OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Mednarodno trgovinsko okolje se nenehno razvija. Stalno se uvajajo nova pravila za urejanje čezmejnega gibanja blaga ter zagotavljanje varnosti in zaščite. Carinski zakonik Unije 1 zagotavlja pravno podlago za sodobno in elektronsko carinsko okolje. V skladu s členom 3 carinskega zakonika Unije so carinski organi pooblaščeni za zagotavljanje varnosti in varstva Evropske unije (EU) in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi, pri čemer ohranjajo ravnotežje med carinskimi kontrolami in olajševanjem zakonite trgovine. Ta vloga carine vključuje izvrševanje več kot 60 necarinskih pravnih aktov EU 2 na zunanjih mejah EU v zvezi s posebnimi politikami, ki se uporabljajo na različnih področjih, kot so med drugim zdravje in varnost, varstvo okolja, ribištvo in kmetijstvo, nadzor trga in skladnost proizvodov 3 ter kulturna dediščina. Ti akti nalagajo različne obveznosti za uvoz, izvoz ali tranzit najbolj občutljivega blaga, kar vpliva na približno 39,7 milijona carinskih deklaracij letno. To ustvarja obremenjujoče obveznosti poročanja za gospodarske subjekte, saj so v večini primerov poleg carinske deklaracije potrebni dodatni dokumenti.

V zadnjih letih so dobile zagon pobude o „enotnem okencu“, saj omogočajo racionalizacijo postopka carinjenja na mejah po vsej EU. Koncept enotnega okenca je treba razumeti kot digitalno rešitev za izmenjavo elektronskih informacij med različnimi državnimi organi ter med njimi in gospodarskimi subjekti. Države članice in Komisija so se leta 2008 zavezale k spodbujanju elektronskega carinskega okolja v EU 4 s prizadevanjem za vzpostavitev okvira storitev enotnega okenca. Beneška deklaracija 5 iz leta 2014 je vsebovala predloge za postopen akcijski načrt za izvajanje okolja enotnega okenca EU za carino in razvoj njegovega pravnega okvira. To je bilo nato vključeno v sporočilo Komisije iz leta 2016 o razvoju carinske unije EU in njenega upravljanja 6 , v katerem je Komisija napovedala, da namerava poiskati izvedljivo rešitev za razvoj in vzpostavitev okolja enotnega okenca EU za carino. Pristop je bil podprt s sklepi Sveta ECOFIN z dne 23. maja 2017 7 . Prvo dvoletno poročilo o napredku pri razvoju carinske unije EU in njenem upravljanju 8 je bilo osredotočeno tudi na prednostna področja, navedena v sklepih Sveta, Komisija pa je v njem napovedala, da namerava nadaljevati prizadevanja za vzpostavitev okolja enotnega okenca EU za carino.

V skladu s temi prednostnimi nalogami je Komisija leta 2015 začela pilotni projekt skupnega vstopnega veterinarskega dokumenta EU v okviru enotnega okenca za carino (EU CSW-SVVD). Projekt, ki sta ga skupaj upravljala Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD) in Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (GD SANTE), je carinskim organom omogočil avtomatizirano preverjanje treh necarinskih regulativnih formalnosti, ki se skupaj s carinsko deklaracijo predložijo kot dokaz o skladnosti. V tem pilotnem projektu so sprva prostovoljno sodelovale carinske uprave petih držav članic. Njegov naslednik, carinski sistem enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (EU CSW-CERTEX), je razširil področje uporabe regulativnih zahtev in uvedel nove funkcionalnosti, na primer upravljanje količine 9 . Število sodelujočih držav članic se je povečalo s petih na devet, zajeta pa so še druga področja politike.

Pilotni projekt EU CSW-CERTEX je uspešno obravnaval potrebo po zagotovitvi ustreznega digitalnega okolja za vse strani, vključene v mednarodno trgovino. Ta pilotni projekt je z zagotovitvijo centralizirane rešitve zmanjšal potrebo po tem, da sodelujoče države članice razvijejo lastne rešitve, s čimer se je ustvarila ekonomija obsega. Avtomatizirani postopek preverjanja skladnosti z necarinskimi regulativnimi zahtevami je zelo pozitivno vplival na poslovanje podjetij, zlasti na zmanjšanje upravnih bremen, enako obravnavo gospodarskih subjektov in boj proti goljufivim dejavnostim. Kljub njegovemu uspehu želenih koristi pilotnega projekta ni mogoče uresničiti brez sodelovanja vseh držav članic. V več nesodelujočih državah članicah carinski in partnerski pristojni organi še naprej delujejo razdrobljeno, kar predstavlja veliko oviro za učinkovit postopek carinjenja blaga. Stanje je še bolj zapleteno zaradi nastajajočih nacionalnih pobud enotnega okenca, ki ostajajo izolirane in delujejo na različne načine, temeljijo pa na ravni obstoječe arhitekture carinske informacijske tehnologije, prednostnih nalogah in strukturah stroškov. Brez ukrepanja EU se obstoječe težave verjetno ne bodo izboljšale, predvsem zato, ker zadevne regulativne zahteve vključujejo čezmejno gibanje blaga in jih je zato treba izpolniti na ravni EU.

Zaradi pandemije COVID-19 je bolj kot kdaj koli prej pomembno vzpostaviti močnejši okvir za carinsko unijo ter dodatno olajšati izpolnjevanje carinskih in necarinskih formalnosti EU v podporo okrevanju gospodarstva. Zato večja digitalizacija carinskih in unijskih necarinskih regulativnih formalnosti, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini, državam članicam odpira nove priložnosti za izboljšanje digitalnega sodelovanja. V skladu s političnimi usmeritvami predsednice von der Leyen 10 bo ta predlog vzpostavil ustrezne razmere za digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi za pravilno izvajanje zunanjih vidikov številnih politik notranjega trga in zmanjšanje upravnega bremena trgovine. Eden od vidikov tega okvira za digitalno sodelovanje regulativnim organom nalaga odgovornost, da gospodarskim subjektom omogočijo, da lahko ti carinske in necarinske podatke EU, potrebne za carinjenje blaga, predložijo na eni točki. To bo zmanjšalo podvajanje, skrajšalo čas in znižalo stroške skladnosti za gospodarske subjekte.

Ta predlog je prvi korak k izvajanju širšega akcijskega načrta 11 , predstavljenega septembra 2020, in je popolnoma v skladu z dolgoročno vizijo Komisije, da se carinska unija dvigne na naslednjo raven. Tak pristop je ponovljen tudi v drugem dvoletnem poročilu za leto 2020, priloženem k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o dvigu carinske unije na naslednjo raven: akcijski načrt 12 .

Pri obravnavanju ugotovljenih težav, ki vplivajo na postopek carinjenja blaga (zlasti nezadostno usklajevanje in razdrobljena interoperabilnost med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi), bo predlog sledil trem specifičnim ciljem:

1.opredeliti okvir upravljanja za okrepljeno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter razviti interoperabilne rešitve 13 , kjer je to koristno in primerno;

2.izboljšati delovne prakse med regulativnimi organi, vključenimi v mednarodno trgovino, da se omogočijo bolj avtomatizirani, elektronski in integrirani postopki za obravnavo carinjenja blaga; ter

3.določiti okvir za usklajevanje podatkov in omogočiti ponovno uporabo podatkov za izpolnitev različnih formalnosti, ki jih carinski in necarinski organi zahtevajo za mednarodno trgovino.

Ti cilji bodo doseženi na podlagi obstoječega pilotnega projekta, tj. EU CSW-CERTEX, ki ga je razvil GD TAXUD, pri čemer bo njegova uporaba z uvedbo pravne podlage postala obvezna za vse države članice. To bo olajšalo izmenjavo informacij in razvilo okvir za digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi pri številnih regulativnih formalnostih, za katere podatke, potrebne za carinjenje blaga, zagotavljajo vsi zadevni partnerski pristojni organi v elektronskih sistemih EU. Povezave med EU CSW-CERTEX in prihodnjimi elektronskimi sistemi EU za upravljanje necarinskih formalnosti bodo vzpostavljene postopoma, ko bo vzpostavljena ustrezna necarinska zakonodaja EU in operativni vidiki. Popolnoma integrirano regulativno okolje EU bi prineslo dolgoročne koristi za EU na več področjih.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen s ciljem carinskega zakonika Unije, da se vzpostavi sodobno in elektronsko carinsko okolje ter spodbuja digitalno sodelovanje med carinskimi organi in različnimi vladnimi organi na različnih področjih politike. Prav tako dopolnjuje obsežne projekte e-carine, ki so podrobno opisani v delovnem programu carinskega zakonika Unije 14 , in je v skladu z večletnim strateškim načrtom za elektronsko carinjenje (MASP-C), ki zagotavlja časovno razporeditev operativnega načrtovanja in izvajanja vseh projektov informacijske tehnologije na področju e-carine.

Najpomembnejša pobuda EU na tem področju, EU CSW-CERTEX, je prostovoljna in ima omejeno področje uporabe. Predlog bo temeljil na tej obstoječi pilotni rešitvi in določal, da si morajo vse države članice obvezno izmenjavati podatke o številnih regulativnih formalnostih, za katere vse države članice zagotovijo ustrezne informacije o carinjenju v elektronskih sistemih EU. Želene koristi tega projekta v smislu povečanja učinkovitosti, izvrševanja ter zmanjšanja goljufij in napak bodo dosežene le, če bodo sodelovale vse države članice.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Zaradi obsega pobude, ki se nanaša na mednarodno trgovino in se osredotoča na carinske in številne necarinske regulativne formalnosti, potrebne za uvoz, izvoz ali tranzit blaga, je njena uskladitev z drugimi politikami EU še posebej pomembna. Kot je navedeno v prvem oddelku, je cilj politike EU na visoki ravni vzpostaviti okolje enotnega okenca EU za carino v skladu s širšim programom Komisije za povečanje digitalizacije in poenostavitev postopkov carinjenja. V tem okviru bi okolje enotnega okenca EU za carino sledilo ciljem akcijskega načrta EU za e-upravo za obdobje 2016–2020 15 , katerega namen je povečati učinkovitost javnih storitev z odpravo obstoječih digitalnih ovir, zmanjšanjem upravnih bremen in izboljšanjem kakovosti interakcij med nacionalnimi upravami. Pobuda je skladna tudi s Talinsko deklaracijo 16 , ki določa cilje v zvezi s privzeto digitalno komunikacijo za interakcijo med splošno javnostjo in podjetji ter standardno uporabo načel enkratnosti 17 in interoperabilnosti. Pomemben napredek v zvezi s tem je bila uredba eIDAS 18 , ki je vzpostavila novo pravno strukturo za elektronsko identifikacijo, podpise, žige in dokumente po vsej EU.

Na ravni EU se uvajajo dodatne povezane pobude za čim večji izkoristek potenciala rasti digitalnega gospodarstva v skladu s širšo vizijo sporočila Komisije o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope 19 za spodbujanje digitalne preobrazbe in interoperabilnosti javnih uprav po vsej Evropi. Izvedbena uredba o sistemu upravljanja informacij za uradni nadzor 20 na primer posebej omenja okolje enotnega okenca EU za carino kot ustrezen okvir za sodelovanje in nemoteno izmenjavo informacij med carinskimi organi in vladnimi organi, pristojnimi za potrjevanje skladnosti z regulativnimi zahtevami, ki se uporabljajo na področju politike zdravja ljudi, živali in rastlin. Drugi pravni akti obravnavajo okolje enotnega okenca EU za carino kot možen vmesnik med obstoječimi informacijskimi sistemi. Uredba (EU) 2019/1020 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov 21 na primer navaja prostovoljno uporabo okolja enotnega okenca EU za carino za izmenjavo podatkov med carinskimi organi in organi za nadzor trga med postopkom carinjenja. Te izmenjave ne spadajo v področje uporabe tega projekta, ki zajema obvezno uporabo EU CSW-CERTEX v vseh državah članicah.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ukrepanje EU so členi 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije 22 (PDEU). Člena 33 in 114 PDEU dajeta Evropskemu parlamentu in Svetu pravico, da sprejmeta ukrepe za okrepitev carinskega sodelovanja med državami članicami ter med njimi in Komisijo, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga. Namen tega predloga je zlasti zagotoviti pravilno izvajanje zunanjih vidikov širokega spektra politik notranjega trga. Člen 207 PDEU temelji na predpostavki, da področje uporabe pobude presega sodelovanje med carinskimi organi ter vključuje olajševanje trgovine in zaščito pred nedovoljeno trgovino kot pomemben vidik trgovinske politike. Ti trije členi PDEU so tudi pravna podlaga za carinski zakonik Unije, ki se s tem aktom spreminja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Zapletena regulativna ureditev in nenehno uvajanje novih pravil, ki urejajo regulativne zahteve za carinjenje blaga, sta povzročila nezadostno usklajevanje in razdrobljeno interoperabilnost med carinskimi organi in pristojnimi organi, zadolženimi za te zahteve. To ne zadeva le carinske unije, ampak tudi notranji trg na številnih področjih politike, povezanih s čezmejnimi operacijami, ki jih ureja pravo EU. Zaradi teh samih po sebi nadnacionalnih težav bodo omejene koristi postopne digitalizacije in posodobitve postopkov, povezane s carinjenjem določenega blaga, za katero veljajo necarinske regulativne zahteve EU na različnih področjih politike. Poleg tega bodo nacionalne pobude maloštevilne zaradi omejenih virov, prostovoljna pilotna rešitev, tj. EU CSW-CERTEX, pa bo izgubila zagon, če ji ne bodo sledili obvezni ukrepi. Zato je EU v dobrem položaju za izvajanje usklajevalnih ukrepov, zmanjšanje razdrobljenosti in ustvarjanje ekonomije obsega, zlasti glede na svojo pristojnost za carinsko unijo in uspešno uporabo pravil na notranjem trgu.

Cilje predloga je mogoče bolje doseči na ravni EU iz več razlogov. Centralizirana rešitev (EU CSW-CERTEX) za olajšanje digitalnega sodelovanja in izmenjave informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi bo skupaj z vse večjo digitalizacijo unijskih necarinskih formalnosti zagotovila interoperabilna carinska in necarinska področja, zmanjšala upravna bremena za vse prizadete deležnike in ustvarila znatne ekonomije obsega. Pričakuje se tudi, da bodo ukrepi EU neposredno koristni v zvezi z regulativnimi formalnostmi, pri katerih se količine dovoljenega blaga lahko razdelijo na več carinskih deklaracij, in sicer zaradi uvedbe avtomatiziranega upravljanja količine na ravni EU.

