Bruselj, 25.12.2020

COM(2020) 854 final

2020/0380(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) je 1. februarja 2020 izstopilo iz Evropske unije (EU) in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom); EU in Euratom sta v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovana Unija. Sporazum o izstopu 1 , ki sta ga sklenila Unija in Združeno kraljestvo in je začel veljati istega dne, je zagotovil urejen izstop Združenega kraljestva ter pravno varnost na pomembnih področjih, vključno s pravicami državljanov, finančno poravnavo in izognitvijo trdi meji na irskem otoku.

V skladu s Sporazumom o izstopu je bilo dogovorjeno prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do 31. decembra 2020 in zagotavljalo pogoje običajnega poslovanja, na primer za državljane, potrošnike, podjetja, vlagatelje, študente in raziskovalce v EU in Združenem kraljestvu. EU in Združeno kraljestvo sta s pogajanji dosegla dogovor o novem okviru odnosov na podlagi skupne politične izjave 2 .

Ne glede na vrsto prihodnjega sporazuma bo dejstvo, da Združeno kraljestvo po koncu prehodnega obdobja ne bo več sodelovalo v politikah Unije, ustvarilo ovire za blagovno in storitveno menjavo ter za čezmejno mobilnost in izmenjave, ki prej niso obstajale. Ovire bodo nastale v obe smeri, torej iz Združenega kraljestva v Unijo in iz Unije v Združeno kraljestvo,

Na podlagi desetletja trajajočega tesnega partnerstva znotraj EU obstaja pomembna gospodarska, trgovinska in družbena soodvisnost med Združenim kraljestvom na eni strani in državami članicami EU na drugi. Zato se bodo kljub ukrepom za pripravljenost, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ob koncu prehodnega obdobja številni gospodarski sektorji in podjetja, zlasti podjetja z veliko izpostavljenostjo Združenemu kraljestvu, soočali s težavami zaradi izgube lažjega dostopa do njegovega trga ali pa bodo nanje kako drugače vplivali bolj zapleteni trgovinski in gospodarski odnosi. To bi lahko povzročilo izgubo delovnih mest. Glede na to se lahko države članice odločijo, da negativni vpliv zmanjšajo z uvedbo posebnih shem podpore za pomoč prizadetim regijam in podjetjem pri obvladovanju sprememb ali z uvedbo ukrepov za pomoč pri ohranjanju ravni zaposlenosti. Sektor ribištva je zaradi omejitve ribolovnih dejavnosti med najbolj prizadetimi.

Posledice čutijo tudi javne uprave držav članic, saj so morale vzpostaviti dodatno infrastrukturo in objekte ter zaposliti dodatno osebje. Na področju carin in posrednega obdavčenja so na primer nekatere nacionalne uprave izvedle znatne naložbe v infrastrukturo in človeške vire, zlasti v državah članicah, ki so glavne vstopne in izstopne točke za trgovino med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Na področju sanitarnega in fitosanitarnega nadzora so morale države članice vzpostaviti nove mejne kontrolne točke oziroma razširiti tiste, ki so že obstajale na vstopnih točkah za uvoz iz Združenega kraljestva v EU. Države članice bodo morda morale okrepiti nadzorne ukrepe na morju in v pristaniščih za dodatno spremljanje in kontrole. Uprave držav članic so morale prilagoditi pravila za izdajanje certifikatov in dovoljenj za proizvode, zahteve glede sedeža, etiketiranja in označevanja ter predvideti in posodobiti posebne ukrepe za ozaveščanje o posledicah izstopa za državljane in podjetja.

Od referenduma v Združenem kraljestvu leta 2016 so se države članice in EU aktivno pripravljale na izstop tako v političnem kot gospodarskem smislu. Uvajale so ukrepe za pripravljenost, pri čemer so upoštevale možne učinke izstopa Združenega kraljestva iz Unije na vse prizadete zainteresirane strani. Komisija je večkrat pozvala vse zadevne akterje, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi se izognili možnemu vplivu ali ga zmanjšali. Kljub že sprejetim ali načrtovanim ukrepom je izstop Združenega kraljestva iz Unije za vse države članice situacija brez primere, ki zahteva specifično, ciljno usmerjeno in hitro ukrepanje. Upravičeno je mogoče domnevati, da bo izstop zaradi posebno tesnih gospodarskih in trgovinskih odnosov, ki so se razvili z državami članicami v 47 letih članstva Združenega kraljestva v EU, bolj vplival na nekatere države članice, regije in sektorje, ki bodo po pričakovanjih utrpeli gospodarske in finančne izgube, ki jih še ni mogoče količinsko opredeliti. Ti dodatni ukrepi bodo verjetno znatno vplivali na javno porabo, zlasti kratkoročno ter v najbolj prizadetih državah članicah in regijah, zato bo nujno potrebno dodatno javno financiranje za izravnavo teh posledic, še posebej v prvih letih po izstopu.

Zato je v sklepih Evropskega sveta, sprejetih na njegovem izrednem zasedanju med 17. in 21. julijem 2020, predvidena vzpostavitev nove posebne rezerve za prilagoditev na brexit (v nadaljnjem besedilu: rezerva) v okviru posebnih instrumentov zunaj zgornjih meja proračuna EU iz večletnega finančnega okvira, „da bi se zoperstavili nepredvidenim in negativnim posledicam v državah članicah in sektorjih, ki bodo najbolj prizadeti“ 3 . Evropski svet je pozval Komisijo, naj predstavi predlog.

Rezerva, ki se vzpostavlja s to uredbo, bo zagotovila podporo državam članicam, regijam in sektorjem, zlasti tistim, ki jih bodo negativne posledice izstopa Združenega kraljestva iz Unije najbolj prizadele, kar bo ublažilo njegov vpliv na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Rezerva bo zagotovila finančne prispevke za kritje vseh ali dela dodatnih javnofinančnih odhodkov držav članic, zlasti tistih, ki imajo najtesnejše trgovinske in gospodarske odnose z Združenim kraljestvom, za ukrepe, ki so neposredno povezani z izstopom. Rezerva dopolnjuje druga obstoječa orodja, ki so na voljo v okviru instrumenta Next Generation EU in naslednjega dolgoročnega proračuna EU.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike in drugimi politikami EU

Rezerva bo dopolnjevala druge programe in instrumente financiranja Unije ter zagotavljala sinergije z njimi. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, instrument NextGenerationEU in spremljajoči programi, vključno s pomočjo za okrevanje za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) v okviru strukturnih in kohezijskih skladov, skladi kohezijske politike po letu 2020, Skladom za pravični prehod, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter programom InvestEU bodo bolj osredotočeni na obvladovanje učinkov krize, ki jo je povzročil COVID-19, ter bodo zagotavljali podporo gospodarstvom držav članic, da bodo postala odpornejša, bolj trajnostna in bolje pripravljena na prihodnost. Sredstva rezerve se bodo osredotočala posebej in izključno na neposredni vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije, ki je poseben dogodek brez primere, kar bo zmanjšalo njegov vpliv na teritorialno kohezijo.

Predlagani instrument temelji tudi na dolgoletnih izkušnjah s Solidarnostnim skladom Evropske unije 4 .

Trenutno ni instrumenta, ki bi zagotavljal finančno podporo državam članicam ter ki bi bil posebej in neposredno povezan z gospodarskimi in socialnimi posledicami izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

Predlog je del priprav na konec prehodnega obdobja med Združenim kraljestvom in Unijo. Nadgrajuje in dopolnjuje delo, ki so ga institucije EU in države članice opravile z ukrepi za pripravljenost, sprejetimi v okviru zadevnih politik Unije med pogajanji na podlagi člena 50 PEU, ter dejavnosti Komisije za ozaveščanje, kar naj bi pomagalo zagotoviti, da so nacionalne uprave držav članic pripravljene na konec prehodnega obdobja. Njegova struktura upošteva situacijo brez primere za države članice, njeno edinstvenost in potrebo, da se države hitro in prilagodljivo odzovejo na izzive, kot se bodo pojavljali v njihovih gospodarstvih.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členih 175 in 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 174 PDEU določa, da Unija za pospešitev svojega vsesplošnega skladnega razvoja razvija in izvaja tiste svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Pravica do ukrepanja za dosego tega cilja je določena v tretjem odstavku člena 175 PDEU, ki določa, da če se izkaže, da so potrebne posebne dejavnosti zunaj skladov, in ne da bi posegali v ukrepe, sprejete v okviru drugih politik Unije, lahko Evropski parlament in Svet o teh dejavnostih odločata po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

V skladu s tretjim odstavkom člena 175 PDEU predlog določa, da je rezerva namenjena krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije z zagotavljanjem finančne podpore najbolj prizadetim državam članicam, regijam in sektorjem za obravnavanje negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, da se tako zagotovi solidarnost EU in okrepi odpornost.

Predlog temelji tudi na členu 322 PDEU, saj vsebuje posebna pravila o prenosu, ki odstopajo od načela enoletnosti iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) 5 .

Subsidiarnost in sorazmernost

V skladu s členom 4(2) PDEU si Unija z državami članicami deli pristojnost na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter nekaterih vidikov socialne politike. Financiranje predlaganih dejavnosti na podlagi predlagane uredbe v skladu z načeli deljenega upravljanja spoštuje načeli evropske dodane vrednosti in subsidiarnosti. Financiranje iz proračuna Unije se osredotoča na dejavnosti, katerih ciljev države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in pri katerih lahko ukrepanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic.

Glede na navedeno bi morala rezerva, vzpostavljena s to uredbo, državam članicam zagotavljati podporo za ublažitev negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Njen splošni cilj je torej okrepiti kohezijo z ukrepi, ki omogočajo ublažitev gospodarskih, socialnih in teritorialnih učinkov izstopa na gospodarstva držav članic, ter zaščititi raven zaposlenosti.

Poleg tega se načelo subsidiarnosti odraža tudi v dejstvu, da se bo rezerva izvajala v okviru deljenega upravljanja. Ukrepov ne upravlja neposredno Evropska komisija, temveč se izvajajo v partnerstvu z državami članicami. Zato je ukrepanje Unije omejeno na to, kar je potrebno za doseganje ciljev Unije iz Pogodb. V skladu z načelom subsidiarnosti opredeljuje jasna merila za upravičenost do uporabe rezerve in zagotavlja prožnost pri njeni uporabi, ki je sorazmerna z edinstveno situacijo.

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenega cilja na evropski ravni, in tistega, kar je potrebno za ta namen.

