EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.9.2020

SWD(2020) 305 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Poglavje o stanju pravne države v Estoniji

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o stanju pravne države za leto 2020
Stanje pravne države v Evropski uniji

{COM(2020) 580 final} - {SWD(2020) 300 final} - {SWD(2020) 301 final} - {SWD(2020) 302 final} - {SWD(2020) 303 final} - {SWD(2020) 304 final} - {SWD(2020) 306 final} - {SWD(2020) 307 final} - {SWD(2020) 308 final} - {SWD(2020) 309 final} - {SWD(2020) 310 final} - {SWD(2020) 311 final} - {SWD(2020) 312 final} - {SWD(2020) 313 final} - {SWD(2020) 314 final} - {SWD(2020) 315 final} - {SWD(2020) 316 final} - {SWD(2020) 317 final} - {SWD(2020) 318 final} - {SWD(2020) 319 final} - {SWD(2020) 320 final} - {SWD(2020) 321 final} - {SWD(2020) 322 final} - {SWD(2020) 323 final} - {SWD(2020) 324 final} - {SWD(2020) 325 final} - {SWD(2020) 326 final}

I.Pravosodni sistem 

Estonski sodni sistem ima tri ravni: štiri okrajna sodišča (obravnavajo vse civilne in kazenske zadeve ter prekrške) in dve upravni sodišči prve stopnje, dve okrožni sodišči druge stopnje (ki preverjata odločbe okrajnih in upravnih sodišč) in vrhovno sodišče najvišje stopnje, ki preverja sodbe sodišč v kasacijskem postopku in opravlja tudi presojo ustavnosti. Vrhovno sodišče upravlja lasten proračun in dejavnosti, sodišča prve in druge stopnje pa upravljata svet za upravljanje sodišč in ministrstvo za pravosodje, ki pri tem sodelujeta. Svet za upravljanje sodišč je nestalen organ, ki je med drugim pristojen za zadeve v zvezi z mrežo sodišč in viri sodstva ter sodeluje v razpravi o upravljanju sodišč. 1  Sodnike na sodiščih prve in druge stopnje imenuje predsednik republike na predlog zbora vseh sodnikov vrhovnega sodišča (en banc). Tožilstvo je vladni organ v okviru ministrstva za pravosodje in je pri opravljanju svojih nalog neodvisno. Vodi ga generalni državni tožilec, zlasti kar zadeva imenovanje in poklicno pot tožilcev. 2 Odvetniki so v estonskem pravosodnem sistemu člani estonske odvetniške zbornice, ki je neodvisno, samoupravno poklicno združenje.

Neodvisnost

Vrhovno sodišče in drugi sodni samoupravni organi imajo pomembno vlogo pri imenovanju sodnikov in drugih odločitvah v zvezi s pravosodnim sistemom. Vrhovno sodišče organizira razpis in na občni seji izbere kandidate za sodnike za sodišča prve in druge stopnje ter jih predlaga v imenovanje predsedniku republike. 3 Sodnike vrhovnega sodišča imenuje parlament (Riigikogu) na predlog predsednika vrhovnega sodišča, ki najprej pretehta mnenja zbora vseh sodnikov vrhovnega sodišča (en banc) in sveta za upravljanje sodišč. Vrhovno sodišče pomaga pri organizaciji dela petim samoupravnim sodniškim organom (sodišču, ki ga se sestavljajo vsi sodniki (zbor vseh sodnikov sodišča), svetu za upravljanje sodišč, svetu za usposabljanje v pravosodju, odboru za preiskave sodnikov 4 , disciplinskemu senatu 5  in svetu za sodniško etiko). Poleg tega bi njegov senat za presojo ustavnosti reševal morebitne zahteve za sodni nadzor, vložene zoper odločitev predsednika republike o neimenovanju kandidata za sodnika 6 . Opozoriti je treba, da predsednik do zdaj ni še nikoli zavrnil imenovanja kandidata za sodnika. Zato še ni bilo primera sodnega nadzora pred senatom za presojo ustavnosti zaradi neimenovanja kandidata za sodnika.

Po mnenju širše javnosti je stopnja neodvisnosti sodstva povprečna, po mnenju podjetij pa nizka. Med širšo javnostjo 57 % anketirancev meni, da je stopnja neodvisnosti sodstva dokaj dobra in zelo dobra, kar po preteklem trendu poslabševanja mnenja pomeni izboljšanje v primerjavi z letom 2019. Med podjetji prevladuje mnenje, da je stopnja neodvisnosti sodstva nizka (samo 39 % jih meni, da je dokaj dobra in zelo dobra), pri čemer to mnenje po preteklem trendu svojega poslabševanja ostaja stabilno 7 . Pri drugi raziskavi med podjetji (World Economic Forum (Svetovni gospodarski forum)), pri kateri je bila stopnja neodvisnosti sodstva po mnenju anketirancev med državami članicami nadpovprečna, se je mnenje v zadnjih letih poslabšalo 8 .

Svet za upravljanje sodišč ima pomembno vlogo pri določanju virov za sodstvo in je prispeval k odzivu na pandemijo COVID-19. Svet za upravljanje sodišč, nestalni organ, ki ga sestavlja večina sodnikov, ima pomembno vlogo pri upravljanju pravosodnega sistema. Med drugim odobri mrežo sodišč, število sodnikov za posamezno sodišče ter imenovanje in razrešitev predsednikov sodišč. Poleg tega daje mnenja o proračunih sodišč in kandidatih za sodnike vrhovnega sodišča. Svet ne deluje stalno; sestane se na štirih rednih zasedanjih in po potrebi na izrednih zasedanjih. Svet je na primer razpravljal o odzivu pravosodnega sistema na pandemijo COVID-19, vključno z nadaljnjim razvojem elektronske komunikacije na sodiščih za neprekinjeno delovanje sodišč 9 . Organizacijsko podporo zagotavlja svetu ministrstvo za pravosodje, ki ne sme posegati v delo in odločanje sveta. Svet mora odobriti večino pomembnih odločitev, ki jih v zvezi s sodišči sprejme ministrstvo za pravosodje 10 . Poleg tega daje mnenje o finančnih, proračunskih in nekaterih kadrovskih zadevah 11 . Sodeluje zlasti pri določanju razporeditve virov po sodiščih in daje mnenje o predlogu, ki ga pripravi ministrstvo za pravosodje ob posvetovanju s predsedniki sodišč. V postopku predstavitve mnenja sveta o proračunu se pripravi kompromisni predlog, pri katerem v celoti sodeluje sodstvo.