Z ukrepanjem EU na tem področju se bo izboljšalo tudi delovanje notranjega trga, in sicer z okrepitvijo in uskladitvijo carinskega izvrševanja necarinskih zahtev EU, ki veljajo za mednarodno blagovno menjavo. To bi prineslo jasno dodano vrednost interakciji med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter gospodarskimi subjekti. Nenazadnje bo posredovanje EU ustvarilo pozitivne gospodarske učinke z večjo učinkovitostjo in olajševanjem trgovine ter socialnimi in okoljskimi koristmi zaradi boljšega usklajevanja in obvladovanja tveganja na mejah. To bo privedlo do boljše skladnosti in izvrševanja necarinskih zahtev EU, namenjenih varovanju javnega zdravja in varnosti, ter izboljšalo varstvo in zaščito dobrobiti živali in okolja po vsej EU.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti je področje uporabe tega predloga omejeno na necarinske regulativne formalnosti, določene v zakonodaji EU, za katere je vzpostavljen elektronski sistem EU za shranjevanje ustreznih informacij, ki jih carinski organi potrebujejo za preverjanje skladnosti z zadevnimi ukrepi. Da bi izboljšali in zagotovili dosledno izvrševanje teh regulativnih formalnosti po vsej EU, je treba te sisteme povezati z nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino prek EU CSW-CERTEX in zagotoviti digitalne izmenjave informacij, kot je določeno v predlogu. To velja zlasti, kadar zakonodaja dovoljuje razdelitev dovoljenih količin blaga na več carinskih deklaracij, ki se lahko vložijo po vsej EU, ali prepoveduje uvoz ali izvoz blaga, za katerega veljajo kvote, potem ko je dosežen določen prag. Medtem ko morajo carinski organi preverjati količine, uporabljene pri carinjenju prejšnjih pošiljk, so ročni pregledi zamudni in premalo natančni. Teh težav ni mogoče izboljšati brez novih ukrepov EU, deloma zato, ker se nanašajo na formalnosti EU. Poleg tega so pravila iz tega predloga za uskladitev nacionalnih enotnih okenc za carino potrebna za doseganje enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte pri izpolnjevanju zadevnih regulativnih zahtev. Kot je bilo ugotovljeno v delovnem dokumentu služb Komisije o oceni učinka, so stroški, povezani s predlaganimi ukrepi, sorazmerni s cilji politike, ki jih je treba doseči.

•Izbira instrumenta

Izbrani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi enotna uporaba regulativne skladnosti po vsej EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Povratne informacije so bile zbrane od naslednjih deležnikov:

•carinskih organov držav članic;

•partnerskih pristojnih organov (tj. Komisija in partnerski pristojni organi ali agencije držav članic), ki se pri nadzoru ali izvajanju svojih politik na meji zanašajo na carino. Ti vključujejo veterinarske, sanitarne, fitosanitarne, kmetijske in ribiške organe ter okoljske in farmacevtske organe;

•gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s čezmejnim pretokom blaga, bodisi kot posamezna podjetja bodisi jih zastopajo nacionalna, evropska in/ali mednarodna trgovinska in poslovna združenja, vključno s proizvajalci, uvoznimi/izvoznimi podjetji, ladjarskimi in prevoznimi podjetji, upravljavci pristanišč in letališč itd.;

•mednarodnih trgovinskih in carinskih organizacij, kot so Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), Svetovna carinska organizacija (WCO) in Svetovna trgovinska organizacija (STO);

•drugih zainteresiranih skupin, kot so akademiki/raziskovalci, strokovni svetovalci in širša javnost.

Izvedena so bila obsežna javna in ciljno usmerjena posvetovanja, podatki pa so bili vključeni v poročilo o oceni učinka. Javno posvetovanje se je začelo 9. oktobra 2018 in je potekalo do 17. januarja 2019. Na spletu je bil na voljo vprašalnik v vseh uradnih jezikih EU 23 , sestavljen iz 24 vprašanj, ki so bila osredotočena na profile anketirancev, izkušnje s čezmejnimi operacijami in mnenje o morebitnih ukrepih politike. Povzetek posvetovanja je bil objavljen na spletišču Europa 24 . Posvetovanje je pokazalo široko soglasje o obstoju in resnosti ugotovljenih težav ter pozdravilo možnost ukrepanja EU za njihovo odpravo. Skupno je bilo prejetih 371 veljavnih odgovorov, večina od podjetij. Več kot 90 % anketirancev je ocenilo, da so potencialni cilji nove pobude pomembni. Vse predlagane spremembe, ki bi bile posledica novih ukrepov EU, naj bi imele zelo pozitivne učinke na poslovanje podjetij, zlasti na zmanjšanje upravnih bremen, enako obravnavo gospodarskih subjektov in boj proti goljufivim dejavnostim.

Veliko podatkov je bilo zbranih v okviru projektne skupine Carina 2020, da bi se proučil morebitni okvir za razvoj okolja enotnega okenca EU za carino, vključno s pravnim okvirom. Projektna skupina, ki je začela svoje delo decembra 2016, se je redno sestajala do junija 2019, v njej pa so sodelovali strokovnjaki za carino in informacijske tehnologije iz 19 uprav držav članic ter šest predstavnikov trgovinskih združenj. Projektna skupina je analizirala in razpravljala predvsem o vprašanjih in trendih, povezanih s konceptom enotnega okenca na ravni EU in nacionalni ravni, da bi ocenila vrzel med trenutnimi razmerami, s katerimi se soočajo uprave in gospodarski subjekti, ter obeti za prihodnost. Med dosežki projektne skupine je bilo tesno sodelovanje glede oblikovanja opredelitve problema ter ciljev politike in možnosti politike, ki so bili sprejeti v okviru poročila o oceni učinka.

Dodatni podatki so bili zbrani tudi na seminarju na visoki ravni o okolju enotnega okenca EU za carino, ki ga je maja 2019 organiziralo romunsko predsedstvo ter na katerem so sodelovali višje vodstvo iz nacionalnih carinskih uprav, države kandidatke, predstavniki trgovinskih združenj in ključni govorniki iz carinske in mejne zaščite ZDA ter mednarodnih organizacij. Organiziranih je bilo več delavnic, na katerih je bila obravnavana relevantnost možnosti politike v meddržavnem okviru in okviru sodelovanja med podjetji in državo, pri čemer so bile izvedene neformalne raziskave, da bi se pridobile povratne informacije o opredeljenih možnostih politike.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Dejavnosti posvetovanja so omogočile zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, ki so bili sistematično obdelani in analizirani z ustreznimi tehnikami. Kvalitativni podatki (vključno z odgovori na anketo) so bili pregledani in analizirani iz različnih vidikov ter predstavljeni v opisni obliki. Kvantitativni podatki (vključno z odgovori na anketo in podatki, ki so jih predložile zainteresirane strani) so bili obdelani v Excelu in analizirani z uporabo statističnih metod, kot so štetje pogostosti, navzkrižno tabeliranje in preprosti trendi. Rezultati so bili predstavljeni kot tabele, diagrami in grafi.

•Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka 25 je bilo pripravljeno kot podlaga za odločitev Komisije o prednostni možnosti politike za predlog in za podporo njenemu izvajanju. Pripravljalno delo je podpirala medresorska usmerjevalna skupina, v kateri so sodelovali ustrezni generalni direktorati Komisije. Pristojni generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo je 13. marca 2020 Odboru za regulativni nadzor predložil oceno učinka za oceno kakovosti. Po seji 29. aprila 2020 je Odbor za regulativni nadzor 5. maja 2020 izdal negativno mnenje, v katerem je predlagal več področij za nadaljnje izboljšave. Ta so vključevala nadaljnjo opredelitev vizije pobude, razvoj celovitejše analize možnosti politike (zlasti za centralizirane nacionalne podatkovne zbirke), utemeljitev opustitve možnosti, ki zajema enotno vstopno točko na ravni EU za vse regulativne formalnosti, in razlago glede tehtanja meril za presojo v okviru analize učinka. Revidirano poročilo je bilo ponovno predloženo 18. junija 2020, Odbor za regulativni nadzor pa je 15. julija 2020 izdal pozitivno mnenje. Končna priporočila za izboljšave so vključevala nadaljnje obravnavanje morebitnih negotovosti v rezultatih analize neto koristi in vključitev stališč interesnih skupin o izvedljivih možnostih v merila za ocenjevanje.

Ocena učinka temelji na dokazih iz številnih različnih virov, ki so bili analizirani z običajnimi metodami za družbene in gospodarske raziskave. Opredeljenih je bilo osem možnosti politike, ki spadajo v tri širše kategorije, iz katerih bi bilo mogoče oblikovati svežnje za izbiro politike:

• Kategorija I (možnosti 1–4; kombinacija razpoložljivih možnosti): možnosti za meddržavno upravljanje za lažjo izmenjavo informacij in digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. Vsaka možnost ima drugačno področje uporabe. V okviru možnosti 1 je EU CSW-CERTEX obvezen, zajete pa so regulativne zahteve EU, za katere so na ravni EU na voljo ustrezne carinske informacije za vse države članice, kar zagotavlja funkcijo avtomatiziranega upravljanja količine. Možnost 2 zajema regulativne zahteve EU, za katere so informacije na voljo na nacionalni ravni. Možnost 3 zajema nacionalne regulativne zahteve in možnost 4 dokumente tretjih držav.

• Kategorija II (možnosti 5–7; le ena razpoložljiva možnost): možnosti sodelovanja med podjetji in državo, namenjene izboljšanju interakcij med gospodarskimi subjekti in organi. Možnost 5 vzpostavlja skupni portal za upravljanje unijskih necarinskih formalnosti. Možnost 6 vzpostavlja enotna okenca na nacionalni ravni, da se gospodarskim subjektom zagotovijo usklajene enotne vstopne točke za izpolnjevanje carinskih in necarinskih formalnosti. Možnost 7 vzpostavlja enotno vstopno točko na ravni EU za izpolnjevanje carinskih in necarinskih zahtev.

• Kategorija III (možnost 8): medsektorska možnost za racionalizacijo načina identifikacije gospodarskih subjektov s strani carinskih in partnerskih pristojnih organov. Ta bi temeljila na razširjeni uporabi obstoječega sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), bodisi za registracijo in potrditev 8(i) bodisi samo za potrditev 8(ii).

Možnosti 1, 2, 6, 7 in 8(ii) so bile na podlagi pregleda izbrane za poglobljeno analizo. V analizi učinka so bili ugotovljeni podobni učinki za vse možnosti. Neposredni gospodarski učinki bi zajemali enkratne stroške izvajanja in ponavljajoče se stroške ter prihranke zaradi zmanjšanega upravnega bremena za vse zadevne zainteresirane strani. Okrepitev sodelovanja in olajšanje izmenjave informacij med organi, pristojnimi za carinjenje blaga, bi omogočila tudi izboljšanje postopkov obvladovanja tveganja ter zmanjšala število goljufij in človeških napak. To bi posledično izboljšalo skladnost in izvrševanje necarinske zakonodaje ter ustvarilo s tem povezane družbene in okoljske koristi.

Za opredelitev prednostne možnosti so bili primerjani različni svežnji možnosti v smislu uspešnosti (tj. izvrševanja ustreznih regulativnih zahtev in olajševanja trgovine), učinkovitosti, skladnosti z drugimi politikami in sorazmernosti. Izkazalo se je, da so bile največje koristi dosežene s svežnji, ki vključujejo možnosti kategorije I in kategorije II, možnost 8(ii) pa dodatno prispeva h kateremu koli svežnju. Ugotovljeno je bilo, da sta možnosti 1 in 6 stroškovno učinkoviti, skladni in sorazmerni, medtem ko sta bili možnosti 2 in (zlasti) 7 v zvezi s tem problematični zaradi zapletenosti in visokih stroškov. Prednostni sveženj torej vsebuje možnosti 1, 6 in 8(ii).

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Usklajeno izvajanje zakonodaje EU na področju regulativne skladnosti bo pomagalo zagotoviti enako obravnavo gospodarskih subjektov po vsej EU, hkrati pa izboljšalo preglednost zadevnih carinskih dejavnosti. Carinske formalnosti vsebujejo osebne in poslovno občutljive podatke. Vse zahteve glede poslovnih in tehničnih podatkov v okviru pobude bodo zagotovile široko pokritost obdelave osebnih podatkov kot temeljne človekove pravice v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 26 in Uredbo (EU) 2018/1725 27 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Potrebni finančni in človeški viri so vključeni v priloženo oceno finančnih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo zagotovila ureditev za spremljanje in ocenjevanje delovanja okolja enotnega okenca EU za carino. Redno spremljanje bo v največji možni meri temeljilo na virih na ravni EU, kot so razčlenjena poročila o uspešnosti carinske unije ter rezultati EU CSW-CERTEX v zvezi s poslovanjem in informacijsko tehnologijo in statistični podatki. Izvedena bodo posvetovanja z nacionalnimi carinskimi upravami, da bi ugotovili, ali in v kakšnem obsegu bo mogoče uporabiti tudi druge vire.

Komisija bi morala do 31. decembra 2027 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o delovanju okolja enotnega okenca EU za carino, vključno s splošno oceno sistema EU CSW-CERTEX. Glede na to, da se nekateri elementi digitalnega sodelovanja v času prve ocene še ne bodo v celoti uporabljali, bo poudarek na oceni napredka, opredelitvi področij, na katerih so potrebne izboljšave, in priporočilih za prihodnost. Drugo ocenjevanje bo bolj celostno. Komisija bo ocenila delovanje okolja enotnega okenca EU za carino glede na izboljšano digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, vključenimi v carinjenje blaga, da se zagotovijo poenostavljeni postopki za gospodarske subjekte in učinkovito izvrševanje necarinskih formalnosti EU.

