka serija nepakiranega vina, za katero se lahko uporablja izraz „primeur“ ali „nouveau“, vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter.

Vina vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte. Prav vse pa zaznamuje sadni vonj (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih izražajo dobro premišljeno ravnotežje med svežino in okroglostjo. Njihova aromatičnost je zelo obstojna.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

(a) Osnovni enološki postopki

Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od enega metra. Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, manjšo od 4 000 trsov na hektar, vendar večjo od 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz te specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od treh metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od enega metra.

Pravila rezi in špalirne oblike vinske trte

Pridelovalna praksa

Trsi se obrezujejo najpozneje 30. aprila v mešani rezi v skladu s pravili, podrobno opisanimi v specifikaciji proizvoda, v katerih sta za vsako sorto vinske trte navedeni največje število očes na trs in največje število očes na šparon.

Višina listja, pritrjenega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.

Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar večja od 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: koli za špalirno obliko zunaj zemlje merijo v višino najmanj 1,90 metra; špalir sestavljajo štiri ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

Poseben enološki postopek

Uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, je prepovedana.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12 %.

Poleg navedenih določb morajo za enološke postopke veljati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

(b) Največji donosi

75 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Rosé d’Anjou“, potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

—	departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

7. Glavne sorte vinske trte

Gamay N

Cot N - malbec

Grolleau gris G

Grolleau N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Pineau d’aunis N

8. Opis povezave

1. Informacije o geografskem območju

(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje obsega veliki geološki enoti, pri čemer vinorodno območje leži predvsem na pobočjih ob rekah in nekaterih planotah: predkambrijska in paleozojska podlaga na zahodu je del armorikanskega masiva; staro podlago na vzhodu prekriva mezozojski in kenozojski substrat Pariške kotline. Ta geološka posebnost loči zahodni del geografskega območja, za katerega je značilna prisotnost skrilavcev, zlasti glinastih skrilavcev, in ki je lokalno imenovan „črni Anjou“, od vzhodnega dela geografskega območja, za katerega je značilna prisotnost krednega lehnjaka (Saumur) in ki je lokalno imenovan „beli Anjou“.

Geografsko območje, ki je bilo v preteklosti del nekdanje pokrajine Anjou, je leta 2018 obsegalo predvsem južno polovico departmaja Maine-et-Loire (70 občin) in severna robova departmajev Deux-Sèvres (14 občin) in Vienne (9 občin).

Tla na razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so nastala na različnih geoloških formacijah. Čeprav so zelo različna, so na splošno revna in imajo skromno zalogo vode. Prav tako imajo dobre toplotne lastnosti.

Podnebje na geografskem območju je zmerno oceansko s precej majhnimi temperaturnimi razlikami zaradi razmeroma velike bližine Atlantskega oceana ter vpliva Loare in njenih pritokov, ki uravnavajo temperaturo, pa tudi zaradi gričevnate lege vinorodnega območja. Tako se pregovorna „anžujska milina“ (douceur angevine) kaže še zlasti pozimi, med dolgo pomladjo in jeseni, medtem ko je poleti pogosta velika vročina. Pobočja, obrnjena od severozahoda proti jugovzhodu, ščitijo pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto prinašajo vlago. Geografsko območje ima tako malo padavin, pri čemer nanj ugodno vpliva učinek fena, poleg tega pa je zaradi višjega reliefa regij Choletais in Mauges zaščiteno pred oceansko vlago. Letna količina padavin je 585 mm, v regiji Choletais pa skoraj 800 mm.

(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Potrjeno je, da so vinogradi v regiji Anjou stalno prisotni že od 1. stoletja našega štetja. Da trta tam uspeva, dokazujejo ti verzi iz Apolonijeve pesnitve (6. stoletje): „Nedaleč stran od Bretanje na skali leži vas, ki sta jo Cerera in Bakhus bogato obdarila in katere ime Andégave (Angers) izhaja iz grškega imena.“ Čeprav se je anžujsko vinorodno območje razvijalo skozi celotni srednji vek, pri čemer so se vinogradi pod okriljem samostanov obdelovali na bregovih Loare in v okolici mesta Angers, je zaslovelo predvsem v 12. in 13. stoletju. Razkošnost kraljevanja Henrika II. in Eleonore Akvitanske je nato omogočila, da je „anžujsko vino“ prišlo na najodličnejše mize.