Kakovost

Informacijske in komunikacijske tehnologije na sodiščih so napredne in se nadalje razvijajo, da bi lahko sodišča kljub izzivom, povezanim s COVID-19, delovala brez težav. Estonija je med najuspešnejšimi državami članicami, kar zadeva uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za izboljšanje dostopnosti in splošne kakovosti pravosodnega sistema 12 . Delo sodišč olajšuje uporaba štirih orodij IKT: informacijskega sistema sodišč (CIS), javnega e-spisa, e-spisa in nedavno uvedenega sistema digitalnih sodnih spisov. Sistem CIS je notranji informacijski sistem sodišč, ki ga uporabljajo vsi sodniki in sodni uradniki ter vsebuje vse dokumente, predložene sodišču ali ustvarjene na sodišču. Poleg tega je to okolje za ustvarjanje dokumentov sodišča s prilagodljivimi predlogami, poizvedbe iz drugih podatkovnih zbirk in pošiljanje informacij sodišč v druge informacijske sisteme prek e-spisa. Sistem CIS se uporablja tudi za samodejno razdelitev zadev med sodnike 13 . Javni e-spis je zunanji informacijski sistem, ki strankam in njihovim zastopnikom omogoča elektronsko udeležbo v postopkih 14 . Državljanom omogoča začetek pravdnih in upravnih postopkov, spremljanje teh in prekrškovnih postopkov ter vlaganje dokumentov v obdelavo. Temelji na e-spisu, ki združuje informacijske sisteme policije, tožilstva, sodišč in drugih organov, ki vodijo postopke, ter zagotavlja osrednjo izmenjavo informacij o postopkih med strankami ter hitro in brezpapirno izmenjavo podatkov. Namen javnega e-spisa je strankam v postopku zagotoviti informacije, ki jih vsebuje e-spis, prek spleta 15 . E-spis je notranji osrednji informacijski sistem, ki zagotavlja podroben pregled nad različnimi fazami postopka. Omogoča sočasno izmenjavo informacij med različnimi strankami v postopku 16 . Uporabniki odjemalskih sistemov lahko vidijo samo podatke, ki so povezani z njihovimi poklicnimi dolžnostmi 17 . Sistem digitalnih sodnih spisov se uporablja za boljši in funkcionalnejši pregled nad sodnimi spisi ter boljši in funkcionalnejši dostop do njih za sodnike, njihove pomočnike 18 in stranke v sodnih postopkih 19 . To orodje uporabnikom IKT ponuja več možnosti za boljšo organizacijo in optimizacijo postopkovnih faz in procesov na sodiščih. 20 Pri odzivu na pandemijo COVID-19 je bil sistem digitalnih sodnih spisov nadalje razvit in uveden, kar je sodiščem in tožilstvu omogočilo nadaljnje delo brez večjih motenj.

Učinkovitost

Estonski pravosodni sistem deluje učinkovito. Leta 2019 so bile civilne zadeve na okrajnih sodiščih rešene v povprečno 95 dneh, kazenske zadeve v splošnih kazenskih postopkih v povprečno 226 dneh in v poenostavljenih postopkih v 28 dneh, prekrškovne zadeve pa v 46 dneh. Upravne zadeve so bile na sodiščih prve stopnje rešene v povprečno 123 dneh 21 . Povprečni čas obdelave pritožb je bil 162 dni v civilnih zadevah, 44 dni v kazenskih zadevah in 197 dni v upravnih zadevah. Sodni postopki v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah so krajši od povprečja (merjeno v času, potrebnem za izdajo sodne odločbe), število nerešenih zadev pa je pogosto med najnižjimi v EU 22 . Pri navedenih vrstah zadev stopnja rešenih zadev presega 100 %, kar pomeni, da sodišča zmorejo obravnavati prejete zadeve. 

II.Protikorupcijski okvir 

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za pripravo nacionalne protikorupcijske strategije ter nadzoruje in usklajuje poročanje o akcijskem načrtu za protikorupcijsko strategijo. Ožji protikorupcijski odbor izvaja parlamentarni nadzor nad izvajanjem protikorupcijskih ukrepov, odbor za nadzor nad financiranjem političnih strank pa nadzoruje financiranje političnih strank. Urad nacionalne kriminalistične policije za kazniva dejanja korupcije je specializirana enota, odgovorna za izvajanje preiskav primerov korupcije, notranja varnostna služba pa je odgovorna za preiskave kaznivih dejanj korupcije, ki jih storijo višji državni uradniki in višji uradniki lokalne uprave v šestih večjih občinah. Tožilstvo nadzoruje in vodi predsodni preiskovalni postopek za kazniva dejanja korupcije ter zastopa državno tožilstvo na sodiščih.

Estonski indeks zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency international, je 74/100, s čimer se Estonija uvršča na 8. mesto v Evropski uniji in 18. mesto na svetu. 23 Iz raziskave Special Eurobarometer iz leta 2020 izhaja, da 60 % anketirancev meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU: 71 %) 24 , 14 % pa jih meni, da korupcija vpliva nanje osebno v vsakodnevnem življenju (povprečje v EU: 26 %). Kar zadeva podjetja, jih 44 % meni, da je korupcija močno razširjena (povprečje v EU je 63 %), 9 % jih je mnenja, da korupcija otežuje poslovanje (povprečje v EU: 37 %). Med anketiranci jih 37 % meni, da je dovolj uspešnih primerov pregonov, ki ljudi odvračajo od koruptivnih ravnanj (povprečje v EU: 36 %), medtem ko 46 % podjetij meni, da so posamezniki in podjetja, ki so bili zaloteni pri podkupovanju visokega uradnika, ustrezno kaznovani (povprečje v EU: 31 %) 25 .