Pričakuje se, da se bodo kazalniki spremljanja redno zbirali, kjer je to mogoče, prek sistema EU CSW-CERTEX. Za namene vrednotenja se bodo zbirali in primerjali letni statistični podatki za zaporedna leta. Kadar je mogoče, se lahko uporabi primerjava z izhodiščnim stanjem v obliki trenda ali povprečja treh let pred začetkom uporabe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Struktura predloga uredbe je naslednja:

Poglavje I – Splošne določbe

Poglavje I vsebuje splošne določbe te uredbe, vključno z njenim predmetom urejanja in opredelitvami ključnih pojmov. Vzpostavlja okolje enotnega okenca EU za carino kot integriran sklop interoperabilnih elektronskih storitev, ki se zagotavljajo na ravni EU in nacionalni ravni. Te storitve so namenjene pomoči pri izpolnjevanju in izvrševanju unijskih necarinskih formalnosti, ki so potrebne za dajanje blaga v določen carinski postopek, da se olajša trgovina in nadalje zaščiti Unija. Splošni in posebni cilji zakonodajnega predloga opredeljujejo področje uporabe okolja enotnega okenca EU za carino in določajo okvir za urejanje elektronskih storitev, ki bodo zagotovile njegovo pravilno in učinkovito delovanje.

Konkretneje to vključuje: 1) vzpostavitev osrednjega sistema EU za medsebojno povezovanje nacionalnih okolij enotnih okenc za carino in necarinskih sistemov EU, ki omogoča digitalno sodelovanje med regulativnimi organi, vključenimi v carinjenje blaga, 2) uskladitev nacionalnih okolij enotnih okenc za carino in njihovih funkcionalnosti ter 3) določitev posebnih pravil za digitalno upravno sodelovanje.

Poglavje II – Carinski sistem enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (EU CSW-CERTEX)

Poglavje II vsebuje določbe o centralnem carinskem sistemu enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX). Določa, da se EU CSW-CERTEX vzpostavi kot stičišče v realnem času med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in necarinskimi sistemi EU.

EU CSW-CERTEX bodo skupaj razvijale in vzdrževale Komisija in države članice. Zajemal bo necarinske formalnosti EU, digitalizirane na ravni EU, za katere ustrezne informacije, ki jih zahteva carina za carinjenje, zagotovijo vsi partnerski pristojni organi v sistemu EU. Te formalnosti so določene v Prilogi 28 k Uredbi in se lahko spremenijo z delegiranimi akti. Komisija bo povezala EU CSW-CERTEX z zadevnimi necarinskimi sistemi EU, države članice pa ga bodo povezale z nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino.

Osebni podatki, izmenjani med nacionalnim okoljem enotnega okenca za carino in necarinskimi sistemi EU, bodo obdelani v EU CSW-CERTEX, ne da bi bili shranjeni. Ta obdelava bo potekala za dva glavna namena: olajšati izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji za carino in necarinskimi sistemi EU ter po potrebi izvesti pretvorbo podatkov za nemoteno izvajanje postopkov na carinskih in necarinskih digitalnih področjih. Kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za katere je potrebna obdelava osebnih podatkov, vključujejo fizične osebe, vključno s pooblaščenim osebjem carinskih organov, partnerskih pristojnih organov ali katerih koli drugih certificiranih organov, katerih informacije so navedene v carinski deklaraciji ali spremnih listinah, potrebnih za izpolnitev vseh necarinskih formalnosti EU, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Dodatna kategorija posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključuje osebje Komisije in vse tretje ponudnike, ki delujejo v njenem imenu, ki so vključeni v operativne in vzdrževalne dejavnosti, povezane z EU CSW-CERTEX. Komisija in države članice bodo skupni upravljavci obdelave osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

Poglavje III – Nacionalna okolja enotnega okenca za carino

Poglavje III vsebuje določbe za nacionalne komponente okolja enotnega okenca EU za carino, ki se v tej uredbi imenujejo nacionalna okolja enotnega okenca za carino. Vsaka država članica bo odgovorna za razvoj, izvajanje in vzdrževanje pravilnega in učinkovitega delovanja nacionalnih okolij enotnega okenca za carino.

Za zagotovitev usklajenosti v zvezi s skladnostjo in izvrševanjem necarinskih regulativnih zahtev EU se bodo nacionalna okolja enotnega okenca za carino osredotočala na to, da se carinskim organom omogoči samodejno preverjanje teh formalnosti in da se partnerskim pristojnim organom omogoči upravljanje količine dovoljenega blaga na podlagi njegove sprostitve s strani carinskih organov.

Za nadaljnjo uskladitev postopkov skladnosti in olajšanje trgovine bodo nacionalna okolja enotnega okenca za carino postala enoten komunikacijski kanal, prek katerega bodo gospodarski subjekti izpolnjevali ustrezne carinske in posebne necarinske formalnosti EU, potrebne za dajanje blaga v carinske postopke. Ta mehanizem za lažje poslovanje bo gospodarskim subjektom omogočil, da na enem mestu predložijo carinske in necarinske podatke EU, ki jih zahteva več organov, vključenih v carinjenje blaga. To bo zmanjšalo podvajanje, prihranilo čas in znižalo stroške skladnosti za gospodarske subjekte. Necarinske formalnosti EU, za katere velja ta posebni ukrep za poenostavitev, so podskupina glavnih formalnosti, navedenih v Prilogi, ki jih bo Komisija opredelila z izvedbenimi akti na podlagi ocene sklopa meril, pomembnih za olajševanje trgovine, ter pravne in tehnične izvedljivosti. Nacionalna okolja enotnega okenca za carino lahko služijo tudi kot platforme za „usklajevanje“ zadevnih kontrol ter zagotavljajo rešitev „vse na enem mestu“ v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Obdelava osebnih podatkov v nacionalnem okolju enotnega okenca za carino se bo izvajala v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Vsaka država članica bo edini upravljavec postopkov obdelave podatkov v svojem okolju in bo o vsaki kršitvi varstva osebnih podatkov, ki ogroža varnost, zaupnost, razpoložljivost ali celovitost osebnih podatkov, obvestila Komisijo.

Poglavje IV – Digitalno sodelovanje: izmenjava informacij in druga postopkovna pravila

Poglavje IV vsebuje ključne določbe za učinkovito delovanje okolja enotnega okenca EU za carino. To poglavje je razdeljeno na tri glavne dele, ki ustrezajo različnim vidikom digitalnega sodelovanja in izmenjave informacij med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

Oddelek 1 določa pravila za izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in necarinskimi sistemi EU, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX in se uporabljajo za vse necarinske formalnosti EU, navedene v Prilogi. Te informacije se bodo izmenjavale z naslednjimi nameni:

1.omogočanje razpoložljivosti ustreznih podatkov carinskim organom za boljše izvrševanje necarinskih regulativnih politik prek avtomatiziranega preverjanja teh formalnosti;

2.zagotavljanje ustreznih podatkov partnerskim pristojnim organom, da lahko spremljajo in določijo preostalo količino dovoljenega blaga, ki ga carina ni odpisala pri carinjenju drugih pošiljk;

3.olajšanje integracije carinskih in necarinskih postopkov EU za popolnoma avtomatizirano carinjenje blaga, ki podpira izvajanje rešitev „vse na enem mestu“;

4.omogočanje avtomatizirane izmenjave podatkov med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, ki jo določa zakonodaja EU.

Po potrebi bo EU CSW-CERTEX izvajal tudi pretvorbo podatkov za namene sistemske in poslovne interoperabilnosti.

Oddelek 2 vsebuje dodatne določbe, ki se uporabljajo samo za podskupino necarinskih formalnosti EU, zajetih v EU CSW-CERTEX, ki bi jih morala Komisija opredeliti, tako da bi ocenila, ali je bil izpolnjen sklop ustreznih meril. Dodatni ukrepi za poenostavitev teh posebnih formalnosti zahtevajo, da nacionalna okolja enotnega okenca za carino postanejo enoten komunikacijski kanal, v okviru katerega bodo gospodarski subjekti izpolnjevali carinske in necarinske formalnosti EU. Ta rešitev bo poenostavila postopke carinjenja in obravnavala ključne težave, kot je potreba po predložitvi podobnih informacij več organom prek več sistemov za isto gibanje blaga. Gospodarski subjekti bodo zlasti lahko predložili vse zahtevane podatke za dajanje blaga v carinske postopke in od sodelujočih regulativnih organov na eni točki prejeli povratne informacije v elektronski obliki.

Komisija bo določila okvir za usklajevanje in racionalizacijo podatkov, da se omogoči ponovna uporaba podatkov, ki jih predložijo gospodarski subjekti, v skladu z načelom le enkratne predložitve podatkov. Konkretneje, opredelila bo skupne podatkovne elemente med carinsko deklaracijo in zahtevkom za spremne listine ter opredelila dodatne podatkovne elemente, ki so potrebni samo v skladu z necarinsko zakonodajo EU. V tej uredbi se slednji imenujejo „nabori podatkov partnerskega pristojnega organa“. Podatki iz carinske deklaracije in nabori podatkov partnerskega pristojnega organa bodo vključeni v sestavljeno deklaracijo, ki bo vsebovala vse informacije v zvezi s carinjenjem, potrebne za izpolnitev zadevnih carinskih in necarinskih formalnosti EU. Ta poenostavljen pristop bi lahko gospodarskim subjektom med drugim omogočil, da skupaj predložijo vse zahtevane podatke za dajanje blaga v carinske postopke. S postopkovnega in časovnega vidika je to mogoče doseči v skladu s členom 171 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki omogoča, da se carinska deklaracija predloži pred predložitvijo blaga. Predložitev carinske deklaracije skupaj z ustreznimi nabori podatkov partnerskega pristojnega organa pomeni, da gospodarski subjekt hkrati prijavi blago za carinski postopek in zaprosi za zahtevane spremne listine.

EU CSW-CERTEX bo ustrezne podatke iz nacionalnega okolja enotnega okenca za carino posredoval ustreznim necarinskim sistemom EU, da bodo na voljo partnerskim pristojnim organom za opravljanje njihovih nalog. Po prejemu bodo partnerski pristojni organi pregledali informacije, ki so jim bile poslane, in svoje odločitve o carinjenju predložili carini prek EU CSW-CERTEX. Carinski organi bodo nato te informacije posredovali gospodarskemu subjektu. Kot identifikator za izmenjavo in navzkrižno sklicevanje na informacije, povezane s temi izmenjavami, se bo uporabljala številka EORI.

Za lažje izvajanje te uredbe so v oddelku 3 uvedena dodatna postopkovna pravila o vseh necarinskih formalnostih EU, ki so potrebne za mednarodno trgovino. Ta vključujejo uporabo sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI) s strani partnerskih pristojnih organov in imenovanje nacionalnih koordinatorjev.

Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki opravlja carinske operacije, se dodeli številka EORI kot identifikator za vse stike s carinskimi organi v EU. Komisija vzdržuje osrednji sistem EORI za shranjevanje in obdelavo podatkov v zvezi z EORI. Da bi olajšali sodelovanje med različnimi organi, vključenimi v postopek carinjenja blaga, bo partnerskim pristojnim organom odobren dostop do sistema EORI za namene potrjevanja. To pomeni, da lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo številko EORI v okviru svojih formalnosti in jo potrdijo v sistemu EORI.

Vsaka država članica bo imenovala pristojni organ kot nacionalnega koordinatorja, ki bo vključenim stranem pomagal pri vseh zadevah v zvezi z okoljem enotnega okenca EU za carino. Nacionalni koordinator bo kontaktna točka za Komisijo, hkrati pa bo spodbujal sodelovanje na nacionalni ravni in zagotavljal, da so zadevna nacionalna okolja povezana z EU CSW-CERTEX za uspešno izvajanje te uredbe.

Poglavje V – Stroški EU CWS-CERTEX, delovni program ter spremljanje in poročanje

Poglavje V vsebuje določbe v zvezi z razporeditvijo stroškov, vzpostavitvijo delovnega programa ter spremljanjem in poročanjem.

Vse stroške, povezane z razvojem, integracijo in delovanjem EU CSW-CERTEX, vključno z njegovimi vmesniki z necarinskimi sistemi EU, bo krila Komisija, države članice pa bodo krile stroške, povezane z vmesniki EU CSW-CERTEX z nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino. Komisija bo do 31. decembra 2027 in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o oceni delovanja okolja enotnega okenca EU za carino. Države članice bodo odgovorne za zagotavljanje informacij, potrebnih za pripravo tega poročila.

Komisija bo pripravila delovni program za podporo postopnemu izvajanju določb, povezanih z necarinskimi formalnostmi EU, navedenimi v Prilogi.

Poglavje VI – Postopki za sprejetje izvedbenih in delegiranih aktov, spremembe in končne določbe

Poglavje VI vsebuje določbe za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v skladu s členoma 290 in 291 PDEU, dve spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 ter začetek veljavnosti in uporabe.

Kot je določeno v členu 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, je naloga carinskih organov, da olajšajo zakonito trgovino ter zagotavljajo varnost in varstvo EU in njenih prebivalcev ter varstvo okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi, v skladu s cilji te uredbe. Zato bo opredelitev carinske zakonodaje iz člena 5(2) Uredbe (EU) št. 952/2013 spremenjena tako, da bo vključevala novo točko (e), ki se bo sklicevala na to uredbo in določbe, ki jo dopolnjujejo ali izvajajo.

Z drugo spremembo se členu 163(1) dodaja pododstavek, ki uvaja domnevo, da so spremne listine, ki potrjujejo skladnost z necarinskimi formalnostmi EU, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, v posesti deklaranta in na voljo carinskim organom ob vložitvi carinske deklaracije. Ta obveznost se šteje za izpolnjeno, saj bodo lahko carinski organi prek EU CSW-CERTEX pridobili podatke, potrebne za carinjenje, na podlagi zgoraj navedenih izmenjav informacij.

Uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU. Členi, ki se nanašajo na integracijo necarinskih formalnosti EU, navedenih v Prilogi, v EU CSW-CERTEX, se bodo začeli postopno uporabljati na datume, določene za vsako formalnost v Prilogi. Členi v zvezi z dodatnimi ukrepi za poenostavitev, ki vplivajo na posebne necarinske formalnosti EU, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, se bodo uporabljali od 1. januarja 2031.

Priloga

Priloga k tej uredbi bo vsebovala seznam necarinskih formalnosti EU, potrebnih za mednarodno blagovno menjavo, katerih zadevni sistemi bodo povezani z EU CSW-CERTEX, da se bodo lahko izmenjavale informacije z nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino. Ta seznam bo vseboval necarinske sisteme EU in ustrezno veljavno zakonodajo EU, ki ureja formalnosti, zajete v tej uredbi. Te formalnosti bodo v okolje enotnega okenca EU za carino vključene s postopnim izvajanjem do 3. marca 2025. Priloga se lahko spremeni z delegiranimi akti, pri čemer imata Evropski parlament in Svet pravico do ugovora.

