Povzetek

Ocena učinka za akt o digitalnih trgih: zakonodajna pobuda za zagotovitev konkurenčnega enotnega trga digitalnih storitev ter zlasti pravičnih in tekmovalnih trgov platform 1 .

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Na digitalnih trgih se je pojavilo nekaj spletnih platform – pogosto vgrajenih v lastne ekosisteme –, ki so ključni strukturni elementi sodobnega digitalnega gospodarstva ter posredniki pri levjem deležu transakcij med potrošniki in podjetji. Te platforme, ki delujejo kot vratarji, imajo velik vpliv, kolikor nadzorujejo dostop do digitalnih trgov in imajo na njih utrjen položaj.

Ta pojav platform, ki delujejo kot vratarji, spremljajo tri glavne težave: (i) šibka tekmovalnost trgov platform in konkurenca na njih; (ii) nepoštene poslovne prakse v razmerju do poslovnih uporabnikov ter (iii) razdrobljena ureditev in nadzor akterjev na trgu, ki poslujejo na teh trgih.

Te težave so posledica nedelovanja trga, ki preprečuje samokorekcijo. Zaradi značilnosti digitalnega trga se lahko okrepijo ovire za vstop na trge vratarjev. Za poslovne odnose so značilne posebno visoke ravni odvisnosti in neuravnotežene pogajalske moči. Poleg tega se v EU kot delni odziv na ugotovljene težave pojavljajo različni nacionalni predpisi , posledica pa sta razdrobljena ureditev in nadzor.

Te težave ogrožajo konkurenco in tekmovalnost trgov ter imajo nezadovoljive tržne učinke v smislu višjih cen, nižje kakovosti ter manjše izbire in manj inovacij na škodo evropskih potrošnikov. Glede na velikost digitalnega gospodarstva (po ocenah je leta 2019 predstavljalo od 4,5 do 15,5 % svetovnega BDP) in pomembno vlogo platform na digitalnih trgih je izjemno pomembno, da se te težave rešijo.

Kaj bi bilo treba doseči?

Zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga s spodbujanjem učinkovite konkurence na digitalnih trgih ter zlasti pravičnega in tekmovalnega okolja spletnih platform.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)? 

Države članice vse bolj razmišljajo o nacionalnih ukrepih za odpravo ugotovljenih težav. Rezultat tega so različne regulativne zahteve v EU. Zaradi take razdrobljenosti sta ogrožena širitev zagonskih podjetij in manjših podjetij ter njihova zmožnost konkuriranja na digitalnih trgih.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost?

Na izbiro možnosti vplivajo štirje ključni parametri: zasnova področja uporabe, sklop obveznosti, povezanih z nepoštenimi trgovinskimi praksami, hitrost in prožnost arhitekture ter okvir izvrševanja.

Možnost 1 je nedinamičen instrument samodejno izvršljivih obveznosti z rešitvami za jasno opredeljene nepoštene prakse vratarjev na področju posebnih osnovnih storitev platform. Ta možnost ima dve podmožnosti za področje uporabe, ki temeljita na izključno količinskih mejnih vrednostih. Podmožnost 1 temelji na visoki mejni vrednosti, podmožnost 1.B pa na nižji mejni vrednosti.

Možnost 2 je delno prožen instrument, ki združuje sklop samodejno izvršljivih obveznosti in obveznosti z regulativnim dialogom, mehanizem za posodobitev praks ter mehanizem za določitev novih vratarskih podjetij. Ta možnost ima dve podmožnosti za področje uporabe, ki temeljita na količinskih mejnih vrednostih in kakovostni določitvi. Podmožnost 2.A temelji na visoki mejni vrednosti in podmožnost 2.B na nižji mejni vrednosti, obe pa tudi na kakovostni določitvi.

Možnost 3 je popolnoma prožen instrument, ki zagotavlja dinamičen mehanizem za posodabljanje, ki omogoča vključitev dodatnih osnovnih storitev platform in dodatnih obveznosti, če se taka vključitev na po opravljeni preiskavi trga šteje za ustrezno in utemeljeno. Področje uporabe te možnosti temelji izključno na kakovostnih mejnih vrednostih.