V pripravi je nova protikorupcijska strategija. Ministrstvo za pravosodje (oddelek za kazensko politiko) je odgovorno za usklajevanje protikorupcijskih dejavnosti 26 . Nadzoruje in usklajuje tudi poročanje o akcijskem načrtu za protikorupcijsko strategijo 27 . Sedanja strategija, ki se nanaša na obdobje od leta 2013 do leta 2020, se izteka 28 . V pripravi je nova strategija. Seznam sektorjev z visokim tveganjem je bil pretvorjen v prednostne naloge za protikorupcijsko strategijo za obdobje 2013–2020, trenutno pa sta na njem zdravstveno varstvo in izobraževanje. Javno naročanje velja v različnih sektorjih za horizontalno področje, nagnjeno h korupciji.

Pristojnosti na področju preprečevanja korupcije in boja proti njej so razdeljene med različne institucije. Tožilstvo nadzoruje in vodi predsodni preiskovalni postopek za kazniva dejanja korupcije ter zastopa državno tožilstvo na sodiščih 29 . Število kaznivih dejanj korupcije se je leta 2019 v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 81 % 30 . Približno 40 % primerov korupcije je na lokalni ravni 31 . V skladu z mnenjem tožilstva se proračunska sredstva štejejo za zadostna 32 . Urad nacionalne kriminalistične policije za kazniva dejanja korupcije (CCB) je specializirana enota, odgovorna za izvajanje preiskav primerov korupcije. Med funkcijami urada CCB so preprečevanje kaznivih dejanj korupcije in predsodna preiskava kaznivih dejanj korupcije pod nadzorom in vodstvom tožilstva ter obravnava prekrškov v primerih korupcije 33 . Za predsodno preiskavo kaznivih dejanj in obravnavo prekrškov v primerih korupcije je pristojna tudi notranja varnostna služba. Vsako ministrstvo ima enega uradnika, ki usklajuje preprečevanje korupcije in zagotavlja izvajanje dejavnosti v skladu z nacionalno protikorupcijsko strategijo v zadevnem sektorju. Poleg tega koordinatorji preprečevanja korupcije o sumu korupcije ali korupcijskih tveganjih poročajo zadevnemu ministru. Če obstajajo dokazi o korupciji, obvestijo policijo 34 . Ožji parlamentarni protikorupcijski odbor izvaja parlamentarni nadzor nad izvajanjem protikorupcijskih ukrepov ter razpravlja o potencialnih primerih korupcije uradnikov, določenih v protikorupcijskem zakonu 35 , in jih ocenjuje. Odbor za nadzor nad financiranjem političnih strank nadzoruje financiranje političnih strank in zakonitost prejemanja in porabe finančnih sredstev političnih strank, volilnih koalicij in neodvisnih kandidatov na volitvah 36 .

Celovitih pravil za zaščito žvižgačev ni. Spremembe protikorupcijskega zakona iz leta 2013 uradnikom prepovedujejo prikrivanje korupcije in od organov zahtevajo varovanje zaupnosti žvižgačev, ki ravnajo v dobri veri. Vendar ne urejajo javnega, temveč samo zasebni sektor.

Lobiranje ni urejeno. Zakonskih predpisov, ki bi določali okvir lobiranja in ga uredili, ni. Skupina GRECO je priporočila sprejetje pravil o stikih med lobisti in osebami na najvišjih izvršilnih funkcijah ter javno objavo takih stikov 37 . Vlada trenutno pripravlja osnutek predpisa o lobiranju za javne uslužbence izvršilne veje oblasti.

Potekalo je nekaj razprav o tem, da bi bilo treba objaviti gospodarske interese direktorjev podjetij v državni lasti. Kar zadeva prijave premoženja, je bila s protikorupcijskim zakonom, sprejetim leta 2013, okrepljena zmogljivost ožjega parlamentarnega protikorupcijskega odbora 38 . Med izboljšavami sta povečanje količine podatkov, ki jih je treba prijaviti, ter povečanje pristojnosti in pravic odbora. Na podlagi revidiranega zakona je bil leta 2014 ustanovljen elektronski register izjav o interesih. Ti so, v nasprotju z gospodarskimi interesi podjetij v državni lasti, že javno dostopni in zato tudi predmet javnega nadzora, vključno z nadzorom medijev. Sistem prijav premoženja in izjav o interesih, ki velja od leta 2014, vsem uradnikom, ki oddajajo prijavo oziroma izjavo, omogoča uporabo predizpolnjenega obrazca in elektronsko oddajo prijave oziroma izjave. Oddana prijava oziroma izjava je javnosti dostopna tri leta od datuma oddaje 39 .

Uvedene so bile določbe za ureditev pojava vrtljivih vrat. Zakon o javni upravi vsebuje določbe, v skladu s katerimi uradnik, ki je bil razrešen s položaja, v enem letu od dneva razrešitve ne sme postati oseba, povezana 40 s pravno osebo zasebnega prava, nad katero je uradnik v zadnjem letu izvajal neposreden ali stalen nadzor.

III.Pluralnost medijev

Svoboda izražanja in pravica dostopa do informacij sta pravno in formalno zaščiteni v ustavi Republike Estonije. 41 S sekundarno zakonodajo je izrecno zagotovljena pravica novinarjev, da zaščitijo svoje vire, spodbuja pa se tudi svoboda medijev v radijskem in televizijskem sektorju 42 . Pravica do obveščenosti je izrecno priznana v ustavi, zakonu o dostopu do javnih informacij 43 in zakonu o varstvu osebnih podatkov 44 . 45

Namen načrtovane reforme je povečati neodvisnost regulativnega organa za medije – organa za varstvo potrošnikov in tehničnega regulativnega organa (ECPTRA). Organ ECPTRA je vladni organ, ustanovljen leta 2019 z združitvijo urada za varstvo potrošnikov in tehničnega regulativnega organa. Deluje kot upravni organ ministrstva za gospodarske zadeve in komuniciranje. Namen sprememb za prenos revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah 46 je spremeniti naloge, pooblastila in pristojnosti organa ECPTRA. Kot so sporočili estonski organi, bodo poleg tega status organa v skladu z zahtevami glede neodvisnosti, določenimi v direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, opredelili kot neodvisen 47 .