2020/0306 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33, 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 29 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Za mednarodno trgovino Unije veljata carinska zakonodaja in necarinska zakonodaja Unije. Slednja se uporablja za določeno blago na področjih politike, kot so zdravje in varnost, okolje, kmetijstvo, ribištvo, kulturna dediščina in nadzor trga. Ena od glavnih nalog, dodeljenih carinskim organom v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , je zagotovitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi. Organi, pristojni za unijske necarinske regulativne formalnosti (v nadaljnjem besedilu: partnerski pristojni organi), in carinski organi pogosto delujejo razdrobljeno, kar ustvarja zapletene in obremenjujoče obveznosti poročanja za gospodarske subjekte ter neučinkovite postopke carinjenja blaga, ki vodijo v napake in goljufije. Za odpravo razdrobljene interoperabilnosti med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi pri upravljanju postopkov carinjenja blaga ter za uskladitev ukrepov na tem področju so Komisija in države članice v zadnjih letih sprejele številne zaveze za razvoj pobud enotnega okenca za carinjenje blaga.

(2)V skladu s členom 4(6) Odločbe št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta 31 si države članice in Komisija prizadevajo vzpostaviti in usposobiti okvir za storitve enotnega okenca. Kot je navedeno v končnem poročilu o oceni izvajanja elektronskega carinjenja v EU z dne 21. januarja 2015 32 , nekateri elementi navedenega sklepa ostajajo zelo pomembni, drugi deli pa so bili nadomeščeni ali niso dovolj konkretni, da bi spodbudili in motivirali nadaljnji napredek, zlasti v zvezi s pobudo za enotno okence. Na podlagi tega je Svet v sklepih z dne 17. decembra 2014 o izvajanju elektronske carine in enotnega okna v Evropski uniji 33 potrdil Beneško deklaracijo z dne 15. oktobra 2014 34 in pozval Komisijo, naj predstavi predlog za revizijo Odločbe št. 70/2008/ES.

(3)Svet je 1. oktobra 2015 sprejel Sklep (EU) 2015/1947 35 o odobritvi Sporazuma o olajševanju trgovine v imenu Unije, ki je začel veljati 22. februarja 2017. Navedeni sporazum predstavlja najobsežnejše prizadevanje za olajševanje trgovine in carinsko reformo v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Vsebuje določbe, katerih cilj sta znatno izboljšanje carinjenja blaga ter učinkovito sodelovanje med carinskimi in drugimi regulativnimi organi pri vprašanjih olajševanja trgovine in skladnosti s carinsko zakonodajo. V skladu s členom 10(4) sporazuma si članice prizadevajo vzpostaviti ali vzdrževati enotno okence, ki trgovcem omogoča, da sodelujočim organom ali agencijam predložijo dokumentacijo in/ali podatkovne zahteve za uvoz, izvoz ali tranzit blaga prek enotne vstopne točke.

(4)Olajševanje trgovine ter varnost in zaščita zadevajo vse organe, vključene v postopek carinjenja blaga prek meja Unije. Zaradi hitrega porasta mednarodne trgovine se je povečala potreba po boljšem sodelovanju in usklajevanju med temi organi. Potekajoči proces digitalizacije omogoča učinkovitejše reševanje teh razmer s povezovanjem sistemov carinskih in partnerskih pristojnih organov ter omogočanjem sistematične avtomatizirane izmenjave informacij med njimi. Sedanji okvir skladnosti s predpisi kot tak ne zadostuje za podporo učinkovitim interakcijam med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, za sisteme in postopke katerih sta značilna razdrobljenost in podvajanje. Za popolnoma usklajen in učinkovit postopek carinjenja blaga je potrebno racionalizirano regulativno okolje Unije za mednarodno trgovino, ki Uniji in njenim prebivalcem prinaša dolgoročne koristi na vseh področjih politike.

(5)Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, določen v sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016 36 , je namenjen povečanju učinkovitosti javnih storitev z odpravo obstoječih digitalnih ovir, zmanjšanjem upravnega bremena in izboljšanjem kakovosti interakcij med nacionalnimi upravami. V skladu s to vizijo in širšimi prizadevanji za poenostavitev in digitalizacijo postopkov poročanja za mednarodno blagovno menjavo je Komisija razvila prostovoljni pilotni projekt pod imenom carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil. Ta projekt carinskim organom omogoča samodejno preverjanje skladnosti z omejenim številom necarinskih formalnosti, saj omogoča izmenjavo informacij med carinskimi sistemi sodelujočih držav članic in zadevnimi unijskimi necarinskimi sistemi, ki upravljajo necarinske formalnosti. Čeprav je projekt izboljšal postopke carinjenja, njegova prostovoljna narava jasno omejuje njegov potencial za ustvarjanje znatnih koristi za carinske organe, partnerske pristojne organe in gospodarske subjekte.

(6)Da bi dosegli popolnoma digitalno okolje in učinkovit postopek carinjenja blaga za vse strani, vključene v mednarodno trgovino, je treba določiti skupna pravila za usklajeno in integrirano okolje enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino). To okolje bi moralo vključevati sklop popolnoma integriranih elektronskih storitev, zagotovljenih na ravni Unije in nacionalni ravni, da se olajšata izmenjava informacij in digitalno sodelovanje med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter poenostavijo postopki carinjenja blaga za gospodarske subjekte. Okolje enotnega okenca EU za carino bi bilo treba razviti v skladu z možnostmi za zanesljivo identifikacijo in avtentikacijo, ki jih ponuja uredba eIDAS 37 , in načelom enkratnosti, če je ustrezno, kot je poudarjeno v uredbi o enotnem digitalnem portalu 38 . Za izvajanje okolja enotnega okenca EU za carino je treba na podlagi pilotnega projekta vzpostaviti sistem za izmenjavo potrdil, tj. carinski sistem enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX), ki povezuje nacionalna okolja enotnega okenca za carino in unijske necarinske sisteme, s katerimi se upravljajo posebne necarinske formalnosti. Prav tako je treba uskladiti nacionalna okolja enotnega okenca za carino, ta okolja integrirati v okolje enotnega okenca EU za carino ter vzpostaviti sklop pravil o digitalnem upravnem sodelovanju v okviru okolja enotnega okenca EU za carino.

(7)Izmenjava digitalnih informacij prek EU CSW-CERTEX bi morala zajemati unijske necarinske formalnosti, določene v zakonodaji Unije, za izvrševanje katerih so pooblaščeni carinski organi. Te formalnosti nalagajo različne obveznosti za uvoz, izvoz ali tranzit določenega blaga, njihovo preverjanje s carinskimi kontrolami pa je bistveno za učinkovito delovanje okolja enotnega okenca EU za carino. EU CSW-CERTEX bi moral zajemati digitalizirane regulativne formalnosti, določene v zakonodaji Unije, ki jih upravljajo partnerski pristojni organi v elektronskih unijskih necarinskih sistemih, pri čemer bi bilo treba hraniti ustrezne informacije iz vseh držav članic, potrebne za carinjenje blaga. Zato je primerno opredeliti unijske necarinske formalnosti, za katere bi moralo veljati digitalno sodelovanje prek EU CSW-CERTEX. Sprva bi moral EU CSW-CERTEX zajemati zlasti sanitarne in fitosanitarne zahteve, pravila, ki urejajo uvoz ekoloških proizvodov, okoljske zahteve v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini in snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter formalnosti v zvezi z uvozom predmetov kulturne dediščine.

(8)EU CSW-CERTEX bi moral olajšati izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi. To pomeni, da lahko, kadar gospodarski subjekt predloži carinsko deklaracijo, za katero je potrebno izpolnjevanje unijskih necarinskih formalnosti, carinski organi in partnerski pristojni organi samodejno in učinkovito izmenjujejo in preverjajo zahtevane informacije za postopek carinjenja. Izboljšano digitalno sodelovanje in usklajevanje med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi bi moralo privesti do bolj integriranih, hitrejših in enostavnejših brezpapirnih postopkov carinjenja blaga ter boljšega izvrševanja unijskih necarinskih formalnosti in skladnosti z njimi.

(9)Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami razvijati, integrirati, uvajati in vzdrževati EU CSW-CERTEX. Za zagotavljanje ustreznih in usklajenih storitev enotnega okenca na ravni Unije za unijske necarinske formalnosti bi morala Komisija zadevne unijske necarinske sisteme povezati z EU CSW-CERTEX. Države članice bi morale biti odgovorne za povezovanje svojih nacionalnih okolij enotnega okenca za carino z EU CSW-CERTEX.

(10)Vsaka obdelava osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX bi morala olajšati izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji za carino in unijskimi necarinskimi sistemi brez shranjevanja podatkov. Po potrebi bi se morali tudi pretvoriti podatki, da bi se omogočila izmenjava informacij med obema digitalnima področjema. Infrastruktura informacijske tehnologije, ki se bo uporabljala za pretvorbo podatkov, bi se morala nahajati v Uniji.

(11)Odvisno od vrste necarinske formalnosti bi lahko elektronske informacije, ki se bodo izmenjevale prek EU CSW-CERTEX, vsebovale različne kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in njihove osebne podatke, ki so potrebni za vložitev carinske deklaracije ali zahtevek za spremne listine. Carinske deklaracije lahko vsebujejo osebne podatke več kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vključno z izvozniki, uvozniki, prejemniki in dodatnimi udeleženci v dobavni verigi. Spremne listine lahko vsebujejo enake informacije za druge kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so pošiljatelji, izvozniki, prejemniki, uvozniki in imetniki dovoljenj. Tretja kategorija posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih osebni podatki bi se lahko obdelovali v EU CSW-CERTEX, vključuje pooblaščeno osebje carinskih organov, partnerskih pristojnih organov ali katerega koli drugega certificiranega organa ter osebje Komisije in vse tretje osebe, ki delujejo v njenem imenu in so vključene v operativne in vzdrževalne dejavnosti EU CSW-CERTEX.

(12)Če se osebni podatki obdelujejo s strani dveh ali več subjektov, ki skupaj določijo namen in načine obdelave, bi morali biti ti subjekti skupni upravljavci. Ker so Komisija in države članice odgovorne za delovanje EU CSW-CERTEX, bi morale biti skupni upravljavci obdelave osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX v skladu z uredbama (EU) 2018/1725 39 in (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

(13)Večja digitalizacija carinskih in unijskih necarinskih regulativnih formalnosti, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini, je državam članicam odprla nove priložnosti za izboljšanje digitalnega sodelovanja med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. V prizadevanju za te prednostne naloge je več držav članic začelo razvijati okvire za nacionalna okolja enotnega okenca za carino. Te pobude se bistveno razlikujejo glede na raven obstoječe arhitekture carinske informacijske tehnologije, prednostne naloge in stroškovne strukture. Zato je treba od držav članic zahtevati, da vzpostavijo in uporabljajo nacionalna okolja enotnega okenca za carino za unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Ta okolja bi morala predstavljati nacionalne komponente okolja enotnega okenca EU za carino, ki bi omogočale elektronsko izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, da bi zagotovili skladnost s carinsko zakonodajo in unijskimi necarinskimi formalnostmi, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, ter njihovo učinkovito izvrševanje. V skladu s tem ciljem bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino carinskim organom omogočati avtomatizirano preverjanje formalnosti, v zvezi s katerimi se prek EU CSW-CERTEX prenašajo podatki iz zadevnega unijskega necarinskega sistema. Nacionalna okolja enotnega okenca za carino bi morala pristojnim partnerskim organom omogočati tudi spremljanje in nadzor količine dovoljenega blaga (v nadaljnjem besedilu: upravljanje količine), ki ga je carina sprostila prek Unije. To bi bilo treba zagotoviti z zagotavljanjem potrebnih informacij o carinjenju unijskim necarinskim sistemom prek EU CSW-CERTEX. V praksi je upravljanje količine na ravni Unije potrebno, da se omogoči boljše izvrševanje necarinskih regulativnih formalnosti s samodejnim in doslednim spremljanjem porabe dovoljenih količin za sprostitev blaga, s čimer se prepreči njihova prekomerna uporaba ali zloraba.

(14)Da bi dodatno poenostavili postopke carinjenja blaga za gospodarske subjekte, bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino postati enoten kanal za komuniciranje s carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi. Unijske necarinske formalnosti, za katere velja ta dodatni poenostavitveni ukrep, so podsklop glavnih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi morala te formalnosti opredeliti postopoma z oceno izpolnjevanja sklopa meril, pomembnih za olajševanje trgovine, ob upoštevanju njihove pravne in tehnične izvedljivosti. Za nadaljnjo krepitev olajševanja trgovine bi moralo biti mogoče uporabiti nacionalna okolja enotnega okenca za carino kot platformo za usklajevanje kontrol med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

(15)Vsaka država članica bi morala biti edini upravljavec postopkov obdelave podatkov, ki se izvajajo v njenem nacionalnem okolju enotnega okenca za carino. Postopke obdelave podatkov bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Glede na to, da se bodo nekateri podatki, ki izvirajo iz nacionalnega okolja enotnega okenca za carino, izmenjevali z unijskimi necarinskimi sistemi prek EU CSW-CERTEX, bi bilo treba od vsake države članice zahtevati, da Komisijo obvesti o vsaki kršitvi varstva osebnih podatkov, ki ogroža varnost, zaupnost, razpoložljivost ali celovitost osebnih podatkov, ki se obdelujejo v njenem okolju.

(16)Za popolnoma usklajen postopek carinjenja blaga so potrebni postopki, ki podpirajo digitalno sodelovanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti, da bi izpolnili in izvrševali unijske necarinske formalnosti, zajete v EU CSW-CERTEX. Interoperabilnost pomeni zmožnost nemotenega izvajanja teh postopkov v carinskih in necarinskih sistemih in področjih, ne da bi se pri tem izgubil kontekst ali pomen izmenjanih podatkov. Da bi omogočili popolnoma avtomatizirano preverjanje unijskih necarinskih formalnosti, bi moral EU CSW-CERTEX zagotavljati tehnično interoperabilnost in nespremenljiv pomen. Pomembno je uskladiti carinsko in necarinsko terminologijo, da se zagotovi, da se izmenjani podatki in informacije ohranijo in razumejo v vseh izmenjavah med unijskimi necarinskimi sistemi in nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino. Poleg tega bi bilo treba v okviru EU CSW-CERTEX za zagotovitev usklajenega izvrševanja unijskih necarinskih formalnosti po vsej Uniji opredeliti carinske postopke, za katere se lahko uporabijo spremne listine na podlagi upravnih odločb, ki jih je v spremnih listinah navedel partnerski pristojni organ. S tehničnega vidika bi bilo treba v EU CSW-CERTEX zagotoviti združljivost carinskih in necarinskih podatkov, tako da se po potrebi spremeni njihov format ali struktura, ne da bi se spremenila njihova vsebina.