Izbira instrumenta

Predlaga se vzpostavitev novega instrumenta, saj ciljev, opisanih v prejšnjih oddelkih, ni mogoče v zadostni meri doseči s posameznimi ukrepi držav članic. V okviru kohezijske politike je izbrani instrument uredba Evropskega parlamenta in Sveta v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 175(3) PDEU, ki zagotavlja enako obravnavo držav članic. Predlagani instrument temelji na dolgoletnih izkušnjah s Solidarnostnim skladom Evropske unije in kohezijsko politiko, hkrati pa je prilagojen popolnoma novim okoliščinam in cilju ublažitve posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Naknadna ocena učinka ali naknadno preverjanje primernosti obstoječe zakonodaje ni mogoče, ker takšna zakonodaja oziroma precedens ne obstaja.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujne čim prejšnje priprave predloga, da bi ga sozakonodajalca lahko pravočasno sprejela, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti. Vendar je bilo pri pripravi tega predloga organiziranih več srečanj s predstavniki številnih držav članic.

Ocena učinka

Zaradi nujnosti priprave predloga ocena učinka ni bila izvedena. Predlog upošteva nedavne ekonomske analize, vključno z gospodarsko napovedjo Komisije iz jeseni 2020 in raziskovanji Evropske centralne banke.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Člen 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 6 določa, da skupni znesek rezerve znaša 5 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018. 

Najvišji znesek sredstev za izvrševanje rezerve znaša 5 370 994 000 EUR v tekočih cenah, ki se financira kot poseben instrument zunaj zgornjih mej proračuna EU iz večletnega finančnega okvira. V letu 2021 bo v obliki predfinanciranja dodeljenih in izplačanih 4 244 832 000 EUR. Preostalih 1 126 162 000 EUR bo dodeljenih in izplačanih leta 2024 za dodatne prispevke v skladu z določbami tega predloga.

Z odstopanjem od določb člena 12(4) finančne uredbe se zaradi posebnih značilnosti rezerve predlagajo posebne določbe o samodejnem prenosu odobritev. Čeprav je verjetno, da bo večina negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije nastopila v prvem ali prvih nekaj letih po dejanskem izstopu, se lahko učinki na nekatere regije, sektorje ali države članice pojavijo tudi pozneje. Da bi se dosegel čim večji učinek rezerve in da bi se v celoti operacionalizirali sklepi Evropskega sveta 7 , ki določajo skupni razpoložljivi znesek v višini 5 milijard EUR v cenah iz leta 2018 brez časovne omejitve, je zato treba zagotoviti vključitev rezerve v proračun kot rezervacije s samodejnim prenosom neporabljenih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil do leta 2025. 

Poleg tega se zaradi posebne narave rezerve in razmeroma kratkega obdobja izvajanja predlagajo posebne določbe o prilagojenem referenčnem obdobju. Hkrati so tveganja za proračun Unije zmanjšana z zahtevo po trdnem sistemu upravljanja in nadzora, ki ga bodo morale vzpostaviti države članice, zato je upravičeno odstopanje od obveznosti predložitve dokumentov iz odstavkov 5, 6 in 7 člena 63 finančne uredbe februarja ali marca vsako leto.

5.DRUGI ELEMENTI

Prepoznavnost in ureditev glede poročanja

Za prispevek iz rezerve se bo uporabljala posebna ureditev glede poročanja. Vse države članice bodo morale do 30. septembra 2023 predložiti poročilo o izvajanju, v katerem bodo podrobno navedle podprte ukrepe ter izdatke, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, ter vrednosti za niz kazalnikov izložka. Države članice bodo morale zagotoviti tudi prepoznavnost in preglednost ukrepov in upravičencev. Komisija bo izvedla oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti rezerve. Komisija bo na podlagi ocene in odločitev o končni dodelitvi Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2027 predložila celovito poročilo o dejavnostih rezerve.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Področje uporabe

S to uredbo se vzpostavlja rezerva za prilagoditev na brexit. Rezerva bo zagotovila finančne prispevke državam članicam za ublažitev negativnih posledic v državah članicah, regijah in sektorjih, zlasti tistih, ki jih bo izstop Združenega kraljestva iz Unije najbolj prizadel, s ciljem, da se ublaži njegov vpliv na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Upravičenost

Obdobje upravičenosti do neposrednih javnofinančnih odhodkov bo trajalo od 1. julija 2020 do 31. decembra 2022. Uredba vsebuje celovit, vendar neizčrpen seznam vrst upravičenih izdatkov za posebej vzpostavljene ukrepe, vključno za regije, območja, podjetja, sektorje in lokalne skupnosti, na katere je izstop negativno vplival. Uredba opredeljuje tudi nekatere vrste izdatkov, ki niso upravičeni.

Finančno upravljanje

Rezerva bo namenjena vsem državam članicam in bo aktivirana v dveh krogih dodelitev – prvi bo v letu 2021 v obliki obsežnega predfinanciranja, drugi pa v letu 2024 kot izplačilo dodatnega prispevka iz rezerve. Za ta namen bo Komisija upoštevala uporabo predfinanciranja in skupne upravičene izdatke, ki jih je Komisija sprejela ter ki presegajo znesek predfinanciranja in 0,06 % nominalnega BND za leto 2021. Komisija bo ustrezne zneske za dodelitev predfinanciranja določila z izvedbenim aktom, ki glede na izjemnost, negotov obseg vpliva in potrebo po hitrem odzivu držav članic ne bo vključeval opisa ukrepov, ki naj bi se financirali, kot je določeno v členu 110(2) finančne uredbe.

Metoda za dodelitev predfinanciranja

Metoda za dodelitev predfinanciranja bo temeljila na zanesljivih in primerljivih uradnih statističnih podatkih. Pri tem bosta upoštevana pomen trgovine z Združenim kraljestvom in pomen ribištva v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva. Metoda za dodelitev predfinanciranja je določena v Prilogi I k Uredbi, da se zagotovi popolna preglednost.

Predložitev vlog za finančni prispevek iz rezerve

Države članice bodo morale do 30. septembra 2023 predložiti vloge (obrazec za vlogo je v Prilogi II k Uredbi) za prispevek iz rezerve, v katerih bodo podrobno navedle informacije o skupnih javnofinančnih odhodkih, ki so nastali in jih je država članica plačala med 1. julijem 2020 in 31. decembrom 2022. V vlogi bo opisano tudi, kako je bilo porabljeno predfinanciranje. Posebna narava instrumenta in razmeroma kratkega obdobja izvajanja upravičuje določitev prilagojenega referenčnega obdobja in zahtevo po enotni vlogi v letu 2023. Hkrati so tveganja za proračun Unije zmanjšana z zahtevo po trdnem sistemu upravljanja in nadzora, ki ga bodo morale vzpostaviti države članice, zato je upravičeno odstopanje od obveznosti predložitve dokumentov iz odstavkov 5, 6 in 7 člena 63 finančne uredbe februarja ali marca vsako leto.

Vlogi bodo priloženi poročilo o izvajanju, v katerem bodo med drugim podrobno opisani ukrepi, sprejeti za ublažitev negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, in način njihovega izvajanja, izjava o upravljanju ter neodvisno revizijsko mnenje, ki zajema referenčno obdobje za rezervo.

Ocena vlog za finančni prispevek, obračun predfinanciranja in izračun dodatnih zneskov s strani Komisije

Ko bodo države članice do enotnega roka, tj. 30. septembra 2023, predložile vloge za finančni prispevek, bo Komisija vloge ocenila v paketu, s čimer bo zagotovila pravično obravnavo vseh držav članic in doslednost pri ocenjevanju. Komisija bo zlasti proučila upravičenost in točnost prijavljenih izdatkov, njihovo povezavo s koncem prehodnega obdobja in njihove gospodarske učinke, ukrepe, sprejete za izogibanje dvojnemu financiranju, in podporno dokumentacijo (poročilo o izvajanju, izjavo o upravljanju in neodvisno revizijsko poročilo). Komisija bo pri ocenjevanju vlog za finančni prispevek iz rezerve obračunala izplačano predfinanciranje in zahtevala vračilo neporabljenih zneskov. Če izdatki, sprejeti kot upravičeni, presegajo znesek, plačan v okviru predfinanciranja, in 0,06 % nominalnega BND za leto 2021, se lahko izplačajo dodatni zneski iz rezerve kot prispevek k presežnim zneskom, in sicer v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Vrnjeni zneski ali zneski, preneseni iz predfinanciranja, se lahko uporabijo za povračilo dodatnih izdatkov s strani držav članic, če za to zaprosijo.

Upravljanje in nadzor

Proračun, dodeljen rezervi, se bo izvajal v okviru deljenega upravljanja z državami članicami, kar bo zagotovilo popolno spoštovanje načel dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter odsotnost nasprotja interesov. Države članice bodo morale zlasti vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora ter imenovati telesa, odgovorna za upravljanje rezerve, in neodvisno revizijsko telo. Uredba jasno določa odgovornosti držav članic in minimalni sklop zahtev za telesa, odgovorna za upravljanje, nadzor in revizijo finančnega prispevka v okviru rezerve. Države članice bodo morale vzpostaviti sisteme za preprečevanje, odkrivanje in učinkovito obravnavanje vseh nepravilnosti, vključno z goljufijami.

Države članice bi morale v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo obvestiti o identiteti imenovanih teles in telesa, ki se mu izplača predfinanciranje, ter potrditi, da so bili pripravljeni opisi sistemov.

Zaradi poenostavitve bi lahko države članice uporabile obstoječa imenovana telesa in sisteme, vzpostavljene za upravljanje in nadzor financiranja kohezijske politike ali Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Komisija bo sprejela ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, vključno s finančnimi popravki.

2020/0380 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo) je 1. februarja 2020 izstopilo iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom); EU in Euratom sta v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovana Unija, z navedenim datumom pa je začelo teči prehodno obdobje. To časovno omejeno obdobje je bilo dogovorjeno v okviru Sporazuma o izstopu 11  in naj bi trajalo do 31. decembra 2020. V prehodnem obdobju sta Unija in Združeno kraljestvo začela uradna pogajanja o prihodnjih odnosih.

(2)Po koncu prehodnega obdobja bodo nastale ovire za trgovino in čezmejne izmenjave med Unijo in Združenim kraljestvom. Pričakujejo se številne in daljnosežne posledice za podjetja, državljane in javne uprave. Te posledice so neizogibne in zainteresirane strani morajo poskrbeti, da bodo nanje pripravljene.

(3)Unija se je zavezala, da bo ublažila gospodarski vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije in pokazala solidarnost z vsemi državami članicami, zlasti tistimi, ki so v teh izjemnih okoliščinah najbolj prizadete.

(4)Treba bi bilo vzpostaviti rezervo za prilagoditev na brexit (v nadaljnjem besedilu: rezerva), da se zagotovi podpora za ublažitev negativnih posledic v državah članicah, regijah in sektorjih, zlasti tistih, ki jih bo izstop Združenega kraljestva iz Unije najbolj prizadel, s ciljem, da se ublaži s tem povezan vpliv na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Rezerva bi morala v celoti ali delno kriti dodatne javnofinančne odhodke držav članic za ukrepe, ki se sprejmejo izrecno za ublažitev teh posledic.