Estonski svet za tisk (Pressinõukogu) je prostovoljen samoregulativen organ. Odgovoren je za obravnavo pritožb javnosti v zvezi z gradivom v tisku, na spletnih portalih z novinarsko vsebino in na javnih radiodifuznih postajah. Svet za tisk ima deset članov, in sicer šest članov iz medijskega sektorja in štiri laične člane iz nemedijskih sektorjev, vključno z rotirajočim predsednikom. Organ je ustanovilo estonsko združenje časopisov 48 .

Trenutno ni posebnih pravnih določb, ki bi zahtevale razkritje informacij o lastništvu. Vendar so splošne informacije v zvezi s podjetništvom elektronsko dostopne, podatki v poslovnem registru pa so prosto dostopni 49 . Neobstoj informacij o lastništvu medijev je nekoliko zaskrbljujoč 50 . Vendar vsebuje trenutni osnutek zakona, s katerim se v nacionalno zakonodajo prenaša direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, novo določbo, ki ureja javno dostopne podatke o strukturi in preglednosti lastništva medijev na podlagi ustrezne določbe iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah 51 . Trenutno dejansko lastništvo medijskih podjetij ni vedno dostopno javnosti. Zaradi tega dejstva je bilo v poročilu orodja za spremljanje pluralnosti medijev Media Pluralism Monitor 2020 (MPM 2020) navedeno mnenje, da položaj v zvezi s preglednostjo lastništva medijev v Estoniji predstavlja srednje veliko tveganje. Hkrati je iz kazalnika tržnega pluralizma zaradi vedno večje horizontalne in vertikalne koncentracije lastništva medijev razvidno veliko tveganje. To zlasti velja za regionalne medije, ki imajo v državi bogato tradicijo. Pri misiji za ugotavljanje dejstev, ki jo je leta 2018 izvedla organizacija European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev), se je izkazalo, da je koncentracija medijev zaskrbljujoča 52 . Kar zadeva lokalne medije, je bilo v poročilu MPM 2020 izpostavljeno srednje veliko tveganje, povezano s politično neodvisnostjo medijev, ki je posledica neobstoja pravil za ureditev navzkrižij interesov med lastniki medijev, vladajočimi strankami in politiki 53 .

Pravica do obveščenosti je določena v ustavi, zakon o dostopu do javnih informacij pa ureja pravico javnosti do dostopa do informacij, ki jih imajo javni organi. Kot so deležniki opozorili Komisijo 54 in kot je bilo navedeno v poročilu Media Pluralism Monitor, pa se zdi, da javna uprava v nekaterih primerih zavrača dostop do javnih informacij.

Okvir za zaščito novinarjev je celovit. Temelji na svobodi izražanja, ki je izrecno priznana v estonski ustavi in v zakonu o medijskih storitvah. Slednji vsebuje določbo o zaščiti vira informacij. Jamstva za zaščito novinarjev vsebuje tudi zakon o kazenskem postopku 55 . Vendar pa je za nekatere specifične primere obrekovanja 56 med predvidenimi sankcijami zaporna kazen. Na podlagi analize kazalnika novinarskega poklica, standardov in zaščite je v poročilu MPM 2020 navedeno majhno tveganje. Vendar je bilo v zadnjem času izraženih nekaj pomislekov glede vmešavanja v delo preiskovalnih novinarjev 57 . Na platformi Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev v letih 2019 in 2020 niso bila objavljena nobena pomembna opozorila glede Estonije 58 . Leta 2020 je bilo objavljeno opozorilo glede domnevnih zastraševalnih učinkov na svobodo medijev, vendar se je primer v resnici nanašal na uporabo finančnih sankcij, izrečenih na ravni EU, kot je potrdila Evropska komisija v mnenju z dne 19. junija 2020 59 .

IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij

Estonija je parlamentarna republika z enodomnim parlamentom, v kateri lahko senat za presojo ustavnosti pri vrhovnem sodišču opravi naknadno presojo ustavnosti, pod nekaterimi pogoji tudi na podlagi ustavne pritožbe. V sistemu zavor in ravnovesij ima poleg pravosodnega sistema vlogo tudi urad pravosodnega kanclerja (varuha človekovih pravic). Sodelovanje javnosti in deležnikov podpirajo napredna orodja informacijske in komunikacijske tehnologije.

Pripravljajo se nove smernice o zakonodajnem okolju in zakonodajni politiki za dodatno povečanje prijaznosti do uporabnikov ter vključujočnost javnost in deležnike. Za pripravo zakonodaje veljajo pravila za dobro zakonodajno prakso in pripravo zakonodaje 60 . Proces se običajno začne s pripravo opisa zakonodajnega namena, v katerem so podrobno navedeni obravnavano vprašanje, potencialna ciljna skupina, analiza obstoječega stanja in možnosti politike ter potencialni vpliv vseh morebitnih ukrepov 61 . Ministrstva morajo opredeliti deležnike, ki jih je treba vključiti čim prej, najpozneje pa v fazi priprave opisa zakonodajnega namena ali predloga za izdelavo razvojnega načrta. Z deležniki se je treba posvetovati v najmanj dveh fazah: ko se odloča o pripravi zakonodaje (opisa zakonodajnega namena) ter ko je osnutek zakonodaje pripravljen in preden je predložen parlamentu. Vsi osnutki zakonodaje, opisi zakonodajnega namena, predlogi za izdelavo razvojnega načrta ali druge potencialno pomembne zadeve so objavljene v informacijskem sistemu za področje politike EIS (Eelnõude infosüsteem), kjer so na voljo za vpogled. Deležniki se pogosto vključijo tudi neposredno z zahtevo za predložitev prispevka. Ministrstvo za pravosodje pripravlja projekt za vzpostavitev novega zakonodajnega okolja, ki bi bilo uporabniku prijaznejše in bi vključevalo inovativne načine za boljšo in bolj vključujočo pripravo zakonodaje. O osnutku smernic za razvoj zakonodajne politike do leta 2030 poteka razprava v parlamentu s ciljem, da se preoblikujejo standardi za dobro zakonodajno politiko in da smernice postanejo vodnik pri oblikovanju politik, tudi glede sodelovanja z deležniki.