(17)Glede na unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema, bi moral imeti EU CSW-CERTEX več namenov. Omogočati bi moral razpoložljivost ustreznih podatkov carinskim organom za boljše izvrševanje necarinskih regulativnih politik Unije prek avtomatiziranega preverjanja teh formalnosti. Zagotavljati bi moral ustrezne podatke partnerskim pristojnim organom, da lahko spremljajo in določijo preostalo količino dovoljenega blaga, ki ga carina ni odpisala pri carinjenju drugih pošiljk. Prav tako bi moral podpirati izvajanje načela „vse na enem mestu“ za izvajanje kontrol iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, in sicer z olajšanjem integracije carinskih in necarinskih postopkov Unije za popolnoma avtomatizirano carinjenje blaga. Nekateri pravni akti Unije lahko zahtevajo prenos podatkov med nacionalnimi carinskimi sistemi ter informacijskim in komunikacijskim sistemom, vzpostavljenim z zadevnim aktom. EU CSW-CERTEX bi zato moral omogočati avtomatizirano izmenjavo podatkov med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi, kadar se to zahteva v teh aktih.

(18)Da bi vzpostavili enoten komunikacijski kanal z organi, vključenimi v carinjenje blaga, bi morala nacionalna okolja enotnega okenca za carino gospodarskim subjektom omogočati, da na eni točki predložijo potrebne podatke, ki se zahtevajo v skladu s carinsko zakonodajo in necarinsko zakonodajo Unije, ter da od vključenih organov neposredno prek te točke prejemajo kakršne koli povezane informacije. Enotni komunikacijski kanal bi se moral uporabljati samo za unijske necarinske formalnosti, zajete v EU CSW-CERTEX in opredeljene kot primerne za dodatne ukrepe za poenostavitev.

(19)Podatki v carinski deklaraciji in podatki, vključeni v zahtevek za spremne listine, se v veliki meri prekrivajo. Da se omogoči ponovna uporaba podatkov, tako da gospodarskim subjektom ni treba zagotoviti istih podatkov več kot enkrat, je treba uskladiti in racionalizirati podatkovne zahteve za carinske in unijske necarinske formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi zato morala opredeliti podatkovne elemente, vključene v carinsko deklaracijo in zahtevek za spremne listine. Komisija bi morala opredeliti tudi podatkovne elemente, ki so potrebni samo v skladu z necarinsko zakonodajo Unije (v nadaljnjem besedilu: nabori podatkov partnerskega pristojnega organa). Podatki iz carinske deklaracije in nabori podatkov partnerskega pristojnega organa bi morali biti vključeni v sestavljeno deklaracijo, ki vsebuje vse informacije v zvezi s carinjenjem, potrebne za izpolnitev zadevnih carinskih in unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX.

(20)Da bi gospodarskim subjektom omogočili izpolnjevanje carinskih in necarinskih formalnosti, ki vplivajo na isto gibanje blaga, bi jim moralo nacionalno okolje enotnega okenca za carino omogočati, da za dajanje blaga v carinske postopke vse podatke, ki jih zahteva več regulativnih organov, predložijo s sestavljeno deklaracijo. Take podatke bi moralo biti mogoče predložiti skupaj s carinsko deklaracijo, vloženo pred pričakovano predložitvijo blaga carini, v skladu s členom 171 Uredbe (EU) št. 952/2013.

(21)Za prenos informacij, ki jih gospodarski subjekti zagotovijo v nacionalnih okoljih enotnega okenca za carino, vsem zadevnim organom bi moral EU CSW-CERTEX omogočati potrebno izmenjavo informacij med carinskimi in necarinskimi področji. Zlasti bi moral EU CSW-CERTEX prejemati podatke, potrebne za izpolnitev unijskih necarinskih formalnosti, ki se uporabljajo, iz nacionalnih okolij enotnega okenca za carino in jih posredovati v zadevni unijski necarinski sistem. Ta izmenjava bi morala pristojnim partnerskim organom omogočati pregled informacij, posredovanih v zadevne unijske necarinske sisteme, in sprejemanje odločitev o carinjenju, ki bi jih bilo treba carinskim organom posredovati prek EU CSW-CERTEX. Carinski organi pa bi morali te informacije dati na voljo gospodarskim subjektom prek nacionalnih okolij enotnega okenca za carino. Kot identifikator za izmenjavo in navzkrižno sklicevanje na informacije, povezane s temi izmenjavami, bi se morala uporabljati številka EORI.

(22)V skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013 se vsakemu gospodarskemu subjektu, ki opravlja carinske operacije, dodeli številka EORI kot identifikator za vse stike s carinskimi organi v Uniji. Komisija vzdržuje osrednji sistem EORI za shranjevanje in obdelavo podatkov v zvezi z EORI. Da bi se olajšalo sodelovanje med različnimi organi, vključenimi v postopek carinjenja blaga, bi morali imeti partnerski pristojni organi dostop do sistema EORI za potrditev številke EORI, ki jo lahko zahtevajo od gospodarskih subjektov v okviru svojih formalnosti.

(23)Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami je bistveno za usklajevanje vseh dejavnosti, povezanih z uspešnim delovanjem okolja enotnega okenca EU za carino. Glede na širok in raznolik obseg teh dejavnosti mora vsaka država članica imenovati pristojni organ, ki bo nacionalni koordinator. Nacionalni koordinator bi moral biti kontaktna točka za Komisijo in spodbujati sodelovanje na nacionalni ravni, hkrati pa zagotavljati interoperabilnost sistema. Komisija bi morala zagotoviti usklajevanje, kadar je to potrebno, in pomagati zagotoviti učinkovito izvrševanje unijskih necarinskih formalnosti.

(24)Razvoj okolja enotnega okenca EU za carino povzroča različne stroške izvajanja. Pomembno je, da se ti stroški med Komisijo in državami članicami razdelijo na najprimernejši način glede na vrsto storitev, ki se zagotavljajo. Komisija bi morala kriti stroške, povezane z razvojem, vzdrževanjem in delovanjem osrednje komponente okolja enotnega okenca EU za carino, EU CSW-CERTEX in njegovih vmesnikov z unijskimi necarinskimi sistemi. Države članice bi morale kriti stroške, povezane s svojo vlogo pri zagotavljanju vmesnikov z EU CSW-CERTEX ter razvojem, vzdrževanjem in delovanjem nacionalnih enotnih okenc za carino.

(25)Za postopno integracijo različnih unijskih necarinskih formalnosti z različnih področij politike v EU CSW-CERTEX je potrebno podrobno načrtovanje. V ta namen bi morala Komisija pripraviti delovni program za vključitev teh formalnosti v EU CSW-CERTEX ter za razvoj povezav med unijskimi necarinskimi sistemi, v katerih se obdelujejo te formalnosti, in EU CSW-CERTEX. Glavni cilj delovnega programa bi morala biti podpora operativnim zahtevam in časovnemu načrtu izvajanja teh dejavnosti. Delovni program bi bilo treba redno pregledovati, da se oceni splošni napredek pri uporabi določb te uredbe.

(26)Komisija bi morala redno spremljati delovanje okolja enotnega okenca EU za carino, da bi ocenila uspešnost EU CSW-CERTEX in zagotovila učinkovito izvrševanje unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o oceni delovanja okolja enotnega okenca EU za carino. V svojih poročilih bi morala oceniti napredek, opredeliti področja za izboljšanje in predlagati priporočila za prihodnost ob upoštevanju napredka, doseženega za izboljšanje digitalnega sodelovanja med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi, vključenimi v carinjenje blaga, da se zagotovijo poenostavljeni postopki za gospodarske subjekte in učinkovito izvrševanje necarinskih formalnosti EU.

(27)Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega delovanja okolja enotnega okenca EU za carino bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembami seznama unijskih necarinskih formalnosti, ki jih zajema EU CSW-CERTEX, določitvijo podatkovnih elementov, ki se izmenjujejo prek EU CSW-CERTEX, in opredelitvijo podatkovnih elementov, ki so skupni carinski deklaraciji in zahtevku za spremne listine, skupaj z naborom podatkov partnerskih pristojnih organov, in sicer za vsak ustrezni akt Unije, ki se uporablja za unijske necarinske formalnosti, integrirane v EU CSW-CERTEX. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 41 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(28)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo zadevnih odgovornosti skupnih upravljavcev za skladnost z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1725, sprejetjem posebnih pravil za izmenjavo informacij, ki jih je treba obdelati prek EU CSW-CERTEX, po potrebi vključno s kakršnimi koli posebnimi pravili za zagotovitev varstva osebnih podatkov, določitvijo unijskih necarinskih formalnosti, integriranih v EU CSW-CERTEX, ki so lahko predmet dodatnega digitalnega sodelovanja, sprejetjem postopkovnih ureditev za dodatne izmenjave informacij, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX, po potrebi vključno z morebitnimi posebnimi pravili, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in sprejetjem delovnega programa za podporo izvajanju določb v zvezi z integracijo zadevnih unijskih necarinskih sistemov z EU CSW-CERTEX in vključitvijo zadevnih unijskih necarinskih formalnosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 42 .

(29)Uredbo (EU) št. 952/2013 bi bilo treba spremeniti, da se okolje enotnega okenca EU za carino integrira v koncept carinske zakonodaje ter da se bolj povežejo carinski in necarinski postopki Unije, tako da se omogoči, da potekajo hkrati. Prvič, ker ta uredba vzpostavlja mehanizem, s katerim carinski organi izvršujejo regulativne formalnosti, ki vplivajo na postopek carinjenja blaga, je treba to uredbo ter njene dopolnilne in izvedbene določbe vključiti v opredelitev carinske zakonodaje iz točke 2 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013. Ta pristop je v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 952/2013, ki carinskim organom nalaga zagotavljanje varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi, ob hkratnem olajševanju trgovine. Drugič, člen 163(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 določa, da morajo biti spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo zadevni carinski postopek, v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve carinske deklaracije. Ker bodo lahko carinski organi potrebne podatke, povezane z unijskimi necarinskimi formalnostmi, pridobili prek EU CSW-CERTEX, bi bilo treba to obveznost šteti za izpolnjeno, zato bi bilo treba člen 163(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 ustrezno spremeniti.

(30)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje xx. xxxxx 202x.

(31)Za integracijo unijskih necarinskih formalnosti v EU CSW-CERTEX je treba vzpostaviti novo infrastrukturo informacijske tehnologije, da se vzpostavijo povezave med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi, opredelijo podatki, ki jih je treba izmenjati, ter razvijejo tehnične in funkcionalne specifikacije. Zato bi bilo treba pri uporabi te uredbe upoštevati časovni okvir, potreben za napredek pri tem razvoju na ravni Unije in nacionalni ravni. Poleg tega se pričakuje, da bo izvajanje dodatnih ukrepov digitalnega sodelovanja trajalo bistveno dlje, saj je zanj potrebna predhodna opredelitev zadevnih unijskih necarinskih formalnosti skupaj z ustreznim tehničnim razvojem. Zato je treba uporabo nekaterih določb te uredbe odložiti.

(32)Ker ciljev te uredbe, in sicer boljšega izvrševanja regulativnih zahtev Unije prek meja Unije in spodbujanja mednarodne trgovine, zaradi inherentno nadnacionalne narave čezmejnega gibanja blaga in njegove kompleksnosti ne morejo zadovoljivo doseči države članice same, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja okolje enotnega okenca Evropske unije za carino, ki zagotavlja integriran sklop interoperabilnih elektronskih storitev na ravni Unije in nacionalni ravni prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil, in sicer za podporo interakciji in izmenjavi informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi iz Priloge.

Uredba določa pravila za nacionalna okolja enotnega okenca za carino ter pravila o digitalnem upravnem sodelovanju in izmenjavi informacij v okviru okolja enotnega okenca Evropske unije za carino.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz točk (1), (2), (5), (8), (12), (15) in (16) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „nacionalno okolje enotnega okenca za carino“ pomeni sklop elektronskih storitev, ki jih zagotavlja država članica, da se omogoči izmenjava informacij med elektronskimi sistemi carinskih organov, partnerskih pristojnih organov in gospodarskih subjektov;

(2) „partnerski pristojni organ“ pomeni kateri koli organ države članice ali Komisijo, pooblaščene za opravljanje določene funkcije v zvezi z izpolnjevanjem ustreznih unijskih necarinskih formalnosti;

(3) „unijska necarinska formalnost“ pomeni katero koli formalnost za mednarodno blagovno menjavo, določeno v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja;

(4) „spremna listina“ pomeni kateri koli certifikat, potrdilo, izjavo o skladnosti, licenco ali dovoljenje, ki ga izdajo partnerski pristojni organi za potrditev, da so bile unijske necarinske formalnosti izpolnjene;

(5) „upravljanje količine“ pomeni dejavnost spremljanja in upravljanja količine blaga, ki jo odobrijo partnerski pristojni organi v skladu z necarinsko zakonodajo Unije na podlagi informacij, ki jih zagotovijo carinski organi o carinjenju povezanih pošiljk;

(6) „unijski necarinski sistem“ pomeni kateri koli elektronski sistem Unije, ki hrani informacije vseh ustreznih partnerskih pristojnih organov in ga carinski organi potrebujejo za preverjanje skladnosti z zadevnimi unijskimi necarinskimi formalnostmi.

Člen 3

Okolje enotnega okenca Evropske unije za carino

Vzpostavi se okolje enotnega okenca Evropske unije za carino. Vključuje carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil, nacionalna okolja enotnega okenca za carino in unijske necarinske sisteme iz Priloge.

Poglavje II
Carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil

Člen 4

Vzpostavitev carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil

Vzpostavi se elektronski carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX). EU CSW-CERTEX povezuje nacionalna okolja enotnega okenca za carino z unijskimi necarinskimi sistemi iz Priloge.