(5)Za namene prispevanja k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji je primerno, da se države članice pri oblikovanju podpornih ukrepov osredotočijo zlasti na regije, območja in lokalne skupnosti, vključno s tistimi, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti v vodah Združenega kraljestva, na katere bo imel izstop Združenega kraljestva verjetno najbolj negativen vpliv. Države članice bodo morda morale sprejeti posebne ukrepe, zlasti za podporo podjetjem in gospodarskim sektorjem, na katere je izstop negativno vplival. Zato je primerno oblikovati neizčrpen seznam vrst ukrepov, ki bodo najverjetneje dosegli ta cilj.

(6)Hkrati je pomembno, da se jasno opredelijo vsi primeri izključenosti iz podpore iz rezerve. Rezerva bi morala iz podpore izključiti davek na dodano vrednost, saj ta predstavlja prihodek države članice, ki izravna s tem povezane stroške proračuna države članice. Da bi bila uporaba omejenih virov čim bolj učinkovito osredotočena, tehnična pomoč, ki jo uporabljajo telesa, odgovorna za izvrševanje rezerve, ne bi smela biti upravičena do podpore iz rezerve. V skladu s splošnim pristopom za kohezijsko politiko se izdatki, povezani s premestitvami ali ki so v nasprotju z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, ne bi smeli podpirati.

(7)Da bi se upoštevala takojšen vpliv negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije na države članice in njihova gospodarstva ter potreba po sprejetju ukrepov za ublažitev teh posledic, kot je ustrezno, pred iztekom prehodnega obdobja, bi moralo obdobje upravičenosti za izvajanje takih ukrepov začeti teči 1. julija 2020 in biti skoncentrirano na omejeno obdobje 30 mesecev.

(8)Treba je določiti, da bi morala proračun, dodeljen rezervi, izvrševati Komisija v okviru deljenega upravljanja z državami članicami v smislu Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 12 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Zato je primerno določiti načela in posebne obveznosti, ki bi jih morale države članice spoštovati, zlasti načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter odsotnost nasprotja interesov.

(9)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so opredeljena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za določitev in izvrševanje proračuna ter nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zadevajo tudi splošno ureditev pogojevanja za zaščito proračuna Unije. 

(10)Za namene dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, prenose in vračilo rezerve. Ob upoštevanju načela, da se proračun Unije določa letno, bi bilo treba v tej uredbi zagotoviti možnosti za prenos neporabljenih sredstev, ki presegajo tiste, določene v finančni uredbi, da bi bila zmogljivost rezerve za obravnavanje negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije za države članice in njihova gospodarstva kar največja.

(11)Da bi državam članicam omogočili uporabo dodatnih virov in zagotovili zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov v okviru rezerve, bi bilo treba znaten znesek teh sredstev izplačati v letu 2021 v obliki predfinanciranja. Pri metodi razdeljevanja bi bilo treba upoštevati pomen trgovine z Združenim kraljestvom in pomen ribištva v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, ki temelji na zanesljivih in uradnih statističnih podatkih. Glede na edinstvenost dogodka, ki ga predstavlja izstop Združenega kraljestva iz Unije, in negotovost, povezano s ključnimi vidiki odnosov med Združenim kraljestvom in Unijo po izteku prehodnega obdobja, je težko predvideti ustrezne ukrepe, ki jih bodo morale države članice hitro sprejeti, da bi ublažile učinke izstopa. Zato je treba državam članicam zagotoviti prožnost in zlasti omogočiti Komisiji, da sprejme sklep o financiranju, ki bo zagotovil predfinanciranje, ne da bi bilo treba v skladu s členom 110(2) finančne uredbe navesti opis konkretnih ukrepov, ki naj bi se financirali.

(12)Pred izplačilom predfinanciranja bi morale države članice v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo obvestiti o identiteti imenovanih teles in telesa, ki se mu izplača predfinanciranje, ter potrditi, da so bili pripravljeni opisi sistemov.

(13)Da bi se zagotovila enaka obravnava vseh držav članic, bi bilo treba za predložitev vlog za finančni prispevek iz rezerve določiti enoten rok, ki bi veljal za vse države članice. Zaradi posebne narave instrumenta in razmeroma kratkega obdobja izvajanja je upravičeno določiti prilagojeno referenčno obdobje, zaradi česar bi bila zahteva, da države članice vsako leto predložijo dokumente, zahtevane v odstavkih 5, 6 in 7 člena 63 finančne uredbe, nesorazmerna. Hkrati so tveganja za proračun Unije zmanjšana z zahtevo po trdnem sistemu upravljanja in nadzora, ki ga morajo vzpostaviti države članice, zato je upravičeno odstopanje od obveznosti predložitve zahtevanih dokumentov februarja ali marca vsako leto. Da bi Komisija lahko preverila pravilnost uporabe finančnega prispevka iz rezerve, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da vlogi priložijo tudi poročila o izvajanju, ki bi vsebovala več podrobnosti o financiranih ukrepih, izjavo o upravljanju ter mnenje neodvisnega revizijskega telesa, pripravljeno v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

(14)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 13 je treba rezervo oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam. Te zahteve bi morale, kadar je ustrezno, vključevati merljive kazalnike kot osnovo za oceno rezerve. 

(15)Da se zagotovi enaka obravnava vseh držav članic in doslednost pri ocenjevanju vlog, bi morala Komisija vloge oceniti v paketu. Zlasti bi morala proučiti upravičenost in točnost prijavljenih izdatkov, neposredno povezavo med izdatki in ukrepi, sprejetimi za ublažitev posledic izstopa, in ukrepe, ki jih je zadevna država članica uvedla za izogibanje dvojnemu financiranju. Komisija bi morala ob oceni vlog za finančni prispevek iz rezerve obračunati izplačano predfinanciranje in zahtevati vračilo neporabljenega zneska. Da bi se podpora osredotočila na države članice, ki jih je izstop najbolj prizadel, bi bilo treba, kadar izdatki v zadevni državi članici, ki jih je Komisija sprejela kot upravičene, presegajo znesek, izplačan kot predfinanciranje, in 0,06 % nominalnega bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice za leto 2021, omogočiti, da se dovoli nadaljnja dodelitev iz rezerve zadevni državi članici v okviru razpoložljivih finančnih virov. Glede na obseg pričakovanega ekonomskega šoka bi bilo treba predvideti možnost, da se zneski, vrnjeni iz predfinanciranja, uporabijo za povračilo dodatnih izdatkov držav članic.

(16)Za zagotovitev pravilnega delovanja deljenega upravljanja bi morale države članice vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora, imenovati telesa, odgovorna za upravljanje rezerve, ter o njih obvestiti Komisijo in ločeno neodvisno revizijsko telo. Zaradi poenostavitve lahko države članice uporabijo obstoječa imenovana telesa in sisteme, vzpostavljene za upravljanje in nadzor financiranja kohezijske politike ali Solidarnostnega sklada Evropske unije. Treba je določiti odgovornosti držav članic in posebne zahteve za imenovana telesa.

(17)V skladu s finančno uredbo, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 14 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 15 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 16 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 17  ter Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko preiskuje in preganja goljufije in druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 18 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(18)Države članice bi morale skrbeti za ozaveščenost o prispevku Unije iz rezerve in o tem ustrezno obveščati javnost, saj so dejavnosti v zvezi s preglednostjo, komuniciranjem in prepoznavnostjo bistvene za prepoznavnost ukrepov Unije na terenu. Te dejavnosti bi morale temeljiti na točnih in posodobljenih informacijah.

(19)Za večjo preglednost uporabe prispevka Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti končno poročilo o izvrševanju rezerve.

(20)Da se zagotovijo enotni pogoji za določitev finančnih sredstev, ki so na voljo vsaki državi članici, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(21)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , ki je mnenje podal [... 20 ].

(22)Cilja te uredbe sta ohraniti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter zagotoviti solidarnostno orodje za države članice pri obravnavi učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Unije, ki vplivajo na Unijo kot celoto, čeprav se njihov vpliv po regijah in sektorjih razlikuje. Teh ciljev države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežeta na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(23)Da se omogoči hitra uporaba predvidenih ukrepov, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba vzpostavlja rezervo za prilagoditev na brexit (v nadaljnjem besedilu: rezerva).

2.Določa cilje rezerve, njene vire, oblike financiranja Unije in pravila za izvrševanje rezerve, med drugim za upravičenost izdatkov, za upravljanje in nadzor ter za finančno upravljanje.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„referenčno obdobje“ pomeni referenčno obdobje iz točke (a) člena 63(5) finančne uredbe, ki traja od 1. julija 2020 do 31. decembra 2022;

(2)„pravo, ki se uporablja“, pomeni pravo Unije in nacionalno pravo v zvezi z njegovo uporabo;

(3)„nepravilnost“ pomeni vsako kršitev prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi z uporabo te uredbe, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani katerega koli javnega ali zasebnega subjekta, vključenega v izvrševanje rezerve, vključno z organi držav članic, ki zaradi neupravičene postavke izdatkov škoduje ali bi škodovalo proračunu Unije;

(4)„skupna stopnja napake“ pomeni vse napake, ugotovljene v vzorcu, deljeno z revizijsko populacijo;

(5)„stopnja preostalih napak“ pomeni skupno stopnjo napake, zmanjšano za finančne popravke, ki jih uporabi država članica in katerih namen je zmanjšati tveganja, ki jih je ugotovilo neodvisno revizijsko telo pri svojih revizijah financiranih ukrepov, deljeno z izdatki, ki jih je treba kriti s finančnim prispevkom iz rezerve;

(6)„premestitev“ pomeni premestitev enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v smislu člena 2(61a) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 21 .

Člen 3
Cilji

Rezerva zagotavlja podporo za zmanjšanje negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije v državah članicah, regijah in sektorjih, zlasti tistih, ki jih je izstop najbolj prizadel, ter za ublažitev s tem povezanega vpliva na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Člen 4
Geografska pokritost in sredstva za rezervo 

1.Vse države članice so upravičene do podpore iz rezerve.

2.Največji obseg sredstev za rezervo znaša 5 370 994 000 EUR v tekočih cenah. 

3.Sredstva iz odstavka 2 se dodelijo, kot sledi:

(a)znesek predfinanciranja v višini 4 244 832 000 EUR se da na voljo v letu 2021 v skladu s členom 8;

(b)dodatni zneski v višini 1 126 162 000 EUR se dajo na voljo v letu 2024 v skladu s členom 11.

Zneski iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se štejejo za predfinanciranje v smislu točke (b)(i) člena 115(2) finančne uredbe.