Proizvodnja se je začela v večjem obsegu razvijati v 16. stoletju s prihodom nizozemskih trgovcev, ki so povpraševali po vinu za svojo državo in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo. Vendar je velik ugled „anžujskih vin“ vzbudil pohlep in uvedeni so bili številni davki (mestna dajatev, dajatev za plovbo po reki, dajatev na prodajo vina, dajatev na uživanje vina, dajatev za tranzit itd.), kar je imelo škodljive posledice za trgovino. V opustošenjih med vendejskimi vojnami je bilo vinorodno območje uničeno, nato pa je v 19. stoletju znova zaživelo. Leta 1881 je vinorodno območje obsegalo 45 000 hektarov, od tega je bilo leta 1893, po napadu trtne uši, ohranjenih še 10 000 hektarov.

„Anjou“ slovi predvsem po proizvodnji belih vin, pridelanih iz sorte chenin B. Vendar se je po krizi, ki jo je povzročil napad trtne uši, začela pogosteje saditi sorta cabernet franc N in nekoliko kasneje sorta cabernet-sauvignon N. Na začetku 20. stoletja je bila pridelava vina usmerjena predvsem v proizvodnjo vina „rouget“, kar je lokalno poimenovanje za lahka vina, ki se pijejo v kavarnah, to pa je pomenilo prvo fazo preoblikovanja anžujskega vinorodnega območja. Navedene sorte so v povezavi s sortama grolleau N in grolleau gris G, iz katerih se pridelujejo svetla, skoraj brezbarvna vina „clairet“, skupaj s sortama gamay N in pineau d’aunis N prispevale k razvoju obsežne proizvodnje prepoznavnih vin rosé, poznanih in priznanih pod kontroliranima označbama porekla „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“. Druga faza tega preoblikovanja je temeljila na izkušnjah, ki so jih proizvajalci pridobili z vzgojo te rastlinske skupine. Na podlagi opazovanja in analize najboljšega ujemanja med sorto in njenimi rastišči, ocenjevanja potenciala pridelka in obvladovanja tehnik vinifikacije se je v 60. letih prejšnjega stoletja začela razvijati proizvodnja rdečih vin.

2. Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Vina rosé vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte. Prav vse pa zaznamuje sadni vonj (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih izražajo dobro premišljeno ravnotežje med svežino in okroglostjo. Njihova aromatičnost je zelo obstojna.

3. Medsebojni vzročni vplivi

Preplet severnega vinorodnega območja z značilno pokrajino in podnebjem, ki ga zaznamuje blagost, geologije in svojevrstnih tal daje vinom okus, ki se izraža v njihovi svežini.

Različnost vinogradniških leg s pestro geološko sestavo in tlemi je proizvajalcem omogočila, da so vsaki od sort, ki so se uveljavile, poiskali razmere, v katerih se je lahko najbolje izrazila. Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja vinogradov tako opredelijo pravilno lego vinograda.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Rosé d’Anjou“, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin:

—	departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil;

—	departma Loire-Atlantique: Ancenis, Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet;

—	departma Maine-et-Loire: Orée d’Anjou (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Ime označbe se lahko dopolni z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ v skladu z določbami iz specifikacije proizvoda.

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko po določbah Unije urejajo države članice, so izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda. Velikost črk za navedbo geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Navedba izraza „cabernet“ ali sorte cabernet-sauvignon N ali cabernet franc N pri predstavitvi in poimenovanju vin ni dovoljena.

Na vinih z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ se obvezno navede letnik.

Pri označevanju vin se lahko navede ime manjše geografske enote, če: – gre za kraj, zaveden v katastru; – je ta naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-c7cad5d3-da9f-4088-aebd-c22f0626c5c3

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.