Člen 5

Vloge in odgovornosti v zvezi z EU CSW-CERTEX

1.Komisija v sodelovanju z državami članicami razvija, integrira in upravlja EU CSW-CERTEX.

2.Komisija poveže unijske necarinske sisteme iz Priloge z EU CSW-CERTEX in omogoči izmenjavo informacij o unijskih necarinskih formalnostih, navedenih v Prilogi.

3.Države članice povežejo nacionalna okolja enotnega okenca za carino z EU CSW-CERTEX in omogočijo izmenjavo informacij o unijskih necarinskih formalnostih, navedenih v Prilogi.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi s spremembo Priloge, zlasti da se zajamejo druge unijske necarinske formalnosti.

Člen 6

Obdelava osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX

1.Obdelava osebnih podatkov se lahko v EU CSW-CERTEX izvaja le za naslednje namene:

(a)omogočanje izmenjave informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi iz Priloge v zvezi z unijskimi necarinskimi formalnostmi, navedenimi v Prilogi;

(b)pretvorbo podatkov iz člena 10(2), kadar je to potrebno, da se omogoči izmenjava informacij iz točke (a) tega odstavka.

2.EU CSW-CERTEX lahko obdeluje osebne podatke samo naslednjih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki:

(a)fizične osebe, katerih osebni podatki so navedeni v carinski deklaraciji;

(b)fizične osebe, katerih osebni podatki so navedeni v spremnih listinah ali drugih dodatnih dokumentarnih dokazilih, potrebnih za izpolnjevanje unijskih necarinskih formalnosti s seznama v Prilogi;

(c)pooblaščeno osebje carinskih organov, partnerskih pristojnih organov, organov za preverjanje pošiljk ali katerega koli drugega ustreznega organa ali pooblaščenega organa, katerega osebni podatki so navedeni v dokumentih iz točk (a) in (b);

(d)osebje Komisije in tretji ponudniki storitev, ki delujejo v imenu Komisije, ki opravljajo operativne in vzdrževalne dejavnosti, povezane z EU CSW-CERTEX.

3.EU CSW-CERTEX lahko obdeluje samo naslednje kategorije osebnih podatkov:

(a)ime, naslov, oznaka države in identifikacijska številka fizičnih oseb iz točk (a) in (b) odstavka 2, ki so v skladu s carinsko zakonodajo ali necarinsko zakonodajo Unije potrebni za izpolnitev njunih zadevnih formalnosti;

(b)ime in podpis pooblaščenega osebja iz točk (c) in (d) odstavka 2.

4.EU CSW-CERTEX ne hrani informacij, izmenjanih med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi.

5.Pretvorba osebnih podatkov iz točke (b) odstavka 1 se izvede z uporabo infrastrukture informacijske tehnologije, ki se nahaja v Uniji.

Člen 7

Skupno upravljanje EU CSW-CERTEX

1.Komisija je pri obdelavi osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX skupni upravljavec v smislu člena 28(1) Uredbe (EU) 2018/1725, carinski organi in partnerski pristojni organi pa so skupni upravljavci v smislu člena 26(1) Uredbe (EU) 2016/679.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi zadevne odgovornosti skupnih upravljavcev za skladnost z obveznostmi iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1725. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3) te uredbe.

3.Skupni upravljavci zagotovijo, da:

(a)sodelujejo pri pravočasni obdelavi zahtevkov, ki jih vložijo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki;

(b)si medsebojno pomagajo pri zadevah, ki vključujejo prepoznavanje in obravnavanje kakršnih koli kršitev varstva osebnih podatkov v zvezi s skupno obdelavo;

(c)si izmenjavajo ustrezne informacije, potrebne za obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z oddelkom 2 Uredbe (EU) 2016/679 in oddelkom 2 Uredbe (EU) 2018/1725;

(d)zagotavljajo in varujejo varnost, celovitost, razpoložljivost in zaupnost osebnih podatkov, ki se skupno obdelujejo, v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 33 Uredbe (EU) 2018/1725.

Poglavje III
Nacionalna okolja enotnega okenca za carino

Člen 8

Vzpostavitev nacionalnih okolij enotnega okenca za carino

1.Države članice vzpostavijo nacionalna okolja enotnega okenca za carino. Vsaka država članica je odgovorna za razvoj, integracijo in delovanje svojega okolja enotnega okenca za carino.

2.Nacionalna okolja enotnega okenca za carino omogočajo izmenjavo informacij in sodelovanje z elektronskimi sredstvi med carinskimi organi, partnerskimi pristojnimi organi in gospodarskimi subjekti za namene skladnosti s carinsko zakonodajo in unijskimi necarinskimi formalnostmi, navedenimi v Prilogi, ter njihovega učinkovitega izvrševanja.

3.Nacionalna okolja enotnega okenca za carino zagotavljajo zlasti naslednje funkcionalnosti:

(a)omogočanje carinskim organom, da samodejno preverijo skladnost z unijskimi necarinskimi formalnostmi, navedenimi v Prilogi, na podlagi podatkov, prejetih iz unijskih necarinskih sistemov za namene carinjenja blaga;

(b)omogočanje partnerskim pristojnim organom, da po potrebi izvajajo upravljanje količine v zvezi z unijskimi necarinskimi formalnostmi, navedenimi v Prilogi;

(c)zagotavljanje enotnega komunikacijskega kanala, prek katerega lahko gospodarski subjekti izpolnijo ustrezne carinske formalnosti in unijske necarinske formalnosti, za katere velja dodatno digitalno sodelovanje v skladu s členom 12.

4.Nacionalna okolja enotnega okenca za carino lahko služijo tudi kot platforme za usklajevanje kontrol v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Člen 9

Obdelava osebnih podatkov v nacionalnem okolju enotnega okenca za carino

1.Obdelava osebnih podatkov v nacionalnem okolju enotnega okenca za carino se v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 izvaja ločeno od postopkov obdelave iz člena 6 te uredbe.

2.Vsaka država članica je edini upravljavec postopkov obdelave podatkov, ki se izvajajo v njenem okolju enotnega okenca za carino.

3.Vsaka država članica obvesti Komisijo o kakršnih koli kršitvah varstva osebnih podatkov, ki ogrožajo varnost, zaupnost, razpoložljivost ali celovitost osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okolju enotnega okenca za carino te države.

Poglavje IV
Digitalno sodelovanje – izmenjava informacij in druga postopkovna pravila

Oddelek 1
DIGITALNO SODELOVANJE, POVEZANO Z UNIJSKIMI NECARINSKIMI FORMALNOSTMI

Člen 10

Izmenjava informacij, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX

1.EU CSW-CERTEX za vsako od unijskih necarinskih formalnosti, navedeno v Prilogi, omogoča izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in ustreznimi unijskimi necarinskimi sistemi, in sicer za naslednje namene:

(a)dajanje ustreznih podatkov na voljo carinskim organom, da lahko opravijo potrebno avtomatizirano preverjanje teh formalnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013;

(b)dajanje ustreznih podatkov na voljo partnerskim pristojnim organom za upravljanje količine dovoljenega blaga v unijskih necarinskih sistemih na podlagi blaga, prijavljenega carinskim organom in sproščenega s strani teh organov;

(c)olajšanje integracije postopkov med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi za popolnoma avtomatizirano carinjenje blaga in usklajevanje kontrol v skladu s členom 47(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(d)omogočanje kakršnega koli drugega avtomatiziranega prenosa podatkov med carinskimi organi in ustreznimi partnerskimi pristojnimi organi, ki je potreben v skladu z zakonodajo Unije iz Priloge.

2.Za vsako od unijskih necarinskih formalnosti, navedenih v Prilogi, EU CSW-CERTEX zagotavlja naslednje:

(a)uskladitev carinskega in necarinskega izrazja, kjer je mogoče, in opredelitev carinskih postopkov, za katere se lahko uporabijo spremne listine na podlagi upravnih odločb partnerskega pristojnega organa, navedenih v spremnih listinah;

(b)pretvorbo oblike podatkov, potrebnih za izpolnitev ustreznih unijskih necarinskih formalnosti, v podatke, združljive s carinsko deklaracijo, in obratno, ne da bi se spremenila njihova vsebina.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi z določitvijo podatkovnih elementov, ki se izmenjujejo prek EU CSW-CERTEX v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4.Komisija z izvedbenimi akti sprejme posebna pravila za izmenjavo informacij iz odstavkov 1 in 2, po potrebi vključno s posebnimi pravili za zagotovitev varstva osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Oddelek 2
DODATNO DIGITALNO SODELOVANJE, POVEZANO Z UNIJSKIMI NECARINSKIMI FORMALNOSTMI

Člen 11

Racionalizacija izpolnjevanja carinskih in unijskih necarinskih formalnosti

Za blago, za katerega veljajo unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi, nacionalna okolja enotnega okenca za carino zagotavljajo naslednje funkcionalnosti:

(a)omogočanje gospodarskim subjektom, da predložijo ustrezne informacije, potrebne za izpolnitev veljavnih carinskih formalnosti in unijskih necarinskih formalnosti;

(b)dajanje na voljo elektronskih povratnih informacij o carinjenju blaga s strani carinskih in partnerskih pristojnih organov, odgovornih za izpolnjevanje veljavnih carinskih formalnosti in unijskih necarinskih formalnosti, gospodarskim subjektom.

Člen 12

Unijske necarinske formalnosti, za katere velja dodatno digitalno sodelovanje

1.Za unijsko necarinsko formalnost, navedeno v Prilogi, veljajo člen 8(3)(c), členi 11 do 15 in člen 16(2), če Komisija v skladu z odstavkom 2 tega člena določi, da ta formalnost izpolnjuje merila iz navedenega odstavka.

2.Komisija z izvedbenimi akti določi, katere unijske necarinske formalnosti s seznama v Prilogi izpolnjujejo naslednja merila:

(a)obstaja prekrivanje med več podatki, potrebnimi za zahtevek za spremne listine in carinsko deklaracijo;

(b)število spremnih listin, izdanih v Uniji za določeno formalnost, ni zanemarljivo;

(c)ustrezen unijski necarinski sistem iz Priloge lahko identificira gospodarski subjekt z registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (v nadaljnjem besedilu: številka EORI);

(d)veljavna necarinska zakonodaja Unije omogoča izpolnjevanje določene formalnosti prek nacionalnih okolij enotnega okenca za carino v skladu s členom 11.

3.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Člen 13

Usklajevanje in racionalizacija podatkov

1.Komisija bo opredelila skupne podatke iz carinske deklaracije in ustreznega zahtevka za spremne listine ter opredelila dodatne podatkovne elemente, ki so potrebni samo v skladu z necarinsko zakonodajo Unije.

2.Dodatni podatkovni elementi iz odstavka 1 se označijo z ustrezno kratico unijske necarinske formalnosti iz Priloge, ki ji sledi pripona „nabor podatkov partnerskega pristojnega organa“.

3.Podatki iz carinske deklaracije in dodatni podatkovni elementi iz odstavka 1, ki so potrebni za dajanje blaga v določen carinski postopek, so vključeni v sestavljeno deklaracijo, ki vsebuje vse podatke, ki jih carinski in partnerski pristojni organi potrebujejo za carinjenje blaga.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21, s katerimi na eni strani opredeli podatkovne elemente, ki so skupni carinski deklaraciji in zahtevku za spremne listine, ter na drugi strani nabor podatkov partnerskega pristojnega organa za vsak zadevni akt Unije, ki se uporablja za unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi.

Člen 14

Predložitev carinskih in unijskih necarinskih podatkov s strani gospodarskih subjektov

1.Za namene člena 11(a) lahko nacionalna okolja enotnega okenca za carino gospodarskim subjektom omogočijo, da skupaj s carinsko deklaracijo, vloženo pred predložitvijo blaga v skladu s členom 171 Uredbe (EU) št. 952/2013, predložijo sestavljeno deklaracijo, ki vsebuje nabore podatkov partnerskega pristojnega organa.

2.Sestavljena deklaracija, predložena v skladu z odstavkom 1, je hkrati carinska deklaracija in zahtevek za spremne listine.

Člen 15

Izmenjava dodatnih informacij, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX

1.EU CSW-CERTEX omogoča potrebno izmenjavo informacij med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in unijskimi necarinskimi sistemi za naslednje namene:

(a)posredovanje podatkov, za katere je bilo ugotovljeno, da so skupni carinski deklaraciji in ustreznemu zahtevku za spremne listine v skladu s členom 13(4), ter naborov podatkov partnerskega pristojnega organa, ki se uporabljajo, da se partnerskim pristojnim organom omogoči opravljanje njihovih nalog za ustrezne formalnosti v skladu z necarinsko zakonodajo Unije;

(b)posredovanje kakršnih koli povratnih informacij partnerskih pristojnih organov, vnesenih v unijske necarinske sisteme, ki se uporabljajo, gospodarskim subjektom za namene člena 11(b).

2.Če je gospodarski subjekt registriran pri carinskih organih v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013, se za izmenjavo informacij iz odstavka 1 uporabi številka EORI.

3.Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovne ureditve za izmenjavo informacij iz odstavka 1, po potrebi vključno s kakršnimi koli posebnimi pravili, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Oddelek 3
DRUGA POSTOPKOVNA PRAVILA ZA UNIJSKE NECARINSKE FORMALNOSTI

Člen 16

Uporaba sistema EORI s strani partnerskih pristojnih organov

Pri opravljanju svojih nalog imajo partnerski pristojni organi dostop do sistema EORI, vzpostavljenega za namene člena 9 Uredbe (EU) št. 952/2013, za potrjevanje ustreznih podatkov o gospodarskih subjektih, shranjenih v tem sistemu.

Člen 17

Nacionalni koordinatorji

Vsaka država članica imenuje pristojni organ, ki deluje kot nacionalni koordinator za okolje enotnega okenca Evropske unije za carino. Nacionalni koordinator opravlja naslednje naloge:

(a)deluje kot nacionalna kontaktna točka za Komisijo pri vseh vprašanjih, povezanih z izvajanjem te uredbe;

(b)spodbuja sodelovanje med carinskimi organi in nacionalnimi partnerskimi pristojnimi organi na nacionalni ravni ter usklajuje dejavnosti, povezane s povezavo med nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino in EU CSW-CERTEX, da se podpira izvajanje te uredbe.