Poglavje II
Upravičenost

Člen 5
Upravičenost

1.Finančni prispevek iz rezerve podpira le javnofinančne odhodke, ki so neposredno povezani z ukrepi, ki jih države članice posebej sprejmejo za prispevanje k ciljem iz člena 3, in lahko zajema zlasti:

(a)ukrepe za pomoč podjetjem in lokalnim skupnostim, na katere je izstop negativno vplival;

(b)ukrepe za podporo najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem;

(c)ukrepe za podporo podjetjem in lokalnim skupnostim, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti v vodah Združenega kraljestva;

(d)ukrepe za podporo zaposlovanju, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa, prekvalifikacije in usposabljanja v prizadetih sektorjih;

(e)ukrepe za zagotavljanje delovanja mejnega, carinskega, sanitarnega in fitosanitarnega, varnostnega in ribiškega nadzora ter pobiranja posrednih davkov, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo;

(f)ukrepe za olajšanje delovanja ureditev certificiranja in izdajanja dovoljenj za proizvode, pomoč pri izpolnjevanju zahtev glede sedeža, olajšanje etiketiranja in označevanja, na primer za namene varnostnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, ter za pomoč pri vzajemnem priznavanju;

(g)ukrepe komuniciranja, obveščanja in ozaveščanja državljanov in podjetij o spremembah, ki izhajajo iz izstopa, njihovih pravic in obveznosti.

2.Izdatki so upravičeni, če so nastali in so bili plačani v referenčnem obdobju za ukrepe, ki se izvajajo v zadevni državi članici ali v njeno korist.

3.Države članice pri oblikovanju podpornih ukrepov upoštevajo različne učinke izstopa Združenega kraljestva iz Unije na različne regije in lokalne skupnosti ter po potrebi osredotočijo podporo iz rezerve na tiste, ki jih je izstop najbolj prizadel.

4.Ukrepi iz odstavka 1 so v skladu z veljavnim pravom.

5.Ukrepi, upravičeni v skladu z odstavkom 1, lahko prejmejo podporo v okviru drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

6. Država članica povrne prispevek iz rezerve za ukrep, ki vključuje naložbe v infrastrukturo ali produktivne naložbe, če v petih letih od končnega plačila prejemniku finančnega prispevka ali v času, ki je določen v pravilih o državni pomoči, kadar je ustrezno, za ukrep nastopi karkoli od naslednjega:

(a)prenehanje ali preselitev proizvodne dejavnosti zunaj države članice, v kateri je prejel podporo;

(b)sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje podjetju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali

(c)bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji.

Država članica lahko skrajša rok iz prvega pododstavka na tri leta v primerih v zvezi z vzdrževanjem naložb ali delovnih mest, ki jih ustvarijo mala in srednja podjetja.

Ta odstavek se ne uporablja za kakršen koli ukrep, pri katerem preneha proizvodna dejavnost zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij.

Člen 6
Izključitev iz podpore

Rezerva ne podpira:

(a)davka na dodano vrednost;

(b)tehnične pomoči za upravljanje in spremljanje rezerve, za obveščanje, komuniciranje in reševanje pritožb v zvezi z rezervo ter za nadzor in revizijo rezerve;

(c)izdatkov, ki podpirajo premestitev, kot je opredeljena v členu 2(6);

(d)izdatkov, ki podpirajo premestitev v skladu s členom 14(16) Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014, kadar prispevek iz rezerve pomeni državno pomoč.

Poglavje III
Finančno upravljanje

Člen 7
Izvrševanje in oblike financiranja Unije 

1.Finančni prispevek iz rezerve za državo članico se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe.

2.Države članice uporabijo prispevek iz rezerve za izvajanje ukrepov iz člena 5 za zagotavljanje nepovratnih oblik podpore. Prispevek Unije je v obliki povračila upravičenih stroškov, ki so jih države članice dejansko imele in plačale pri izvajanju ukrepov.

3.Obveznosti in izplačila v skladu s to uredbo se izvedejo glede na razpoložljivost finančnih sredstev.

4.Z odstopanjem od odstavkov 5, 6 in 7 člena 63 finančne uredbe se dokumenti iz navedenih določb v skladu s členom 10 te uredbe predložijo enkrat.

5.Z odstopanjem od člena 12 finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil na podlagi te uredbe samodejno prenesejo v naslednje leto in se lahko porabijo do 31. decembra 2025. Prenesene odobritve se v naslednjem proračunskem letu porabijo najprej.

Člen 8
Predfinanciranje

1.Merila za dodelitev predfinanciranja, ki ga Komisija plača državam članicam, so določena v Prilogi I.

2.Komisija na podlagi prejema informacij, zahtevanih v skladu s členom 13(1)(d) te uredbe, z izvedbenim aktom določi razčlenitev sredstev iz člena 4(3)(a) te uredbe po državah članicah. Navedeni izvedbeni akt predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in pravno obveznost v smislu navedene uredbe. Z odstopanjem od člena 110(2) finančne uredbe navedeni sklep o financiranju ne vključuje opisa ukrepov, ki naj bi se financirali.

3.Komisija izplača predfinanciranje v 60 dneh od datuma sprejetja izvedbenega akta iz odstavka 2. Obračuna se v skladu s členom 11.

4.Zneski, ki se dodelijo, vendar se ne izplačajo kot predfinanciranje, se prenesejo in uporabijo za dodatna plačila v skladu s členom 11(3).

Člen 9
Predložitev vlog za finančni prispevek iz rezerve

1.Države članice Komisiji predložijo vlogo za finančni prispevek iz rezerve do 30. septembra 2023. Komisija to vlogo oceni in ugotovi, ali so državam članicam dolgovani dodatni zneski oziroma ali bi bilo treba od držav članic zahtevati vračilo morebitnih zneskov v skladu s členom 11.

2.Če država članica ne predloži vloge za finančni prispevek iz rezerve do 30. septembra 2023, Komisija zahteva vračilo celotnega zneska, ki je bil tej državi članici izplačan kot predfinanciranje.

Člen 10
Vsebina vloge za finančni prispevek 

1.Vloga temelji na predlogi iz Priloge II. Vloga vključuje informacije o skupnih javnofinančnih odhodkih, ki so jih imele in plačale države članice, ter vrednosti kazalnikov izložka za podprte ukrepe. Vlogi se priložijo dokumenti iz odstavkov 5, 6 in 7 člena 63 finančne uredbe ter poročilo o izvrševanju.

2.Poročilo o izvrševanju rezerve vključuje:

(a)opis gospodarskih in socialnih učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Unije, vključno z opredelitvijo najbolj prizadetih regij, območij in sektorjev;

(b)opis ukrepov, sprejetih za ublažitev negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, obsega, v katerem so ti ukrepi ublažili regionalni in sektorski vpliv iz točke (a), in načina njihovega izvajanja;

(c)utemeljitev upravičenosti nastalih in plačanih izdatkov ter njihove neposredne povezave z izstopom Združenega kraljestva iz Unije;

(d)opis ukrepov, sprejetih za preprečevanje dvojnega financiranja in zagotavljanje dopolnjevanja z drugimi instrumenti Unije in nacionalnim financiranjem;

(e)opis prispevka ukrepov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

3.Povzetek iz točke (b) člena 63(5) finančne uredbe določa skupno stopnjo napak in stopnjo preostalih napak za izdatke, vnesene v vlogo, predloženo Komisiji, kot rezultat izvedenih korektivnih ukrepov.

Člen 11
Obračun predfinanciranja in izračun dodatnih zneskov, dolgovanih državam članicam

1.Komisija oceni vlogo iz člena 10 in se prepriča, da je vloga popolna, točna in pravilna. Komisija pri izračunu finančnega prispevka, dolgovanega državi članici iz rezerve, iz financiranja Unije izključi izdatke za ukrepe, ki so bili izvedeni ali za katere so bila izplačila izvedena v nasprotju z veljavnim pravom.

2.Komisija na podlagi ocene z izvedbenim aktom določi naslednje:

(a)skupni znesek upravičenih javnofinančnih odhodkov („sprejeti znesek“);

(b)ali se državi članici dolgujejo dodatni zneski v skladu z odstavkom 3 ali pa je treba zneske vrniti v skladu z odstavkom 5.

3.Kadar sprejeti znesek presega tako znesek predfinanciranja kot 0,06 % nominalnega BND zadevne države članice za leto 2021, se tej državi članici dolguje dodaten znesek iz dodeljenih sredstev iz točke (b) člena 4(3) in vsi zneski, preneseni v skladu s členom 8(4).

V takem primeru Komisija plača znesek, ki presega predfinanciranje, plačano zadevni državi članici, ali 0,06 % nominalnega BND za leto 2021, pri čemer se upošteva višji znesek.

Kadar vsota dodatnih zneskov za vse države članice, izračunanih v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, presega razpoložljiva sredstva v skladu s točko (b) člena 4(3), se prispevki iz rezerve sorazmerno zmanjšajo.

4.V zvezi z dodatnimi zneski, dolgovanimi v skladu z odstavkom 3 tega člena, izvedbeni akt iz odstavka 2 tega člena pomeni sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

5.Komisija obračuna zadevno predfinanciranje in izplača vse dodatne dolgovane zneske v 60 dneh po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 2.

6.Kadar je sprejeti znesek nižji od predfinanciranja za zadevno državo članico, se razlika vrne v skladu s finančno uredbo in zlasti z oddelki 3, 4 in 5 poglavja 6 dela I. Vrnjeni zneski se obravnavajo kot notranji namenski prejemki v skladu s točko (b) člena 21(3) finančne uredbe in se, kadar se uporabi tretji pododstavek odstavka 3 tega člena, uporabijo za sorazmerno povečanje prispevkov, plačanih državam članicam, ki so upravičene do dodatnih zneskov na podlagi odstavka 3 tega člena, do največ 100 %. Če so bila plačila državam članicam v skladu z odstavkom 3 tega člena izvršena v višini 100 %, se vrnjeni zneski vrnejo v splošni proračun Unije.

7.Komisija z izvedbenim aktom določi dodatne zneske, dolgovane v skladu z drugim stavkom odstavka 6 tega člena. Navedeni izvedbeni akt predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 110(1) finančne uredbe in pravno obveznost v smislu navedene uredbe. Komisija izplača vse dodatne dolgovane zneske v 60 dneh od sprejetja navedenega akta.

8.Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta iz odstavkov 2 in 7 obvesti državo članico o svoji oceni in jo pozove, naj v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

Člen 12
Uporaba eura

Vsi zneski, ki jih države članice v vlogi za finančni prispevek prijavijo Komisiji, so izraženi v eurih. Države članice, ki niso sprejele eura kot svoje valute, pretvorijo zneske iz vloge za finančni prispevek v eure z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu pred predložitvijo vloge.