Presojo ustavnosti opravlja senat za presojo ustavnosti pri vrhovnem sodišču. Vrhovno sodišče je sodišče najvišje, tretje stopnje in sodišče za presojo ustavnosti. Senat za presojo ustavnosti opravlja presojo ustavnosti zakonov in druge zakonodaje, ki se splošno uporablja, v skladu z zakonom o sodnem postopku za presojo ustavnosti 62 . Različne vrste postopkov za presojo ustavnosti lahko začnejo sodišče, predsednik republike, pravosodni kancler, občinski svet ali parlament. Predsednik lahko vloži peticijo, s katero razglasi, da je zakon, ki je bil na drugi obravnavi v parlamentu sprejet brez vsake spremembe, potem ko je predsednik najprej zavrnil razglasitev navedenega zakona, da je v nasprotju z ustavo (naknadna presoja ustavnosti). V sistemu zavor in ravnovesij ima ključno vlogo tudi pravosodni kancler (varuh človekovih pravic), in sicer zlasti zaradi pravice, da začne naknadno abstraktno presojo ustavnosti 63 . V skladu s svojo sodno prakso vrhovno sodišče v nekaterih izrednih primerih dovoli, da vlagatelj vloži posamezno pritožbo neposredno pri vrhovnem sodišču pred izčrpanjem pravnih sredstev pri nižjih sodiščih, in sicer v primerih, ko ni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo temeljnih pravic vlagatelja 64 .

S spremembami zakonodaje so bile razširjene pristojnosti urada pravosodnega kanclerja (varuha človekovih pravic). Pravosodni kancler je neakreditiran pridruženi član mreže European Network of National Human Rights Institutions (Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice). Januarja 2019 je začela veljati nova zakonodaja 65 o instituciji, s katero so bile razširjene njene pristojnosti, da lahko deluje kot nacionalna institucija za človekove pravice v Estoniji. Pravosodni kancler ima široka in trdna pooblastila; med drugim deluje kot državni preventivni mehanizem v okviru Konvencije ZN proti mučenju in kot nacionalni mehanizem spremljanja v okviru Konvencije ZN o pravicah invalidov. Opravlja tudi funkcije varuha otrokovih pravic. Nedavno je zaprosil za akreditacijo pri zvezi Global Alliance of National Human Rights Institutions (Svetovna zveza nacionalnih institucij za človekove pravice) in je trenutno v postopku akreditacije.  66  

Zaradi pandemije COVID-19 je Estonija razglasila izredne razmere. Estonska vlada je 12. marca 2020 razglasila izredne razmere in predsednika vlade imenovala za kriznega upravitelja. V skladu z določbo o derogaciji iz člena 15 Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je 20. marca 2020 obvestila Svet Evrope, da bodo lahko nekateri ukrepi, sprejeti za varovanje javnega zdravja, lahko vključevali derogacijo nekaterih obveznosti, ki jih ima Estonija v skladu s Konvencijo. Zakonodajne odredbe predsednika vlade (kot kriznega upravitelja) so bile predmet sodnega nadzora na upravnem sodišču (ne pa tudi predmet parlamentarnega ali predsednikovega nadzora). Izredne razmere so bile preklicane 18. maja 2020 (derogacija na podlagi člena 15 Konvencije je bila še isti dan umaknjena).

Pripravlja se nov razvojni načrt za civilno družbo za obdobje 2021–2030. Na podlagi estonskega razvojnega koncepta za civilno družbo vlada z razvojnim načrtom za civilno družbo za obdobje 2015–2020 67 spodbuja civilno družbo. Postopek priprave novega razvojnega načrta za civilno družbo za obdobje 2021–2030 od leta 2018 vodi ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z deležniki in njihovo dejavno vključenostjo, med katerimi so tudi krovne organizacije, ki zastopajo organizacije civilne družbe v Estoniji. Ta postopek je zajemal srečanja delovne skupine in posvetovanja z deležniki po različnih okrožjih v Estoniji 68 . Državljanski prostor v Estoniji velja za odprtega 69 .

Priloga: Seznam virov po abecednem vrstnem redu*

* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, je na voljo na (spletišče COM).

Anti-corruption Select Committee, spletišče. https://www.riigikogu.ee/en/parliament-of-estonia/committees/anti-corruption-select-committee/ .

Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2020), 2020 Media pluralism monitor. https://cmpf.eui.eu/media-pluralism-monitor/mpm-2020 .

Centre of Registers and Information Systems, e-Business Register, spletišče. https://www.rik.ee/en/e-business-register .

Centre of registers and information systems, e-File, spletišče. https://www.rik.ee/en/international/e-file .

CIVICUS, Monitor tracking civic space: Estonia. https://monitor.civicus.org/country/estonia/ .

Council for Administration of Justice (2020), Recommendations of the Council for Administration of Courts for organising the administration of justice during emergency situation. https://www.kohus.ee/sites/www.kohus.ee/files/elfinder/KHN%20recommendations.docx.pdf  

Council of Europe, Platform to Promote the Protection of Journalism and Safety of Journalists (2020), Reply by the Government of Estonia to the platform concerning the Russian State News agency Sputnik. https://rm.coe.int/estonia-reply-en-sputnik-24january2020/168099922f  

Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists, https://www.coe.int/en/web/media-freedom/the-platform  

Directorate-General for Communication (2020), Flash Eurobarometer 482: businesses’ attitudes towards corruption in the EU.

Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, L 305/17.

Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), L 95/1.

Estonian Civil Society Development Plan 2015–2020, https://www.siseministeerium.ee/sites/default/files/elfinder/article_files/estonian_cs_dev_plan_2015-2020_extract.pdf  

Estonska vlada, informacijski sistem za področje politike. http://eelnoud.valitsus.ee/main#ANx6shIc .

Estonska vlada (2020), Načrt izvajanja protikorupcijske strategije za obdobje 2013–2020 v obdobju 2017–2020. https://www.korruptsioon.ee/sites/www.korruptsioon.ee/files/elfinder/dokumendid/lisa_2_rakendusplaan_2018-2020.pdf .

Estonska vlada (2020), prispevek za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020. 

Estonska vlada (2013), Protikorupcijska strategija za obdobje 2013–2020. https://www.korruptsioon.ee/sites/www.korruptsioon.ee/files/elfinder/dokumendid/korruptsioonivastane_strateegia_2013-2020_1.pdf .

European Network of National Human Rights Institutions – ENNHRI (2020), The rule of law in the European Union: Reports from national human rights institutions.