Prednostna možnost politike je možnost 2, saj omogoča pravočasno posredovanje pri najhujših praksah ter postopnejši pristop pri ukrepih, za katere sta potrebni nadaljnja prilagoditev in opredelitev. Poleg tega omogoča boj proti novim nepoštenim praksam in nedelovanju trga, ki so povezani z vratarji, za katere se pričakuje, da bodo imeli v bližnji prihodnosti utrjen položaj, kar posledično omogoča odpravljanje nedelovanja trga v dinamično spreminjajočem se digitalnem okolju.

Kakšna so stališča različnih zainteresiranih strani? Kdo podpira katero možnost?

Splošno podporo imajo predhodna pravila za digitalne vratarje, pri čemer večina zainteresiranih strani poziva h kombinaciji količinskih in kakovostnih meril za določitev vratarjev.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti? 

S prednostno možnostjo se bo povečala tekmovalnost digitalnih trgov, podjetjem pa se bo zagotovila pomoč pri premagovanju ovir, ki izhajajo iz nedelovanja trga ali nepoštenih poslovnih praks vratarjev. Trenutna vrzel se bo nadomestila s prilagojeno regulativno rešitvijo. S tem se bo spodbudilo nastajanje alternativnih platform, ki bi lahko zagotovile kakovostne inovativne proizvode in storitve po dostopnih cenah. Korist, povezana s prednostno možnostjo, bi bila sprememba presežka za potrošnike, ki je ocenjen na 13 milijard EUR na leto. Pričakujeta se tudi znatno zmanjšanje razdrobljenosti notranjega trga in s tem omogočitev rasti enotnega digitalnega trga.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Glavni stroški so povezani s stroški zagotavljanja skladnosti za vratarje, ki so posledica predvidenih novih pravil. Nekateri upravni stroški bi lahko nastali za podjetja, ki niso vratarji, in sicer pri izpolnjevanju zahtev po informacijah v okviru prednostne možnosti. Vendar se zaradi teh stroškov najverjetneje ne bodo povečali sedanji stroški zagotavljanja skladnosti, ki jih imajo podjetja.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Mala in srednja podjetja se ne štejejo za vratarje, zato se seznam obveznosti ne bi nanašal nanje. Pač pa bi nova pravila o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev malim in srednjim podjetjem (vključno s poslovnimi uporabniki, ki konkurirajo vratarjem) omogočila rast na celotnem notranjem trgu, saj bi se z njimi odpravile velike ovire za vstop in širitev. Pričakuje se lahko, da bi se s predvidenimi ukrepi tudi povečala konkurenca med platformami za poslovne uporabnike. To naj bi vodilo do kakovostnejših storitev po konkurenčnejših cenah skupaj z večjo produktivnostjo. Poslovni uporabniki bi tudi bolj zaupali spletni prodaji, saj bi bili zaščiteni pred nepoštenimi praksami.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Celovitejši nabor orodij za izvrševanje bo podjetjem omogočil konkuriranje na vsebinski podlagi. Rezultat tega bo gospodarska rast, to pa pomeni višje prihodke od davkov za nacionalne uprave. Breme Komisije pri izvajanju te pobude je v primerjavi s koristmi za gospodarstvo majhno (predvsem prerazporeditev sedanjih delovnih mest). Za nacionalne organe bi nastali nekateri manjši upravni stroški.

Ali bo prišlo do drugih pomembnih učinkov? 

Izboljšanje konkurence na trgu v digitalnem sektorju bi pomenilo večjo produktivnost, to pa bi pomenilo večjo gospodarsko rast. Spodbujanje večje konkurenčnosti digitalnih trgov je zelo pomembno tudi za povečanje trgovinskih in naložbenih tokov.

Sorazmernost? 

Prednostna možnost bi bila sorazmerna glede na velikost (škodljivi učinki nepoštenih praks) in naravo (hitro spreminjanje digitalnega sektorja) ugotovljene težave. Z njo bi se dosegel splošni cilj, ki je boljše delovanje notranjega trga, pa tudi posebni cilji, in sicer na ciljno usmerjen način z uvedbo omejenega bremena za določen sklop podjetij, ki poslujejo na digitalnih trgih.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Komisija bo ukrepe, sprejete za odpravljanje težav, ki so bile ugotovljene v zvezi s platformami vratarjev, pregledala tri (3) leta po začetku uporabe novih pravil.