Poglavje IV
Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 13
Upravljanje in nadzor 

1.Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem rezerve, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi in upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti:

(a)imenovanje telesa, odgovornega za upravljanje finančnega prispevka iz rezerve, in neodvisnega revizijskega telesa v skladu s členom 63(3) finančne uredbe ter nadzor nad takimi telesi;

(b)vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora za rezervo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in zagotavljanje učinkovitega delovanja teh sistemov;

(c)priprava opisa sistema upravljanja in nadzora v skladu s predlogo iz Priloge III, posodabljanje opisa in njegovo dajanje na voljo Komisiji na njeno zahtevo;

(d)obveščanje Komisije o identiteti imenovanih teles in telesa, ki se mu izplača predfinanciranje, ter potrditev, da so bili pripravljeni opisi sistemov, in sicer v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe;

(e)zagotavljanje, da izdatki, ki se podpirajo v okviru drugih programov in instrumentov Unije, niso vključeni v podporo iz rezerve;

(f)preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in goljufij ter preprečevanje nasprotja interesov, tudi z uporabo enotnega orodja za podatkovno rudarjenje, ki ga zagotovi Komisija;

(g)sodelovanje s Komisijo, uradom OLAF, Računskim sodiščem in, za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, z EJT.

Uporaba podatkov, obdelanih z orodjem za podatkovno rudarjenje iz točke (f), in dostop do njih sta omejena na organe iz točke (a), Komisijo, OLAF, Računsko sodišče in, za države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT.

Države članice in Komisija lahko osebne podatke obdelujejo le, kadar je to potrebno za izpolnjevanje njihovih obveznosti iz te uredbe, in le v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 22 ali Uredbo (EU) 2018/1725, odvisno od tega, kaj je ustrezno.

2.Države članice lahko za namene točk (a) in (b) odstavka 1 uporabijo telesa ter sisteme upravljanja in nadzora, ki so že vzpostavljeni za izvrševanje financiranja kohezijske politike ali Solidarnostnega sklada Evropske unije.

3.Telo, odgovorno za upravljanje finančnega prispevka iz rezerve:

(a)zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole;

(b)določi merila in postopke za izbiro ukrepov, ki se bodo financirali, ter pogoje za finančni prispevek iz rezerve;

(c)preveri, ali se ukrepi, financirani iz rezerve, izvajajo v skladu z veljavnim pravom in pogoji za finančni prispevek iz rezerve ter ali izdatki temeljijo na preverljivi podporni dokumentaciji;

(d)vzpostavi učinkovite ukrepe za preprečevanje dvojnega financiranja istih stroškov iz rezerve in drugih virov financiranja Unije;

(e)zagotovi naknadno objavo v skladu z odstavki 2 do 6 člena 38 finančne uredbe;

(f)uporablja računovodski sistem za beleženje in shranjevanje podatkov v elektronski obliki o nastalih izdatkih, ki se krijejo s finančnim prispevkom iz rezerve, pri čemer pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive podatke;

(g)pet let po roku za predložitev vloge za finančni prispevek hrani vso podporno dokumentacijo v zvezi z izdatki, ki jih bo kril finančni prispevek iz rezerve, in prenese to obveznost v sporazume z drugimi subjekti, ki sodelujejo pri izvrševanju rezerve;

(h)za namene točke (f) odstavka 1 zbira podatke v elektronski standardizirani obliki, da se omogoči identifikacija prejemnikov finančnega prispevka iz rezerve in njihovih dejanskih lastnikov v skladu s Prilogo III.

4.Neodvisno revizijsko telo revidira sistem in izvaja revizije financiranih ukrepov, da Komisiji zagotovi neodvisno zagotovilo o uspešnem delovanju sistema upravljanja in nadzora ter zakonitosti in pravilnosti izdatkov, vključenih v izkaze, predložene Komisiji.

Revizijsko delo se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja.

Revizije financiranih ukrepov zajemajo izdatke na podlagi vzorca. Vzorec je reprezentativen in določen na podlagi statističnih metod vzorčenja.

Kadar je populacija manjša od 300 vzorčnih enot, se lahko uporabi nestatistična metoda vzorčenja glede na strokovno presojo neodvisnega revizijskega telesa. V teh primerih mora biti revizijski vzorec dovolj velik, da neodvisnemu revizijskemu telesu omogoča pripravo veljavnega revizijskega mnenja. Nestatistična metoda vzorčenja zajema najmanj 10 % vzorčnih enot v populaciji obračunskega leta, ki so izbrane naključno.

5.Komisija lahko izvaja revizije na kraju samem v prostorih vseh subjektov, vključenih v izvrševanje rezerve, v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz rezerve, in ima dostop do podporne dokumentacije v zvezi z izdatki, ki jih krije finančni prispevek iz rezerve.

Člen 14
Finančni popravki 

1.Finančni popravki, ki jih izvede država članica v skladu s točko (f) člena 13(1), zajemajo razveljavitev celotnega finančnega prispevka iz rezerve ali njegovega dela. Država članica zahteva vračilo vseh zneskov, izgubljenih zaradi ugotovljene nepravilnosti.

2.Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije z izključitvijo nepravilnih zneskov, predloženih Komisiji v vlogi iz člena 10 te uredbe, iz financiranja Unije in z vračilom neupravičeno izplačanih zneskov v skladu s členom 101 finančne uredbe, če se pozneje ugotovijo nepravilnosti.

3.Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljenih nepravilnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost sistemska. Kadar ni mogoče natančno opredeliti zneska nepravilnih izdatkov ali kadar Komisija ugotovi, da sistem ne deluje učinkovito za zaščito zakonitosti in pravilnosti izdatkov, Komisija uporabi pavšalno stopnjo ali ekstrapolirani finančni popravek. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti, tako da upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter njene finančne posledice za proračun Unije.

4.Komisija pred zahtevkom za vračilo neupravičeno izplačanih zneskov ali uporabo finančnih popravkov obvesti državo članico o svoji oceni in jo pozove, naj v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

Poglavje IV
Končne določbe

Člen 15
Obveščanje in komuniciranje

Države članice so odgovorne za objavljanje informacij in obveščanje državljanov Unije o vlogi, rezultatih in učinku prispevka Unije iz rezerve prek ukrepov obveščanja in komuniciranja.

Člen 16
Ocenjevanje in poročanje

1.Komisija bo do 30. junija 2026 izvedla oceno uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti rezerve. Komisija lahko v skladu s členom 128 finančne uredbe uporabi ustrezne že razpoložljive informacije.

2.Komisija do 30. junija 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvrševanju rezerve.

Člen 17
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi rezerve za prilagoditev na brexit

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

16 Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira (člen 16 02 03 Rezerva za prilagoditev na brexit)

30 Rezerve (člen 30 04 03 Rezerva za prilagoditev na brexit (BAR))

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

X Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 23  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude 

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od prvega dne po koncu prehodnega obdobja v skladu s sporazumom o izstopu, sklenjenim z Združenim kraljestvom v skladu s členom 50(2) PEU.

Rezerva bo zajemala vse države članice in bo aktivirana, kot sledi.

Komisija bo leta 2021 izplačala prvo dodelitev v obliki znatnega predfinanciranja vsem državam članicam. Metoda za dodelitev predfinanciranja bo temeljila na primerljivih in zanesljivih uradnih statističnih podatkih. Določena bo v Prilogi I k predlagani uredbi.

Države članice bodo med 1. julijem 2020 in 31. decembrom 2022 po potrebi sprejele in izvajale ukrepe, ki so neposredno povezani z ublažitvijo škodljivih učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

Države članice bodo do 30. septembra 2023 predložile vloge za finančni prispevek iz rezerve. Vlogi bodo priloženi poročilo o izvrševanju, izjava o upravljanju in neodvisno revizijsko mnenje, ki zajema referenčno obdobje za rezervo.

Komisija bo leta 2024 obračunala predfinanciranje in po potrebi plačala dodatne zneske iz rezerve.

Komisija bo do 30. junija 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o izvrševanju rezerve.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlog za vzpostavitev rezerve za prilagoditev na brexit je krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter izkazovanje oprijemljive solidarnosti z državami članicami, regijami in sektorji, ki jih je izstop Združenega kraljestva iz Unije najbolj prizadel.

Ukrepanje na ravni Unije je potrebno za ublažitev škodljivih učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, posredovanje Unije pa lahko prinese dodatno vrednost z vzpostavitvijo rezerve, namenjene finančni podpori državam članicam za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic izstopa.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Drugi instrumenti na ravni Unije podpirajo kohezijo in solidarnost. Skladi Unije, zlasti tisti, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba o skupnih določbah), financirajo naložbene projekte, ki podpirajo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter rast. Cilj Sklada za pravični prehod je ublažiti negativne učinke podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in delavcev. Program InvestEU zagotavlja financiranje zasebnih naložbenih projektov v okviru različnih sklopov politike. Solidarnostni sklad EU se je izkazal za zelo učinkovit instrument za zagotavljanje pomoči državam članicam po naravnih nesrečah. Njegovo področje uporabe je bilo nedavno razširjeno tudi na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju. Komisija je jeseni 2019 predložila predlog za njegovo spremembo, da bi zajemal tudi učinke izstopa Združenega kraljestva iz Unije brez sporazuma, vendar je zaradi končnega podpisa sporazuma navedeni predlog zastarel.

Trenutno ni instrumenta, ki bi zagotavljal finančno podporo državam članicam ter ki bi bil posebej in neposredno povezan z gospodarskimi in socialnimi posledicami izstopa Združenega kraljestva iz Unije. Njegova struktura upošteva situacijo brez primere za države članice, njeno edinstvenost in potrebo, da se države hitro in prilagodljivo odzovejo na izzive, kot se bodo pojavljali v njihovih gospodarstvih.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Rezerva bo dopolnjevala druge programe in instrumente financiranja Unije ter zagotavljala sinergije z njimi. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in spremljajoči programi, vključno s pomočjo za okrevanje za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU) v okviru strukturnih in kohezijskih skladov, skladi kohezijske politike po letu 2020, Skladom za pravični prehod, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter programom InvestEU bodo bolj osredotočeni na obvladovanje učinkov krize, ki jo je povzročil COVID-19, ter bodo zagotavljali podporo gospodarstvom držav članic, da bodo postala odpornejša, bolj trajnostna in bolje pripravljena na prihodnost. Sredstva rezerve se bodo osredotočala posebej in izključno na neposredni vpliv izstopa Združenega kraljestva iz Unije, ki je poseben dogodek brez primere, kar bo zmanjšalo njegov vpliv na teritorialno kohezijo.

Predlagani instrument temelji tudi na dolgoletnih izkušnjah s financiranjem kohezijske politike in Solidarnostnim skladom Evropske unije (Uredba (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002, kakor je bila spremenjena), hkrati pa vzpostavlja nov poseben instrument za blažitev negativnih učinkov izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Pri odločitvah o zagotovitvi finančne podpore državi članici se bodo upoštevali ukrepi, ki se financirajo iz programov in instrumentov Unije, ter potreba po preprečevanju dvojnega financiranja.