Evropska komisija (2019, 2020), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.

GRECO (2015), Fourth Evaluation Round – Compliance Report on Estonia on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2013), Fourth Evaluation Round – Evaluation Report on Estonia on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

GRECO (2018), Fifth Evaluation Round – Evaluation Report on Estonia on preventing corruption and promoting integrity in central governments (top executive functions) and law enforcement agencies.

GRECO (2017), Fourth Evaluation Round – Second Compliance Report on Estonia on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.

Ministrstvo za pravosodje (2019), Evidentirana kazniva dejanja v obdobju 2003–2018. https://www.kriminaalpoliitika.ee/sites/krimipoliitika/files/elfinder/dokumendid/registreeritud_kuriteod_2003-2018.xlsx .

Ministrstvo za pravosodje (2019), Kriminaliteta v Estoniji – 2019. https://www.kriminaalpoliitika.ee/kuritegevuse-statistika/korruptsioon.html .

Ministry of Justice (2020), Estonian anti-corruption and conflicts of interests e-training – spletišče YouTube. https://www.youtube.com/playlist?list=PL5JI001vz8bOi09N3PabBK2ogjrf0k03V .

Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Estonije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Estonije za leto 2020, ST 8177/20 – COM (2020) 506 final.

Reporters without borders (2020), Does crisis at leading daily mean end to investigative journalism in Estonia? https://rsf.org/en/news/does-crisis-leading-daily-mean-end-investigative-journalism-estonia .

Rules for Good Legislative Practice and Legislative Drafting. https://www.riigiteataja.ee/en/eli/508012015003/consolide .

Supreme Court of Estonia, Judgment of 17 March 2003, 3-1-3-10-02. https://www.riigikohus.ee/en/constitutional-judgment-3-1-3-10-02  

Virtualni obisk Estonije v okviru priprave Poročila o stanju pravne države za leto 2020.

Priloga II: Obisk države: Estonija

Službe Komisije so se junija in julija 2020 virtualno sestale z/s:

·organom za varstvo potrošnikov in tehničnim regulativnim organom,

·svetom za upravljanje sodišč,

·estonskim združenjem novinarjev,

·finančnoobveščevalno enoto,

·ministrstvom za pravosodje,

·nacionalno kriminalistično policijo,

·ožjim parlamentarnim protikorupcijskim odborom,

·svetom za tisk,

·tožilstvom,

·vrhovnim sodiščem in

·organizacijo Transparency International Estonia.

* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:

·Amnesty International,

·Civil Liberties Union for Europe,

·Civil Society Europe,

·Conference of European Churches (Konferenca evropskih Cerkva),

·EuroCommerce,

·European Center for Not-for-Profit Law,

·European Centre for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev),

·European Civic Forum,

·Free Press Unlimited,

·Front Line Defenders,

·ILGA-Europe,

·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnic in pravnikov),

·International Federation for Human Rights (Mednarodna zveza za človekove pravice),

·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk),

·Lifelong learning Platform (Platforma za vseživljenjsko učenje),

·Open Society Justice Initiative/Open Society European Policy Institute,

·Reporters without Borders (Novinarji brez meja) in

·Transparency International EU.

(1)      Svet za upravljanje sodišč sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča, pet sodnikov, ki jih za obdobje treh let izvoli zbor vseh sodnikov sodišča, dva poslanca (po uradni dolžnosti predsednik odbora za pravne zadeve in predsednik odbora za ustavne zadeve), zapriseženi odvetnik, ki ga imenuje odbor odvetniške zbornice, generalni državni tožilec ali državni tožilec, ki ga imenuje prvi, pravosodni kancler (varuh človekovih pravic) ali predstavnik, ki ga imenuje prvi. Poleg tega se zasedanj sveta udeležuje minister za pravosodje ali zastopnik, ki ga imenuje prvi, in ima pravico do besede, nima pa glasovalne pravice. Svet ni stalni organ, temveč organ, ki se štirikrat letno sestaja na rednih zasedanjih in po potrebi na izrednih zasedanjih.

(2)      Slike 55–57, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2019. Minister za pravosodje izvaja nadzor nad tožilstvom, vendar ne nad dejavnostmi tožilstva v zvezi z načrtovanjem nadzora, predhodnim kazenskim postopkom in zastopanjem državnega tožilstva na sodišču. Glej člen 9 zakona o tožilstvu. Generalnega državnega tožilca imenuje vlada na predlog ministra za pravosodje na podlagi mnenja parlamentarnega odbora za pravne zadeve.

(3)      Člen 30 zakona o sodiščih.

(4)      Odbor za preiskave sodnikov sestavlja deset članov in se ustanovi za obdobje petih let. Sestavlja ga šest sodnikov z vseh treh stopenj sodišč, en pravnik, ki ga imenuje pravna fakulteta v mestu Tartu, en član, ki ga imenuje minister za pravosodje, odvetnik, ki ga imenuje odvetniška zbornica, in državni tožilec, ki ga imenuje generalni državni tožilec. Glej člen 69 zakona o sodiščih.

(5)      Za sestavo senata glej člen 93(1) – pet sodnikov vrhovnega sodišča, pet sodnikov okrožnih sodišč in pet sodnikov sodišč prve stopnje.

(6)      Skupina GRECO je opozorila, da vrhovno sodišče odloča na občni seji (19 sodnikov), kadar pripravlja predloge za imenovanje sodnikov na sodiščih prve in druge stopnje, medtem ko senat za presojo ustavnosti pri vrhovnem sodišču, ki ga sestavlja devet sodnikov, deluje kot pritožbena stopnja. V skladu z mnenjem skupine GRECO to predstavlja težavo „strukturne nepristranskosti“, obravnavano v več odločitvah Evropskega sodišča za človekove pravice. Glej GRECO Fourth Evaluation round – Evaluation report, točka 99. Glej tudi GRECO Fourth Evaluation round – Second Compliance Report, točke 39–44.

(7)      Sliki 44 in 46, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(8)      Slika 48, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020. Stopnja neodvisnosti sodstva po mnenju anketirancev se razvrsti na naslednji način: zelo nizka (manj kot 30 % anketirancev meni, da je neodvisnost sodstva dokaj dobra in zelo dobra); nizka (30 do 39 %), povprečna (40 do 59 %), visoka (60 do 75 %) in zelo visoka (nad 75 %).