Poglavje V
Stroški EU CWS-CERTEX, delovni program ter spremljanje in poročanje

Člen 18

Stroški

1.Stroške, povezane z razvojem, integracijo in delovanjem EU CSW-CERTEX in njegovih vmesnikov z unijskimi necarinskimi sistemi, krije Unija.

2.Vsaka država članica krije stroške, ki nastanejo v zvezi z razvojem, integracijo in delovanjem njenega nacionalnega okolja enotnega okenca za carino ter njegovo povezavo z EU CSW-CERTEX.

Člen 19

Delovni program

Komisija z izvedbenimi akti sprejme delovni program za podporo izvajanju določb te uredbe v zvezi s povezavo unijskih necarinskih sistemov iz Priloge z EU CSW-CERTEX in integracijo ustreznih unijskih necarinskih formalnosti. Delovni program se posodablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1.Komisija redno spremlja delovanje okolja enotnega okenca Evropske unije za carino.

2.Komisija redno ocenjuje uspešnost EU CSW-CERTEX.

3.Do 31. decembra 2027 in vsaka tri leta po tem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vključuje tudi informacije o spremljanju in ocenjevanju, ki se izvajata v skladu z odstavkoma 1 oziroma 2.

4.Države članice na zahtevo Komisije zagotovijo vse informacije, potrebne za poročilo iz odstavka 3.

Poglavje VI
Postopki za sprejetje izvedbenih in delegiranih aktov, spremembe Uredbe (EU) št. 952/2013 in končne določbe

Člen 21

Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(4), 10(3) in 13(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz členov 5(4), 10(3) in 13(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(4), 10(3) in 13(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 952/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Spremembe Uredbe (EU) št. 952/2013

Uredba (EU) št. 952/2013 se spremeni:

(1) v členu 5(2) se doda naslednja točka:

„(e) Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta* in določbe o njeni dopolnitvi ali izvajanju;

* Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L [...], DD.MM.LLLL, str. XX).“;

(2) v členu 163(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za spremne listine za veljavne unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) [...], se šteje, da so v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve carinske deklaracije, če lahko ti organi pridobijo potrebne podatke iz ustreznih unijskih necarinskih sistemov prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil v skladu s točkama (a) in (c) člena 10(1) navedene uredbe.“

Člen 24

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5(2) in (3), točki (a) in (b) člena 8(3) ter člen 10 se uporabljajo za vsako unijsko necarinsko formalnost, navedeno v Prilogi, od datumov, določenih v Prilogi.

Točka (c) člena 8(3), člen 11, člen 13(1), (2) in (3), člen 14 ter člen 15(1) in (2) se uporabljajo od 1. januarja 2031.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[...] [...]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okolja enotnega okenca EU za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013

–PLAN/2017/1149 – TAXUD

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 43

– Carinska unija

– Strategija e-uprave in digitalizacija

1.3.Vrsta predloga/pobude

☒ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 44 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Sporočilo Evropske komisije o razvoju carinske unije EU in njenega upravljanja iz leta 2016 (COM(2016) 813 final) 45

Strateški načrt GD TAXUD za obdobje 2016–2020 46

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o akcijskem načrtu za dvig carinske unije na naslednjo raven – agenda za ukrepanje za močno in sodobno carinsko unijo (PLAN/2020/6296)

Talinska deklaracija o e-upravi (estonsko predsedstvo Sveta EU, 6. oktobra 2017) 47

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilji

1.Okrepljeno sodelovanje med carinskimi organi in pristojnimi organi, odgovornimi za izvrševanje necarinskih regulativnih formalnosti, potrebnih za mednarodno trgovino (v nadaljnjem besedilu: partnerski pristojni organi), da se razširi in izboljša pilotna rešitev informacijske tehnologije, ki jo je razvil GD TAXUD 48 . Ta rešitev bi nacionalne carinske sisteme enotno povezala s sistemi EU, ki upravljajo necarinske regulativne formalnosti, da se omogoči sistematična in avtomatizirana izmenjava informacij med obema področjema.

2.Izboljšanje izvrševanja čezmejnih regulativnih formalnosti. Izmenjava informacij med carinskimi in necarinskimi sistemi bi omogočila avtomatizirane carinske kontrole spremnih listin, elektronske povratne informacije o carinjenju partnerskim pristojnim organom ter boljše povezovanje veljavnih carinskih in necarinskih postopkov.

3.Poenostavljeni postopki carinjenja blaga za gospodarske subjekte z določitvijo okvira za uskladitev podatkov in omogočanjem ponovne uporabe podatkov, ki jih predložijo gospodarski subjekti.

4.Upravljanje količin na ravni EU v necarinskih formalnostih.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Komisija bo zagotovila ureditev za spremljanje in ocenjevanje delovanja okolja enotnega okenca EU za carino glede na glavne cilje politike. Prednostne naloge politike in ustrezni viri so opisani v oddelkih 1.5.1 in 3 tega dokumenta.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Carinske uprave držav članic: s pobudo se bo prihranilo veliko časa pri carinjenju, saj bi se spremne listine, povezane z necarinskimi regulativnimi formalnostmi v okviru področja uporabe, prek EU CSW-CERTEX prenesle v carinske informacijske sisteme iz ustreznega sistema EU. To bo omogočilo avtomatizirano preverjanje in zmanjšalo odvisnost od ročnih carinskih pregledov dokumentacije, kar bo prihranilo človeške vire in posledično povečalo zmogljivosti carinskih uprav za kontrole. Sprememba bi bila še posebej izrazita za regulativne formalnosti, pri katerih se količine dovoljenega blaga lahko razdelijo na več carinskih deklaracij, in sicer zaradi uvedbe funkcionalnosti avtomatiziranega upravljanja količine na ravni EU. Ta funkcionalnost bo omogočila samodejno preverjanje „odpisov“ po vsej Uniji, s čimer se bo preprečilo carinjenje blaga nad dovoljeno količino. Poleg tega bo predlog zagotovil poenostavitev in uskladitev podatkov med carinskimi in necarinskimi formalnostmi ter boljšo uskladitev postopkov. Prav tako se pričakujeta tudi izboljšano obvladovanje tveganja zaradi povečane količine elektronskih podatkov, pridobljenih od gospodarskih subjektov v okviru carinske deklaracije, in enostavnejša izmenjava podatkov med organi.

Partnerski pristojni organi: pobuda bo izboljšala skladnost in izvrševanje necarinskih regulativnih formalnosti v okviru področja uporabe. Zlasti avtomatizirano upravljanje količine na ravni EU je nadzorno orodje, ki preprečuje goljufivo uporabo spremnih listin nad odobrenimi količinami. Avtomatizirana izmenjava informacij med organi bo odpravila tudi tveganje za carinjenje blaga na podlagi ponarejene spremne listine. Poleg tega bo standardizacija izmenjave informacij med sistemi partnerskih pristojnih organov EU in nacionalnimi carinskimi sistemi zagotovila priložnost za uskladitev izvajanja necarinske zakonodaje s strani nacionalnih carinskih uprav po vsej EU.

Gospodarski subjekti: pričakuje se, da bo meddržavna izmenjava informacij med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi znatno povečala učinkovitost in prihranila veliko časa pri carinjenju blaga. Za gospodarske subjekte bo koristna zlasti neposredna avtomatizirana izmenjava med organi, saj jim za carinjenje ne bo treba fizično predložiti spremnih listin. Poleg tega bodo lahko carinski organi v večini primerov avtomatizirano preverjali spremne listine, s čimer bodo gospodarski subjekti prihranili čas in vire, ki jih potrebujejo za preverjanje dokumentacije. Glede na to, da bo avtomatska služba za preverjanje spremnih listin na voljo 24 ur na dan in sedem dni v tednu, se bo lahko carinjenje v standardnih primerih opravilo tudi zunaj delovnega časa. Poleg tega bo enotna vstopna točka (vidik predloga o poslovanju med podjetji in državo) poenostavila izpolnjevanje regulativnih formalnosti in obravnavala ključne težave, kot je potreba po predložitvi podobnih informacij več organom za ista gibanja.

Državljani: boljša skladnost z necarinskimi regulativnimi formalnostmi EU in njihovo boljše izvrševanje bosta pozitivno vplivala na varovanje javnega zdravja in varnosti, krepitev zaščite, ohranjanje kulturne dediščine ter varstvo dobrobiti živali in okolja. Poenostavitev regulativnih formalnosti, skrajšanje časa carinjenja in zmanjšanje sredstev, potrebnih za njihovo obravnavo, lahko nazadnje koristijo državljanom, saj bi se lahko nižji stroški prenesli nanje v obliki nižjih cen.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

–Število necarinskih regulativnih formalnosti, ki jih zajema pobuda v danem letu, in število sporazumov, podpisanih med GD TAXUD in partnerskimi generalnimi direktorati za formalnosti, ki jih zajema pobuda.

–Število carinskih deklaracij, za katere se uporablja avtomatizirana izmenjava informacij, ki se obdelujejo prek EU CSW-CERTEX, in število zahtevkov, predloženih na državo članico v EU CSW-CERTEX

–Število neskladij in poskusov goljufij, odkritih z avtomatiziranim navzkrižnim preverjanjem informacij.

–Stopnja odkritij pri dokumentacijskih in fizičnih kontrolah (po sistematičnem avtomatiziranem navzkrižnem preverjanju informacij, omogočenem prek EU CSW-CERTEX) in količina odkritega neskladnega blaga.

–Delež avtomatiziranih kontrol, ki jim ne sledi ročni poseg (kontrola dokumentacije ali fizična kontrola).

–Število sestavljenih deklaracij 49 , vloženih prek nacionalnih enotnih okenc.

–Povprečni čas, potreben za carinjenje zadevnega blaga.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Komisija in države članice EU so z leti sprejele številne zaveze za razvoj storitev enotnega okenca na področju carine. Odločba o e-carini iz leta 2008 50 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino je države članice in Komisijo pozvala, naj si „prizadevajo za vzpostavitev in usposobitev okvira za sistem storitev ,eno okno‘.“ Beneška deklaracija 51 iz leta 2014 je na tej podlagi predlagala postopen akcijski načrt za izvajanje okolja enotnega okenca EU za carino in razvoj njegovega pravnega okvira. Poleg tega je Komisija v sporočilu iz leta 2016 o razvoju carinske unije EU in njenega upravljanja 52 napovedala, da namerava poiskati izvedljivo rešitev za razvoj in vzpostavitev okolja enotnega okenca EU za carino. To je izraženo v prvem dvoletnem poročilu o napredku pri razvoju carinske unije EU 53 , v katerem je okolje enotnega okenca EU za carino opredeljeno kot prednostno področje.

V skladu s političnimi prednostnimi nalogami EU je Komisija leta 2015 začela pilotni projekt, ki ga skupaj upravljata Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD) ter Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (GD SANTE), tj. „skupni vstopni veterinarski dokument EU v okviru enotnega okenca za carino“ (EU SW-SVVD). Ta je prek osrednje rešitve informacijske tehnologije GD TAXUD zagotovil vmesnik med nacionalnimi carinskimi sistemi in sistemom izdajanja potrdil na ravni EU 54 . Omogočil je avtomatizirano preverjanje treh sanitarnih potrdil, potrebnih za vnos proizvodov živalskega/neživalskega izvora, s strani carinskih uprav petih držav članic, ki so sodelovale prostovoljno. „Carinski projekt enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil“ (EU CSW-CERTEX), ki se je začel izvajati leta 2017, je razširil pilotni projekt in izboljšal njegove funkcije. Do konca leta 2018 so bila dodana nova potrdila, število sodelujočih držav članic pa se je povečalo s petih na devet. Predlagana pravna pobuda bo temeljila na obstoječi pilotni rešitvi, ki jo je razvil GD TAXUD, in določala, da jo morajo vse države članice obvezno uporabljati za izmenjavo informacij o številnih regulativnih formalnostih, za katere so ustrezne informacije, ki jih zahteva carina za carinjenje, na voljo v elektronskih sistemih EU. Povezave med EU CSW-CERTEX in prihodnjimi elektronskimi sistemi EU bodo vzpostavljene postopoma, ko bodo uvedene nove regulativne formalnosti. Obseg teh formalnosti naj bi se povečal z integracijo novih funkcionalnosti. Zlasti bo polno obvezno sodelovanje vseh držav članic omogočilo avtomatizirano upravljanje količine zadevnih regulativnih formalnosti na ravni EU, potrebno za odpravo vrzeli pri izvrševanju, zmanjšanje števila goljufij in napak ter postopno povečanje učinkovitosti.

V oceni učinka predloga politike je bila opisana vrsta možnosti politike (vključno z nadaljevanjem osnovnega scenarija). Predlaga se sveženj prednostnih možnosti, da se zagotovi okvir za izvajanje evropske politike na tem področju. Sestavljen je iz treh možnosti, razdeljenih v naslednje kategorije:

(a)meddržavno sodelovanje (možnost 1: meddržavna izmenjava informacij o formalnostih EU, za katere so ustrezne informacije, ki jih carina potrebuje za carinjenje, na voljo v elektronskih sistemih EU);

(b)sodelovanje med podjetji in državo (možnost 6: usklajena nacionalna enotna okenca, ki gospodarskim subjektom omogočajo izpolnjevanje carinskih in necarinskih formalnosti prek enotne vstopne točke v okviru področja uporabe) ter

(c)razširitev uporabe sistema registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI) na partnerske pristojne organe (možnost 8(ii)).

Neposredni gospodarski stroški prednostnega svežnja za Evropsko komisijo vključujejo enkratne stroške izvajanja in ponavljajoče se stroške. Stroški izvajanja vključujejo poslovno modeliranje in porabo za strojno in programsko informacijsko opremo, razvoj programske opreme, preskušanje, uvajanje in vzdrževanje, upravljanje sprememb procesov, usposabljanje in podporo, pričakuje pa se, da bodo postopno porazdeljeni v sedemletnem obdobju, pri čemer se obseg ocenjuje na 15 regulativnih formalnosti. Izhodišče bi bila obstoječa arhitektura EU CSW-CERTEX, ki deluje za več kot polovico teh regulativnih formalnosti 55 , za katere so stroški izvajanja in razvoja v obdobju postopnega izvajanja ocenjeni na 50 % stroškov za vključitev novih formalnosti.

Od osmega leta dalje se bodo stroški izvajanja nadomestili s ponavljajočimi se stroški vzdrževanja strojne in programske opreme, rednih posodobitev, nadaljnje podpore in vsakodnevnega delovanja.