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic 

X Časovno omejeno

X    od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2025,

X    finančne posledice med letoma 2021 in 2024 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2024 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

izvrševanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 24  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

Vse države članice bodo morale predložiti vlogo za finančni prispevek iz rezerve, v kateri bodo podrobno opredeljeni in utemeljeni javnofinančni odhodki, ki izhajajo iz izstopa Združenega kraljestva iz Unije in so z njim povezani, v skladu s spodaj navedeno upravičenostjo. Uredba bo določila enoten rok za predložitev; Komisija predlaga 30. september 2023 kot zadnji dan za predložitev takih vlog.

Poleg tega bodo države članice vlogi priložile poročilo o izvrševanju, izjavo o upravljanju in neodvisno revizijsko mnenje, ki zajema referenčno obdobje za rezervo. V poročilu o izvrševanju bodo na primer podrobno opisani sprejeti ukrepi in izdatki, ki so nastali med 1. julijem 2020 in 31. decembrom 2022, ter ukrepi, sprejeti za preprečevanje dvojnega financiranja in zagotavljanje dopolnjevanja z drugimi instrumenti in financiranjem EU ter nacionalnimi instrumenti in financiranjem.

Komisija bo do 30. junija 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o dejavnostih rezerve.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Upravljanje in nadzor

Proračun, dodeljen rezervi, se bo izvrševal v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, kar bo zagotovilo popolno spoštovanje načel dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije ter odsotnost nasprotja interesov. Države članice bodo morale zlasti vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora ter imenovati telesa, odgovorna za upravljanje rezerve, in neodvisno revizijsko telo. Uredba jasno določa odgovornosti držav članic in minimalni sklop zahtev za telesa, odgovorna za upravljanje, nadzor in revizijo finančnega prispevka v okviru rezerve. Države članice bodo vzpostavile sisteme za preprečevanje, odkrivanje in učinkovito obravnavanje vseh nepravilnosti in goljufij.

Države članice bi morale v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo obvestiti o identiteti imenovanih teles in telesa, ki se mu izplača predfinanciranje, ter potrditi, da so bili pripravljeni opisi sistemov.

Zaradi poenostavitve lahko države članice uporabijo obstoječa imenovana telesa in sisteme, vzpostavljene za upravljanje in nadzor financiranja kohezijske politike ali Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Komisija bo sprejela ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije.

Finančno upravljanje

Mehanizem financiranja in načini plačevanja bodo naslednji. Rezerva bo zajemala vse države članice in bo sprožena v dveh krogih dodelitev – prvi bo v letu 2021 v obliki znatnega predfinanciranja, drugi pa v letu 2024 kot izplačilo dodatnih zneskov iz rezerve. Metoda za dodelitev predfinanciranja bo določena v Prilogi I k Uredbi, da se zagotovi popolna preglednost.

Do 30. septembra 2023 bodo vse države članice predložile vlogo za finančni prispevek iz rezerve (kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi), v kateri bodo podrobno opredeljeni in utemeljeni skupni javnofinančni odhodki, ki so nastali in jih je država članica plačala v obdobju od 1. julija 2020 do 31. decembra 2022. Vlogi bo priloženo poročilo o izvrševanju, v katerem bodo med drugim podrobno opisani ukrepi, sprejeti za ublažitev negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije, in način njihovega izvajanja, izjava o upravljanju in neodvisno revizijsko mnenje, ki zajema referenčno obdobje za rezervo.

Komisija bo vloge ocenila v paketu, s čimer bo zagotovila enako obravnavo vseh držav članic in doslednost pri ocenjevanju. Komisija bo pri ocenjevanju vlog za finančni prispevek iz rezerve obračunala izplačano predfinanciranje in zahtevala vračilo neporabljenega zneska za namen te uredbe. Če izdatki presegajo znesek, plačan v okviru predfinanciranja, in 0,06 % nominalnega BND za leto 2021, se lahko izplačajo dodatne dodelitve iz rezerve, da se prispeva k presežnim zneskom, in sicer v okviru razpoložljivih finančnih virov. Vrnjeni zneski, preneseni iz predfinanciranja, se lahko uporabijo za povračilo dodatnih izdatkov s strani držav članic, če za to zaprosijo.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Tveganja so naslednja. Pomembno je zagotoviti, da:

– so skupni javnofinančni odhodki, ki jih prijavijo države članice, povezani z ukrepi, sprejetimi za ublažitev negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz Unije;

– so skupni javnofinančni odhodki, ki jih prijavijo države članice, omejeni na referenčno obdobje od 1. julija 2020 do 31. decembra 2022;

– se prepreči dvojno financiranje.

Sprejeti bodo ukrepi za zmanjšanje teh tveganj med celotnim izvrševanjem in izplačilom rezerve:

– določitev pregledne metode dodeljevanja in plačevanja v zakonodajnem aktu;

– temeljit postopek ocenjevanja s strani Komisije pred plačilom dodatnih zneskov iz rezerve;

– vračilo predfinanciranja ali njegovega dela, če je sprejeti znesek upravičenih izdatkov, ki jih je prijavila država članica, s strani Komisije nižji od predfinanciranja ali če se ugotovijo nepravilnosti;

– uporaba sistema upravljanja in nadzora, specifičnega za deljeno upravljanje v skladu s členom 63 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kot so na primer tisti, ki se uporabljajo v okviru kohezijske politike ali Solidarnostnega sklada EU. Države članice bodo uporabile finančne popravke za nepravilne izdatke.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Komisija je skrbno proučila te kritične elemente, da bi našla pravo ravnotežje med odgovornostjo, poenostavitvijo in uspešnostjo.

V zvezi s tem Komisija predlaga, da sistem upravljanja in nadzora rezerve urejajo pravila, ki se uporabljajo za sklade z deljenim upravljanjem, npr. uredbo o skupnih določbah in Solidarnostni sklad EU. Uredba jasno določa odgovornosti držav članic in minimalni sklop zahtev za telesa, odgovorna za upravljanje, nadzor in revizijo finančnega prispevka v okviru rezerve. Države članice bodo vzpostavile sisteme za preprečevanje, odkrivanje in učinkovito obravnavanje vseh nepravilnosti, goljufij in nasprotij interesov.

Da bi se izognili dodatnim finančnim in upravnim bremenom za države članice, predlagane določbe vzpostavljajo pravo ravnovesje med zagotovili in poenostavljenimi pravili ter spodbujajo uporabo že obstoječih sistemov.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

V skladu s pravili deljenega upravljanja bodo države članice morale vzpostaviti sistem upravljanja in nadzora ter imenovati telesa, odgovorna za upravljanje rezerve, in neodvisno revizijsko telo. Države članice bodo v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe Komisijo obvestile o identiteti imenovanih teles in telesa, ki se mu izplača predfinanciranje, ter potrdile, da so bili pripravljeni opisi sistemov.

Države članice bodo morale ohraniti učinkovite in sorazmerne ukrepe in postopke za preprečevanje goljufij, pri čemer bodo morale zlasti upoštevati ugotovljena tveganja goljufij. Organi držav članic bodo lahko uporabili obstoječe sisteme za preprečevanje nepravilnosti in goljufij, vzpostavljene v skladu s pravili deljenega upravljanja, ki urejajo sklade kohezijske politike in Solidarnostni sklad EU.

Komisija in druge institucije EU (Evropsko računsko sodišče, OLAF) bodo izvajale svoje običajne kontrole in revizije.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice 

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

dif./nedif. 25  

držav Efte 26

držav kandidatk 27

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

Naslov 16: 
Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira

16 02 03 Rezerva za prilagoditev na brexit

dif.

NE

NE

NE

NE

Naslov 30: Rezerve

30 04 03 Rezerva za prilagoditev na brexit (BAR)

dif.

NE

NE

NE

NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v EUR, v tekočih cenah

Razdelek večletnega finančnega okvira

<…>

16 02 03 Rezerva za prilagoditev na brexit/30 04 03 Rezerva za prilagoditev na brexit (BAR)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje

obveznosti

(1)

4 244 832 000

1 126 162 000

5 370 994 000

plačila

(2)

4 244 832 000

1 126 162 000

5 370 994 000

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 28  

obveznosti = plačila

(3)

Odobritve za sredstva programa SKUPAJ

obveznosti

=1+3

4 244 832 000

1 126 162 000

5 370 994 000

plačila

=2+3

4 244 832 000

1 126 162 000

5 370 994 000



Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga , ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.



v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Človeški viri

0,300

0,150

0,750

0,750

0,300

0,150

0,150

2,550

Drugi upravni odhodki

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,300

0,150

0,750

0,750

0,300

0,150

0,150

2,550

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

4 245,132

0,150

0,750

1 126 912

0,300

0,150

0,150

5 373,544

plačila

4 245,132

0,150

0,750

1 126 912

0,300

0,150

0,150

5 373,544

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

X    Za predlog/pobudo niso potrebne dodatne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7 
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,300

0,150

0,750

0,750

0,300

0,150

0,150

2,550

Drugi upravni odhodki

Seštevek za RAZDELEK 7 
večletnega finančnega okvira

0,300

0,150

0,750

0,750

0,300

0,150

0,150

2,550

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 29  
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek
zunaj RAZDELKA 7 
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,300

0,150

0,750

0,750

0,300

0,150

0,150

2,550

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.



3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

X    Za predlog/pobudo niso potrebni dodatni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Sedež in predstavništva Komisije

2 AD

1 AD

4 AD; 1 AST

4 AD; 1 AST

2 AD

1 AD

1 AD

Delegacije

Raziskave

Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 

– na sedežu

– na delegacijah

Financirano iz sredstev programa 30

– na sedežu

– na delegacijah

Raziskave

Drugo (navedite)

SKUPAJ

2 AD

1 AD

4 AD; 1 AST

4 AD; 1 AST

2 AD

1 AD

1 AD

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Zunanji sodelavci

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

SKUPAJ

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice predloga/pobude 31

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
(2)    Spremenjeno besedilo Politične izjave o okviru prihodnjih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, kakor je bilo dogovorjeno na ravni pogajalcev 17. oktobra 2019 (UL C 34, 31.1.2020, str. 1).
(3)    Sklepi Evropskega sveta z dne 17., 18., 19., 20. in 21. julija 2020, EUCO 10/20, CO EUR 8, CONCL 4.
(4)    Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (UL L 311, 14.11.2002, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 (UL L 189, 27.6.2014, str. 143) in Uredbo (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 (UL L 99, 31.3.2020, str. 9).
(5)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(6)    Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).
(7)    EUCO 10/20, CO EUR 8, CONCL 4 z dne 21. julija 2020 – točki A26 in 134.
(8)    UL C, , str. .
(9)    UL C, , str. .
(10)    UL C, , str. .
(11)    Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 29, 31.1.2020, str. 7).
(12)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(13)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(14)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(15)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(16)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(17)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(18)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(19)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(20)    UL C… .
(21)    Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).
(22)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(23)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(24)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb:    
https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
(25)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(26)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(27)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
(28)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(29)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(30)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(31)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

Bruselj, 25.12.2020

COM(2020) 854 final

PRILOGE

k

Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit


PRILOGA I

Metoda dodelitve predfinanciranja v okviru rezerve za prilagoditev na brexit

Predfinanciranje v okviru rezerve za prilagoditev na brexit se razdeli med države članice v skladu z naslednjo metodologijo:

1. Delež vsake države članice iz predfinanciranja v okviru rezerve za prilagoditev na brexit je določen kot vsota faktorja, povezanega z ribami, ulovljenimi v vodah, ki spadajo v izključno ekonomsko cono Združenega kraljestva, in faktorja, povezanega s trgovino z Združenim kraljestvom.