(9)      Priporočila sveta za upravljanje sodišč za organizacijo upravljanja sodstva v izrednih razmerah.

(10)    Glej člena 39 in 41 zakona o sodiščih: določanje krajevne pristojnosti sodišč ter njihovih struktur, lokacije in stavb; določanje števila sodnikov na sodiščih in v stavbah sodišč; imenovanje predsednikov sodišč in njihova predčasna razrešitev; odločanje o dovoljenju, da sodnik nadaljuje z delom, potem ko je dosegel upokojitveno starost; določanje števila laičnih sodnikov; določanje sestave podatkov v registru informacijskega sistema sodišč in postopka za predložitev teh podatkov.

(11)    Glej člen 39 in 41 zakona o sodiščih: načela za pripravo letnih proračunov sodišč; skladnost sredstev, dodeljenih sodiščem v proračunu ministrstva za pravosodje, z načeli za pripravo letnih proračunov sodišč; kandidati za prosta delovna mesta pravosodnih uslužbencev na vrhovnem sodišču; razrešitev sodnika s položaja zaradi izrednih razlogov.

(12)      Slike 27–29, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(13)      Prispevek Estonije za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(14)      Javni e-spis omogoča dostop do civilnih, upravnih, kazenskih in prekrškovnih zadev. Ima približno 5000 uporabnikov, ki se v sistem prijavijo vsaj enkrat tedensko, in 50 000 zahtev odjemalskih sistemov dnevno.

(15)      Za več informacij glej https://www.rik.ee/en/international/public-e-file.

(16)      Za več informacij glej https://www.rik.ee/en/international/e-file.

(17)      Osebje v zaporu na primer ne more dostopati do informacij v zvezi s sodnimi postopki.

(18)      Prek sistema CIS.

(19)      Prek javnega e-spisa.

(20)      Treba je navesti, da lahko Evropska komisija na zahtevo države članice prek programa za podporo strukturnim reformam zagotovi prilagojeno strokovno znanje za pomoč pri oblikovanju in izvajanju reform, ki spodbujajo rast. Od leta 2018 je bila taka pomoč zagotovljena Estoniji za reforme v pravosodnem sistemu. Ker je Estonija ena od najbolj digitaliziranih držav na svetu, tudi na ravni e-storitev, ki jih zagotavlja javni sektor, ima kibernetska kriminaliteta v primerjavi z manj digitaliziranimi državami potencialno velik vpliv na stabilnost, gospodarstvo in rast v Estoniji. Namen podpore je razvoj učinkovitih nacionalnih enot za kibernetsko kriminaliteto znotraj policije, urada mejne straže, tožilstva in sodišč za boj proti kibernetskemu kriminalu, njegovo preiskavo in kazenski pregon.

(21)      Prispevek Estonije za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(22)      Slike 4–15, Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020.

(23)      Indeks organizacije Transparency International za leto 2020.

(24)      Special Eurobarometer 502 (2020).

(25)      Flash Eurobarometer 482.

(26)      Vsa druga ministrstva imajo koordinatorja za preprečevanje korupcije, ki je imenovan za vodenje izvajanja protikorupcijske politike na svojem področju pristojnosti. Mreža se sestane približno štirikrat do petkrat na leto in vključuje tudi predstavnike policije, civilne družbe, parlamenta, državnega urada za revizijo in drugih deležnikov Poleg tekočih stroškov za osebje znaša proračun za usklajevanje boja proti korupciji 7 000–15 000 EUR za protikorupcijske projekte.

(27)      Protkorupcijska strategija estonske vlade iz leta 2013.

(28)      Korruptsioonivastase strateegia aastateks 2013–2020 rakendusplaan aastateks 2017–2020. 

(29)

     Proračun tožilstva za leto 2020 znaša 15 159 770 EUR, kar je 763 801 EUR več kot leta 2019.

(30)      Ministrstvo za pravosodje, Kriminaliteta v Estoniji – 2019, Korupcija. https://www.kriminaalpoliitika.ee/kuritegevusestatistika/korruptsioon.html.

(31)      Ministrstvo za pravosodje, Evidentirana kazniva dejanja v obdobju 2003–2018, Talin, 2019.

(32)      Proračun tožilstva za leto 2020 znaša 15 159 770 EUR, kar je 763 801 EUR več kot leta 2019. Pojasnjevalne opombe k državnemu proračunu za leto 2020. https://www.riigikogu.ee/download/52fab2ca-9670-4add-8347-4c880a647a63.

(33)      Leta 2019 je bilo v uradu 33 uslužbencev. Proračun urada CCB za leto 2019 je znašal 1 156 132 EUR. Glej tudi https://www.politsei.ee/files/Korruptsioon/Trykised/korruptsioonsisu2017engnett.pdf?18996834f6.

(34)      Corruption prevention contacts in ministries, Korruptsioon.ee, https://www.korruptsioon.ee/en/anti-corruption-activity/corruption-prevention-contacts-ministries.

(35)      Odbor sestavlja pet poslancev in dva stalna uradnika. Odbor spremlja upoštevanje omejitev glede dejavnosti članov parlamenta (Riigikogu) ter preverja njihove prijave premoženja, parlamentu predloži letni pregled svojih dejavnosti, izvaja parlamentarni nadzor nad protikorupcijskimi ukrepi, kar vključuje sestanke za zbiranje informacij z vladnimi agencijami in organi kazenskega pregona, kot so notranja varnostna policija, nacionalna kriminalistična policija in tožilstvo. Posebni odbor ima pravico povabiti osebe ter zahtevati informacije in dokumente za pregled. Poleg tega ima pravico predlagati spremembe zakonodaje. Za več podrobnosti glej spletišče Anti-corruption Select Committee, nadzorne dejavnosti: https://www.riigikogu.ee/en/parliament-of-estonia/committees/anti-corruption-select-committee/.

(36)      Odbor sestavljajo člani, ki jih imenujejo politične stranke, zastopane v parlamentu (Riigikogu), in predstavniki pravosodnega kanclerja, generalnega državnega revizorja in nacionalnega volilnega odbora. Člani odbora so neodvisni in pri svojem delu ne zastopajo interesov in stališč organizacij, ki so jih imenovale.