2. Faktor, povezan z ribami, ulovljenimi v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, se uporabi za dodelitev 600 milijonov EUR. Faktor, povezan s trgovino, se uporabi za dodelitev 3 400 milijonov EUR. Oba zneska sta izražena v cenah iz leta 2018.

3. Faktor, povezan z ribištvom, se določi na podlagi naslednjega merila in z uporabo naslednjih korakov:

a) delež vsake države članice skupne vrednosti rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva;

b) ti deleži se povečajo za države članice z ribištvom, ki je nadpovprečno odvisno od rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, in se zmanjšajo za tiste, ki imajo nižjo povprečno odvisnost, kot sledi:

(i) za vsako državo članico je vrednost rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, izražena kot odstotek skupne vrednosti rib, ki jih je ta država članica ulovila, izražena kot indeks povprečja EU (indeks odvisnosti);

(ii) začetni delež vrednosti rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, se prilagodi tako, da se pomnoži z indeksom odvisnosti države članice;

(iii) ti prilagojeni deleži se prevrednotijo, da se zagotovi, da vsota deležev vseh držav članic znaša 100 %.

4. Faktor, povezan s trgovino, se dobi z uporabo naslednjih korakov:

a) trgovina vsake države članice z Združenim kraljestvom je izražena kot delež trgovine EU z Združenim kraljestvom (trgovina je vsota uvoza in izvoza blaga in storitev);

b) da se oceni relativni pomen teh trgovinskih tokov za vsako državo članico, je vsota trgovinskih tokov z Združenim kraljestvom izražena kot odstotek BDP države članice in nato izražena kot indeks povprečja EU (indeks odvisnosti);

c) začetni delež trgovine z Združenim kraljestvom se prilagodi tako, da se pomnoži z indeksom odvisnosti države članice;

d) ti prilagojeni deleži se prevrednotijo, da se zagotovi, da vsota deležev vseh držav članic znaša 100 %;

e) tako dobljeni deleži se prilagodijo tako, da se delijo z BND države članice na prebivalca (izraženo v paritetah kupne moči), izraženo kot odstotek povprečnega BND EU na prebivalca (povprečje je izraženo kot 100 %);

f) nastali deleži se prevrednotijo, da se zagotovi, da je vsota deležev enaka 100 %, pri čemer se zagotovi, da nobena država članica ne more imeti deleža, ki bi presegal 25 % skupne vrednosti EU. Sredstva, ki so bila odšteta zaradi te zgornje meje, se prerazporedijo drugim državam članicam sorazmerno z njihovimi deleži brez zgornje meje;

g) če ta izračun privede do dodelitve, ki presega 0,35 % BND države članice (merjenega v eurih), se dodelitev te države članice omeji na raven 0,35 % njenega BND. Sredstva, ki so bila odšteta zaradi te zgornje meje, se prerazporedijo drugim državam članicam sorazmerno z njihovimi deleži brez zgornje meje;

h) če je na podlagi izračuna iz točke g) intenzivnost pomoči večja od 190 EUR/prebivalca, se dodelitev te države članice omeji na raven, ki ustreza intenzivnosti pomoči 190 EUR/prebivalca. Sredstva, ki so bila odšteta zaradi te omejitve, se razdelijo državam članicam, za katere ne veljajo omejitve iz točk g) ali h), sorazmerno z njihovimi deleži, kot so izračunani v točki g).

5. Za namene izračuna razdeljevanja predfinanciranja v okviru rezerve za prilagoditev na brexit:

a) referenčno obdobje za vrednost rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, je 2015–2018;

b) referenčno obdobje za vrednost rib, ulovljenih v izključni ekonomski coni Združenega kraljestva, kot delež skupne vrednosti rib, ki jih ulovi država članica, je 2015–2018;

c) referenčno obdobje za trgovino je 2017–2019;

d) referenčno obdobje za BND je 2017–2019;

e) referenčno obdobje za BND/prebivalca (po paritetah kupne moči) je 2016–2018;

f) referenčno obdobje za BDP in celotno prebivalstvo držav članic je 2017–2019.

PRILOGA II

Predloga za vlogo za finančni prispevek, vključno z elementi, povezanimi z izkazi

1.

Država članica

2.

Datum vloge

3.

Datum prvega izdatka

Datum nastanka

Datum plačila

4.

Datum zadnjega izdatka

Datum nastanka

Datum plačila

5.

Znesek prejetega predfinanciranja (v EUR)

6.

Telo, odgovorno za upravljanje prispevka iz rezerve

Odgovorna oseba in funkcija

Kontaktni podatki

7.

Neodvisno revizijsko telo

Odgovorna oseba in funkcija

Kontaktni podatki

8.

Kratek opis prizadetih območij in sektorjev ter uvedenih ukrepov za odziv



9.

Skupni nastali in plačani javnofinančni odhodki pred odbitki

10.

Zneski, ki jih je odbila država članica, in razlogi za odbitek

11.

Od odbitih zneskov (10) zlasti zneski, popravljeni na podlagi revizij financiranih ukrepov

12.

Skupni izdatki, predloženi za prispevek iz rezerve (EUR) (12 = 9 – 10)

13.

V nacionalni valuti    
(če je primerno)

Za države članice, ki ne uporabljajo eura: pretvorite vse zneske v eure po uradnem tečaju v mesecu pred mesecem predložitve vloge, objavljenem na:

https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/how-eu-funding-works/information-contractors-and-beneficiaries/exchange-rate-inforeuro_sl

14.

Uporabljen menjalni tečaj

15.

Razčlenitev izdatkov, predloženih za prispevek iz rezerve (navedite seznam posameznih ukrepov, financiranih v okviru vsakega ukrepa, in z njimi povezanih odhodkov za vsak ukrep)

Vsako odhodkovno postavko je treba vnesti samo enkrat.

EUR

Nacionalna valuta (če je primerno)

Kazalniki izložka (navedite številko)

15.1.

Ukrepi za pomoč podjetjem in lokalnim skupnostim, na katere je izstop negativno vplival

 

Podjetja (podprta) 

Podprta podjetja (ki so prejela svetovanje)

Prebivalstvo, ki je deležno koristi

15.2.

Ukrepi za podporo najbolj prizadetim gospodarskim sektorjem

Podjetja (podprta)  

Podprta podjetja (ki so prejela svetovanje)

15.3.

Ukrepi za podporo podjetjem in lokalnim skupnostim, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti v vodah Združenega kraljestva

Podjetja (podprta)  

Podprta podjetja (ki so prejela svetovanje)

Prebivalstvo, ki je deležno koristi

15.4.

Ukrepi za podporo zaposlovanju prek shem skrajšanega delovnega časa, prekvalifikacij in usposabljanja v prizadetih sektorjih

Udeleženci

15.5.

Ukrepi za zagotavljanje delovanja mejnih in varnostnih kontrol, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo

Dodatno osebje (v EPDČ)

Prilagojena fizična infrastruktura (m²)

15.6.

Ukrepi za zagotavljanje delovanja carine in pobiranja posrednih davkov, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo

Dodatno osebje (v EPDČ)

Prilagojena fizična infrastruktura (m²)

15.7.

Ukrepi za zagotavljanje delovanja sanitarnega in fitosanitarnega nadzora ter nadzora ribištva, vključno z dodatnim osebjem in infrastrukturo

Dodatno osebje (v EPDČ)

Prilagojena fizična infrastruktura (m²)

15.8.

Ukrepi za olajšanje certificiranja in izdajanja dovoljenj za proizvode, izpolnjevanja zahtev glede sedeža, etiketiranja in označevanja, na primer za varnostne, zdravstvene in okoljske standarde, ter vzajemno priznavanje

Podjetja (podprta)

Podprta podjetja (ki so prejela svetovanje)

15.9.

Ukrepi komuniciranja, obveščanja in ozaveščanja državljanov in podjetij o spremembah, ki izhajajo iz izstopa, glede njihovih pravic in obveznosti

Podprta podjetja (ki so prejela svetovanje)

Zajeto prebivalstvo

15.10.

Drugo (navedite)

16.

Vsa dodatna sredstva EU, prejeta ali zahtevana za izdatke, ki niso vključeni v to vlogo

Kratek opis / znesek    
(npr. uporaba sredstev kohezijske politike/ REACT-EU/Sklada za pravični prehod/mehanizma za okrevanje in odpornost/drugo – prosimo, navedite)

17.

Navedite pravni subjekt in polno številko bančnega računa ter imetnika v primeru nadaljnjega plačila

❑ Račun, ki se je prej uporabljal za prejemanje plačil EU

❑ Novi račun

Predloga za izjavo o upravljanju, ki se priloži vlogi

Spodaj podpisani [priimek(-ki), ime(-na), naziv(-i) ali položaj(-i)], vodja(-e) telesa, odgovornega za upravljanje finančnega prispevka iz rezerve, na podlagi izvrševanja rezerve v referenčnem obdobju, na podlagi lastne presoje in vseh informacij, ki so mi/nam na voljo na dan vloge, predložene Komisiji, vključno z rezultati opravljenih preverjanj in revizij v zvezi z izdatki, vključenimi v vlogo, in v zvezi z navedenim obdobjem, v zvezi s tem navajam(-o), da:

(a) so informacije v vlogi ustrezno prikazane, popolne in točne v skladu s členom 63 finančne uredbe,

(b) so izdatki, vneseni v vlogo, v skladu z veljavnim pravom in so bili uporabljeni za predvideni namen,

Potrjujem(-o), da so se nepravilnosti, ugotovljene v končnem revizijskem poročilu ali poročilu o nadzoru v zvezi z referenčnim obdobjem ustrezno obravnavale v vlogi. Poleg tega potrjujem(-o), da so podatki v zvezi z izvrševanjem rezerve zanesljivi. Potrjujem(-o) tudi, da so vzpostavljeni učinkoviti in sorazmerni ukrepi za preprečevanje goljufij ter da ti upoštevajo ugotovljena tveganja v zvezi s tem.

Nazadnje potrjujem(-o), da nisem(-o) seznanjen(-i) z nerazkritimi zadevami v zvezi z izvrševanjem rezerve, ki bi lahko škodile ugledu rezerve.



Predloga za revizijsko mnenje, ki se priloži vlogi

Za Evropsko komisijo, Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko

1. UVOD

Spodaj podpisani, predstavnik [ime neodvisnega revizijskega telesa], sem revidiral

(i)    elemente, povezane z računovodskimi izkazi v vlogi za referenčno obdobje,

(ii)    zakonitost in pravilnost izdatkov, v zvezi s katerimi je bil Komisiji predložen zahtevek za povračilo, ter

(iii)    delovanje sistema upravljanja in nadzora, ter preveril izjavo o upravljanju, da bi pripravil revizijsko mnenje.

2. ODGOVORNOSTI TELESA, ODGOVORNEGA ZA UPRAVLJANJE FINANČNEGA PRISPEVKA IZ REZERVE

[ime telesa] je opredeljeno kot telo, pristojno za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora v zvezi s funkcijami in nalogami, določenimi v členu 13.

Poleg tega je [ime telesa] odgovorno, da zagotovi in navede popolnost, točnost in verodostojnost vloge.

Poleg tega je organ upravljanja odgovoren za potrditev, da so izdatki, navedeni v vlogi, zakoniti in pravilni ter skladni z veljavno zakonodajo.

3. PRISTOJNOSTI NEODVISNEGA REVIZIJSKEGA TELESA

Kot je določeno v členu 63 finančne uredbe, sem odgovoren za neodvisno mnenje o popolnosti, verodostojnosti in točnosti elementov, povezanih z računovodskimi izkazi v vlogi, o zakonitosti in pravilnosti izdatkov, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo, ter o pravilnem delovanju vzpostavljenega sistema upravljanja in nadzora.

Poleg tega moram v mnenje vključiti tudi izjavo, ali se z revizijo zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju.

Revizije v zvezi z rezervo so se izvajale v skladu z mednarodno sprejetimi standardi revidiranja. V skladu s temi standardi mora revizijski organ izpolnjevati etične zahteve ter načrtovati in izvesti revizijo, da pridobi zadostna zagotovila za namene revizijskega mnenja.

Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev zadostnih in ustreznih dokazov v podporo spodaj navedenemu mnenju. Izvedeni postopki, vključno z oceno tveganja pomembne neskladnosti zaradi goljufije ali napake, so odvisni od strokovne presoje revizorja. Izvedeni revizijski postopki so tisti, ki so po mojem mnenju ustrezni glede na okoliščine in so skladni z zahtevami finančne uredbe.

Menim, da so zbrani revizijski dokazi zadostna in ustrezna osnova za moje mnenje, [[v primeru kakršne koli omejitve obsega:] razen tistih, ki so navedeni v točki 4 „Omejitev obsega“].

Povzetek ugotovitev na podlagi revizij v zvezi z rezervo je naveden v priloženem poročilu v skladu s točko (b) člena 63(5) finančne uredbe.

4. OMEJITEV OBSEGA

bodisi

Obseg revizije ni bil omejen.

bodisi

Obseg revizije so omejevali naslednji dejavniki:

(a) …

(b) …

(c) ….

[Navedite kakršno koli omejitev obsega revizije, na primer kakršno koli pomanjkanje podporne dokumentacije ali zadeve v sodnih postopkih, ter v „Mnenju s pridržkom“ v nadaljevanju ocenite zneske izdatkov, zadevni prispevek iz rezerve in učinek omejitve obsega na revizijsko mnenje. Nadaljnje razlage v zvezi s tem se po potrebi predložijo v poročilu.]

5. MNENJE

(Mnenje brez pridržka)

Na podlagi izvedene revizije menim, da:

(i)    elementi, povezani z računovodskimi izkazi v vlogi, dajejo verodostojno in pošteno sliko;

(ii)    so izdatki, vključeni v vlogo, zakoniti in pravilni,

(iii)    je sistem upravljanja in nadzora deloval pravilno.

Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti trditev iz izjave o upravljanju.

(Mnenje s pridržkom)

Na podlagi izvedene revizije menim, da:

1) Elementi, povezani z računovodskimi izkazi v vlogi

– elementi, povezani z računovodskimi izkazi v vlogi, dajejo resnično in pošteno sliko [kadar se pridržek nanaša na vlogo, se doda naslednje besedilo:] razen v naslednjih bistvenih vidikih:........

2) Zakonitost in pravilnost izdatkov, vključenih v vlogo

– izdatki, vključeni v vlogo, so zakoniti in pravilni [kadar se pridržek nanaša na vlogo, se doda naslednje besedilo:] razen glede: ….

Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza.... (znesek v EUR od skupnega zneska izdatkov)

3) Sistem upravljanja in nadzora, vzpostavljen na dan tega revizijskega mnenja

– vzpostavljeni sistem upravljanja in nadzora je deloval pravilno [kadar se pridržek nanaša na sistem upravljanja in nadzora, se doda naslednje besedilo:] razen glede: ….

Vpliv pridržka je omejen [ali znaten] in ustreza.... (znesek v EUR od skupnega zneska izdatkov)

Izvedena revizija ne zmanjšuje zanesljivosti/zmanjšuje zanesljivost [neustrezna možnost se črta] trditev iz izjave o upravljanju.

[Če izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju, revizijski organ v tem odstavku razkrije vidike, na podlagi katerih je bil oblikovan tak zaključek.]

(Odklonilno mnenje)

Na podlagi izvedene revizije menim, da:

(i) elementi, povezani z računovodskimi izkazi v vlogi, dajejo resnično in pošteno sliko/ne dajejo resnične in poštene slike [neustrezna možnost se črta]; in/ali

(ii) so izdatki v vlogi, v zvezi s katerimi se je Komisiji predložil zahtevek za povračilo, zakoniti in pravilni/nezakoniti in nepravilni [neustrezna možnost se črta]; in/ali

(iii) vzpostavljeni sistem upravljanja in nadzora je deloval/ni deloval [neustrezna možnost se črta] pravilno.

To odklonilno mnenje temelji na:

– pomembnih zadevah v zvezi z vlogo: [navedite]

in/ali [neustrezna možnost se črta]

– pomembnih zadevah v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo izdatkov v vlogi, v zvezi s katerimi se je Komisiji predložil zahtevek za povračilo: [navedite] in/ali [neustrezna možnost se črta]

– pomembnih zadevah v zvezi z delovanjem sistema upravljanja in nadzora: [navedite]

Izvedena revizija zmanjšuje zanesljivost trditev iz izjave o upravljanju glede naslednjih vidikov:

[Revizijski organ lahko v skladu z mednarodno priznanimi revizijskimi standardi vključi tudi poudarke, ki pa ne vplivajo na njegovo mnenje. V izrednih primerih je mogoča zavrnitev priprave mnenja.]

Datum: Podpis:

PRILOGA III

Predloga za opis sistemov upravljanja in nadzora

1. SPLOŠNO

1.1. Informacije, ki jih predloži:

– Država članica:

– Ime in e-naslov glavne kontaktne točke (telo, odgovorno za opis):

1.2. Predložene informacije opisujejo stanje z dne: (dd/mm/llll)

1.3. Struktura sistema (splošne informacije in shema, ki prikazuje organizacijski odnos med telesi, vključenimi v sistem upravljanja in nadzora)

a) Telo, odgovorno za upravljanje rezerve (ime, naslov in kontaktna točka):

b) Neodvisno revizijsko telo (ime, naslov in kontaktne točke):

c) Navedite, kako je zagotovljeno spoštovanje načela ločevanja nalog med telesi.

2. TELO, PRISTOJNO ZA UPRAVLJANJE REZERVE

2.1. Telo in njegove glavne naloge

a) Status telesa, ki upravlja rezervo (nacionalno ali regionalno telo), in telesa, katerega del je.

b) Okvir za izvajanje ustreznega postopka obvladovanja tveganja, kadar je to potrebno, zlasti pa v primeru večjih sprememb sistema upravljanja in nadzora.

2.2. Opis organizacije in postopkov v zvezi s funkcijami in nalogami telesa, ki upravlja rezervo

a) Opis funkcij in nalog, ki jih izvaja telo, ki upravlja rezervo.

b) Opis, kako je delo organizirano in kateri postopki se bodo uporabljali zlasti pri izvajanju preverjanj (upravnih pregledov in preverjanj na kraju samem) ter za zagotovitev ustrezne revizijske sledi v zvezi z vsemi dokumenti, povezanimi z izdatki.

c) Navedba načrtovanih virov, ki se dodelijo v zvezi z različnimi funkcijami telesa, ki upravlja rezervo (vključno z informacijami o kakršnem koli načrtovanem zunanjem izvajanju in njegovem obsegu, kadar je to primerno).

3. NEODVISNO REVIZIJSKO TELO

Status in opis organizacije ter postopkov, povezanih s funkcijami neodvisnega revizijskega telesa

a) Status neodvisnega telesa (nacionalnega ali regionalnega telesa) in telesa, katerega del je, če je primerno.

a) Opis funkcij in nalog, ki jih izvaja neodvisno revizijsko telo

c) Opis organizacije dela (potek dela, procesi, notranji oddelki), kateri postopki se uporabljajo in kdaj, kako se nadzorujejo, navedba načrtovanih virov, ki se dodelijo v zvezi z različnimi revizijskimi nalogami.

4. ELEKTRONSKI SISTEM

Opis elektronskega sistema ali sistemov, vključno z diagramom poteka (centralni ali skupni omrežni sistem ali decentralizirani sistem s povezavami med sistemi) za:

a)    evidentiranje in shranjevanje podatkov v elektronski obliki o vsakem ukrepu, ki se financira iz rezerve, vključno z:

imenom prejemnika in zneskom finančnega prispevka iz rezerve;

imenom izvajalca in podizvajalca, če je prejemnik javni naročnik v skladu z določbami Unije ali nacionalnimi določbami o javnem naročanju, ter vrednostjo naročila;

imenom, priimkom in datumom rojstva dejanskega lastnika, kot je opredeljen v členu 3(6) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 1 , prejemnika, izvajalca ali podizvajalca iz prve in druge alinee te točke;

kadar je primerno, podatki o posameznih udeležencih.

b)    Zagotavljanje, da se računovodske evidence za vsak ukrep, financiran iz rezerve, evidentirajo in shranijo ter da te evidence podpirajo podatke, potrebne za pripravo vloge za prispevek.

c)    Vodenje računovodskih evidenc nastalih in plačanih izdatkov.

d)    Navedba, ali sistemi delujejo učinkovito in lahko zanesljivo beležijo podatke na datum iz točke 1.2.

e)    Opis postopkov za zagotavljanje varnosti, celovitosti in zaupnosti elektronskih sistemov.

(1)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).