(37)      GRECO Fifth Evaluation Round – Evaluation Report, priporočilo v: „da se določijo pravila, ki bodo urejala (i) stike med osebami na najvišjih izvršilnih funkcijah in lobisti/tretjimi osebami, ki želijo vplivati na javni postopek odločanja, ter (ii) razkritje takih stikov in predmeta razprav.

(38)      Anti-corruption Act. https://www.riigiteataja.ee/en/eli/521082014007/consolide. (od 22. 9. 2014)

(39)      GRECO, Fourth Evaluation Round- – Compliance Report.

(40)      Povezana oseba v tem okviru pomeni pravno osebo, v kateri vsaj 1/10 deleža ali pravice do pridobitve deleža pripada uradniku ali osebi, ki je z njim povezana, in pravno osebo, v organih vodenja ali nadzornih organih katere je udeležen uradnik ali njegov družinski član.

(41)      Oddelek 44-46, https://www.riigiteataja.ee/en/eli/521052015001/consolide.

(42)      Člen 15 in 13 zakona o medijskih storitvah: www.riigiteataja.ee/en/eli/506112013019/consolide.

(43)      https://www.riigiteataja.ee/en/eli/514112013001/consolide.

(44)      Personal Data Protection Act (Isikuandmete kaitse seadus) https://www.riigiteataja.ee/en/eli/523012019001/consolide.

(45)      Leta 2020 je Estonija po svetovnem indeksu svobode tiska organizacije Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) na 14. mestu.

(46)      O osnutku zakona o spremembi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU) je bilo opravljeno medinstitucionalno posvetovanje, avgusta pa bo predložen vladi v odobritev. Parlament bo o njem razpravljal septembra.

(47)      Člen 30 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

(48)      Spletišče estonskega združenja časopisov (Eesti Ajalehtede Liit) o estonskem svetu za tisk (Pressinõukogu), http://vana.meedialiit.ee/pressinoukogu/index-eng.html.

(49)      Poslovni register je na voljo na: https://www.rik.ee/en/e-business-register.

(50)      Informacije, prejete ob obisku države in med postopkom posvetovanja za pripravo poročila.

(51)      Člen 5 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

(52)      Skupna misija organizacij European Federation of Journalists (EFJ, Evropska zveza novinarjev) in European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF, Evropsko središče za svobodo tiska in medijev) v baltskih državah v letu 2018, https://adobeindd.com/view/publications/c17c50d1-7733-41c3-b0fd-de8de57e8d9a/alnr/publication-web-resources/pdf/FFM_Baltics_cc.pdf.

(53)      Ta ugotovitev je bila potrjena z informacijami, prejetimi ob obisku države.

(54)      Informacije, prejete ob obisku države.

(55)      Oddelek 72 zakona o kazenskem postopku – https://www.riigiteataja.ee/en/eli/530102013093/consolide.

(56)      Decriminalisaton of Defamation, https://cmpf.eui.eu/wp-content/uploads/2019/01/decriminalisation-of-defamation_Infographic.pdf.
Razlog za zaporno kazen bi bili lahko samo zelo specifični primeri obrekovanja specifične kategorije oseb (osebe, ki uživajo mednarodno imuniteto, člen 247; predstavniki državnih organov, člen 275; sodniki/sodišča, člen 305 kazenskega zakonika).

(57)      „Organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) je zelo zaskrbljena glede prihodnosti neodvisnega novinarstva v Estoniji, saj so v zadnjih nekaj tednih skoraj vsi preiskovalni novinarji in uredniki rubrike mnenja zapustili Postimees, vodilni dnevni časopis v državi, in pri tem izjavili, da ne zaupajo več njegovemu vodstvu. [...] Organizacija Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) je izrazila pomisleke glede Linnamäejevega vodenja časopisa Postimees že aprila 2019, ko so njegovi novinarji izjavili, da se nad njimi izvajajo različne oblike pritiska, da bi poročali o dogodkih, povezanih z njegovim drugim dolgim seznamom poslovnih interesov različnih oblik.“ Januar 2020, https://rsf.org/en/news/does-crisis-leading-daily-mean-end-investigative-journalism-estonia.

(58)      Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists.

(59)      Council of Europe, Platform to Promote the Protection of Journalism and Safety of Journalists, Reply by the Government of Estonia to the platform concerning the Russian State News agency Sputnik.
Evropska komisija je 19. junija sprejela mnenje o uporabi finančnih sankcij, ki so bile naložene z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014, v skladu s katerim je Estonija zakonito izvedla finančne sankcije zoper podjetje Rossiya Segodnya (Sputnik Estonija). Glej mnenje o uporabi finančnih sankcij, ki so bile naložene z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014, https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/200619-opinion-financial-sanctions_en.pdf.

(60)      https://www.riigiteataja.ee/en/eli/508012015003/consolide.

(61)      Vsi ti dokumenti so prosto dostopni javnosti prek informacijskega sistema za osnutke zakonodaje in politike (Eelnõude infosüsteem ali EIS, na voljo na http://eelnoud.valitsus.ee/main#ANx6shIc).

(62)      Za celotno besedilo zakona glej https://www.riigiteataja.ee/en/eli/512122019006/consolide.

(63)      Člen 6 zakona o sodnem postopku za presojo ustavnosti.

(64)      Judgment of the Supreme Court en banc, 3-1-3-10-02, 17 March 2003.

(65)      Glej spremembe zakona o pravosodnem kanclerju iz januarja 2019.

(66)      Pridobitev statusa A v skladu z načeli Združenih narodov (Pariškimi načeli), ki je bila načrtovana za marec 2020, je bila prestavljena zaradi pandemije Covid-19. Glej tudi ENNHRI, The rule of law in the European Union, Reports from national human rights institutions, str. 73.

(67)      https://www.siseministeerium.ee/sites/default/files/elfinder/article_files/estonian_cs_dev_plan_2015-2020_extract.pdf.

(68)      Prispevek Estonije za Poročilo o stanju pravne države za leto 2020.

(69)      Glej ocene, ki jih daje organizacija CIVICUS; ocene državljanskega prostora so razvrščene v pet kategorij: odprta, omejena, ovirana, zatrta in zaprta.