Stroški izvajanja prednostnega svežnja naj bi po pričakovanjih skupaj znašali 64,730 milijona EUR, enakomerno porazdeljenih v prvih sedmih letih postopnega izvajanja, ter 6,350 milijona EUR stroškov vzdrževanja letno, ko bo polno deloval.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Težave, ki jih obravnava pobuda, zlasti nezadostno usklajevanje in razdrobljena interoperabilnost med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi pri carinjenju določenega blaga, so same po sebi nadnacionalne in vključujejo čezmejno gibanje blaga ter učinke morebitnih napak in goljufij v posameznih državah na ravni EU. EU je glede na svojo odgovornost za carinsko unijo in zadevne necarinske regulativne formalnosti v najboljšem položaju za izvajanje usklajevalnih ukrepov, odpravljanje razdrobljenosti in ustvarjanje ekonomije obsega. Obstoječi in pričakovani nacionalni ukrepi so se izkazali za nezadostne predvsem iz naslednjih razlogov:

(a)nadaljnja razdrobljenost in pomanjkanje interoperabilnosti bi omejila koristi postopne digitalizacije in posodobitve postopkov, povezanih s carinjenjem določenega blaga;

(b) nacionalne pobude bi bile maloštevilne zaradi omejenih virov in pomanjkanja nekaterih ključnih funkcij, kot je upravljanje količine na ravni EU;

(c)pilotni projekt EU CSW-CERTEX (prostovoljna pobuda) bi izgubil zagon, če mu ne bi sledili obvezni ukrepi. Številni carinski organi držav članic so nanj navadili in postopno ukinili prejšnje ročne in papirne postopke ter brez njega ne bi mogli več obdelati ustreznih formalnosti.

Glede na svojo vlogo pri posodabljanju carinske unije ter boljšem izvrševanju carinskih in necarinskih regulativnih formalnosti na meji ima EU edinstveno prednost, da ponovno oceni temeljne prakse in postopke sedanjega razdrobljenega modela regulativne skladnosti. Ukrepi EU na tem področju bodo izboljšali skladnost regulativnih formalnosti z zakonodajo EU in dodatno olajšali čezmejno gibanje blaga. To bo prineslo jasno dodano vrednost za interakcijo med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter vsakodnevne dejavnosti gospodarskih subjektov. Nenazadnje bo posredovanje EU ustvarilo precejšnje družbene in okoljske učinke ter znatne gospodarske koristi za družbo kot celoto.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

EU SW-SVVD in njegov naslednik pilotni projekt EU CSW-CERTEX se lahko štejeta kot načrt za pobudo. Ocena pilotnega projekta, ki jo je izvedel GD TAXUD, je potrdila, da je v skladu s potrebami zainteresiranih strani v smislu učinkovitejšega carinjenja blaga in da je carinskim organom omogočil avtomatizirano preverjanje spremnih listin. Čeprav veljajo pridržki, povezani z dosedanjim obsegom projekta, sta pilotni projekt EU CSW-SVVD in projekt EU CSW-CERTEX že privedla do uskladitve in izmenjave podatkov v zvezi z zajetimi regulativnimi formalnostmi. To pa pomeni boljše sodelovanje med pristojnimi organi. Obstajajo tudi nekateri omejeni dokazi o zmanjšanju goljufij in človeških napak, zlasti z zmanjšanim človeškim posredovanjem in z možnostjo upravljanja količine na nacionalni ravni.

Vendar obstajajo omejitve, ki se nanašajo predvsem na doslejšnjo pilotno naravo rešitve. In sicer:

(a)za zapolnitev vrzeli pri izvrševanju je potrebno upravljanje količin na ravni EU, ki ga ni mogoče doseči brez polnega obveznega sodelovanja vseh držav članic;

(b)da se omogoči nenehno posodabljanje v realnem času (namesto periodičnih posodobitev), bi bila potrebna nadgradnja povezav med sistemi;

(c)potreba, da gospodarski subjekti poleg digitalnih dokumentov še vedno predložijo tudi dokumente v papirni obliki, omejuje koristi za gospodarske subjekte; za rešitev tega vprašanja bi bil potreben zakonodajni okvir, ki bi zagotavljal pravno veljavnost digitalnih podpisov.

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Zakonodajni predlog spada na področje uporabe prihodnjega programa Carina 2027 in njegovih naslednikov. Je del tekočega akcijskega načrta za carinsko unijo (PLAN/2020/6296), katerega namen je uresničitev prednostne naloge Komisije, da se carinska unija dvigne na naslednjo raven. V akcijskem načrtu bo predlagana revidirana dolgoročna strategija carinske unije, vključno z zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi. Ta predlog je prvi zakonodajni ukrep za posodobitev postopka carinjenja.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2029,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 56

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Zakonodajni predlog bo vzpostavil usklajeno in interoperabilno okolje enotnega okenca EU za carino. To okolje vključuje sklop popolnoma integriranih elektronskih storitev, zagotovljenih na ravni EU in nacionalni ravni, za izmenjavo informacij med carinskimi in partnerskimi pristojnimi organi ter poenostavitev postopkov carinjenja blaga za gospodarske subjekte. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami še naprej razvijala, vzdrževala in upravljala osrednji elektronski sistem (EU CSW-CERTEX), da bi olajšala izmenjavo podatkov med vsemi akterji, vključenimi v carinjenje blaga.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Redno spremljanje bo v največji možni meri temeljilo na virih na ravni EU, kot so razčlenjena poročila o uspešnosti carinske unije ter rezultati EU CSW-CERTEX v zvezi s poslovanjem in informacijsko tehnologijo in statistični podatki. Izvedena bodo posvetovanja z nacionalnimi carinskimi upravami, da bi ugotovili, ali in v kakšnem obsegu bo mogoče uporabiti tudi druge vire.

Šest let po začetku veljavnosti zakonodaje in nato vsaka tri leta bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o delovanju okolja enotnega okenca EU za carino, vključno s splošno oceno sistema EU CSW-CERTEX. Glede na to, da pobuda v času prve ocene še ne bo v celoti izvedena, bo poudarek na oceni napredka, opredelitvi področij, na katerih so potrebne izboljšave, in priporočilih za prihodnost. Drugo ocenjevanje bo bolj celostno.

Pričakuje se, da se bodo kazalniki spremljanja redno zbirali, kjer je to mogoče, prek sistema EU CSW-CERTEX. Za namene vrednotenja se bodo računalniško obdelovali in primerjali letni statistični podatki za zaporedna leta. Kadar je mogoče, se lahko uporabi primerjava z izhodiščnim stanjem v obliki trenda ali povprečja treh let pred začetkom delovanja.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Glavna tveganja so povezana z izvajanjem projekta, kot je bilo načrtovano. Prvič, zaradi skrčenja proračuna po izidu pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 57 bi lahko prišlo do morebitnega pomanjkanja človeških in finančnih virov. Poleg tega pomemben dejavnik tveganja izhaja iz medsektorske narave projekta, ki zahteva dejavno sodelovanje več generalnih direktoratov, in raznolikosti necarinskih regulativnih formalnosti v okviru področja uporabe.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

Zasnova, funkcionalne in tehnične specifikacije, razvoj, preskušanje, uvedba, delovanje in vzdrževanje EU CSW-CERTEX se izvajajo z uporabo obstoječih okvirnih pogodb z dobavitelji informacijske tehnologije, memorandumov o soglasju z drugimi generalnimi direktorati Komisije ter sporazumov o ravni storitev z državami članicami. Obstoječe usklajevanje poslovanja in informacijske tehnologije med generalnimi direktorati Komisije zmanjšuje morebitno prekrivanje dejavnosti.

Finančne transakcije se v skladu s kontrolnim sistemom GD TAXUD predhodno pregledajo.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ocene ni, saj so kontrole in zmanjševanje tveganj s strukturo upravljanja projekta neločljivo povezane naloge.

Stopnja tveganja napak je omejena (trenutno ocenjena na 0,5 % za dejavnosti javnega naročanja).

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Ukrepi, ki jih bo izvajala Komisija, bodo predmet predhodnih in naknadnih kontrol v skladu s finančno uredbo. Pogodbe in sporazumi o financiranju izvajanja te uredbe bodo Komisijo in Računsko sodišče pooblastili za izvajanje revizij in inšpekcijskih pregledov.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Številka [Razdelek………………………...……………]

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

Ni relevantno

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Številka [Razdelek ………………………...……………]	dif./nedif. 58	držav Efte 59	držav kandidatk 60	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
1	03.05.01	dif.	NE	NE	NE	NE
Še ni določeno	Proračunske vrstice sodelujočih generalnih direktoratov	dif.	NE	NE	NE	NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek se izpolni s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenese v CISNET za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka 1

Sredstva, dodeljena temu zakonodajnemu predlogu, se krijejo iz proračuna za program Carina v višini 950 milijonov EUR, ki ga je Komisija predlagala 8. junija 2018 za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Čeprav ta pobuda nima dodatnih proračunskih posledic, bo njeno uspešno izvajanje odvisno od tega, ali bodo po izidu pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 na voljo zadostna sredstva.

GD: TAXUD

Leto
2022 61

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Po letu
2027 62

• Odobritve za poslovanje

SKUPAJ

03.05.01

obveznosti

(1)

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

23,781

plačila

(2)

0,793

2,775

3,567

3,964

3,964

3,964

4,756

23,781

Neznano

obveznosti

(1a)

9,190

9,189

plačila

(2a)

5,918

5,918

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 63

Ni relevantno

Številka proračunske vrstice

(3)

Ni relevantno

Odobritve za GD TAXUD
SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

9,190

32,970

plačila

= 2 + 2a

+ 3

0,793

2,775

3,567

3,964

3,964

3,964

10,675

29,700

GD: partnerski generalni direktorati, ki sodelujejo v pobudi

Leto
2022 64

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Po letu
2027

• Odobritve za poslovanje

SKUPAJ

Proračunske vrstice sodelujočih generalnih direktoratov

obveznosti

(1)

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

23,781

plačila

(2)

0,793

2,775

3,567

3,964

3,964

3,964

4,756

23,781

Proračunske vrstice sodelujočih generalnih direktoratov

obveznosti

(1a)

9,190

9,189

plačila

(2a)

5,918

5,918

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 65

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve za partnerske generalne direktorate,
ki sodelujejo v pobudi, SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

3,964

9,190

32,970

plačila

= 2 + 2a

+ 3

0,793

2,775

3,567

3,964

3,964

3,964

10,675

29,700

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	7,927	7,927	7,927	7,927	7,927	7,927	18,377	65,940
	plačila	(5)	1,585	5,549	7,134	7,927	7,927	7,927	21,35	59,400
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	7,927	7,927	7,927	7,927	7,927	7,927	18,377	65,940
	plačila	= 5 + 6	1,585	5,549	7,134	7,927	7,927	7,927	21,35	59,400

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz RAZDELKOV 1 do 4
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ
(referenčni znesek)

obveznosti

= 4 + 6

plačila

= 5 + 6

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027
GD: TAXUD
• Človeški viri		0,750	0,750	0,750	0,750	0,750	0,750	1,950
• Drugi upravni odhodki
GD TAXUD SKUPAJ	odobritve	0,750	0,750	0,750	0,750	0,750	0,750	1,950
GD: partnerski generalni direktorati, ki sodelujejo v pobudi
• Človeški viri		0,570	0,570	0,570	0,570	0,570	0,570	1,620
• Drugi upravni odhodki
Partnerski generalni direktorati, ki sodelujejo v pobudi, SKUPAJ	odobritve	0,570	0,570	0,570	0,570	0,570	0,570	1,620

Odobritve iz RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

3,570

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	9,247	9,247	9,247	9,247	9,247	9,247	21,947
	plačila	2,905	6,869	8,454	9,247	9,247	9,247	24,920

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leta
2022 do 2028 66

SKUPAJ za izvedbeno fazo

Od leta
2029 dalje

vrsta 67

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

SPECIFIČNI CILJI št. 1–3 68

Razvoj, povezovanje in delovanje sistema EU CSW-CERTEX, ki bo prispeval k navedenim trem specifičnim ciljem

Ni relevantno

9,247

Ni relevantno

64,730

Ni relevantno

6,350

STROŠKI SKUPAJ

Ni relevantno

9,247

na leto izvedbe

Ni relevantno

64,730

Faza izvajanja skupaj

Ni relevantno

6,350

na leto delovanja

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2022 69

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Po letu
2027

SKUPAJ

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

3,570

11,490

Drugi upravni odhodki

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

3,570

11,490

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 70
of the multiannual financial framework

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

1,320

3,570

11,490

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) GD TAXUD		5	5	5	5	5	5
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) GD TAXUD								5/4 71
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) Komisija		3,8	3,8	3,8	3,8	3,8	3,8
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) Komisija								3,8/3,5 72
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 73
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 74	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		8,8	8,8	8,8	8,8	8,8	8,8	8,8/7,5 75

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	5 uradnikov AD v primeru GD TAXUD
Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–☒ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☒ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 76
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(2) To število odraža uradni seznam prepovedi in omejitev. Dejansko je število pravil, ki jih je treba izvrševati na zunanjih mejah EU, še večje. Zahteve za nadzor trga in skladnost proizvodov iz Uredbe (ES) št. 765/2008 (ki bo leta 2021 nadomeščena z Uredbo (EU) 2019/1020) so na primer eden od 60 elementov prepovedi in omejitev, vendar se nanašajo na izvrševanje več kot 100 zakonodajnih aktov EU, ki urejajo proizvode.

(3) Skladnost proizvodov ne zajema le skladnosti s harmonizacijsko zakonodajo za proizvode, ampak tudi druge zahteve, kot sta varnost proizvodov in dostopnost za invalide.

(4) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

(5) ST-16507/14.

(6) COM(2016) 813 final.

(7) 7585/1/17 REV 1.

(8) COM(2018) 524 final.

(9) Dejavnost spremljanja in upravljanja količine blaga, ki jo odobrijo partnerski pristojni organi v skladu z necarinsko zakonodajo Unije na podlagi informacij, ki jih zagotovijo carinski organi o carinjenju povezanih pošiljk.

(10) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf.

(11) COM(2020) 581 final.

(12) SWD(2020) 213 final.

(13)

Interoperabilnost je v evropskem okviru interoperabilnosti opredeljena kot sposobnost organizacij, da sodelujejo pri doseganju vzajemno koristnih in dogovorjenih skupnih ciljev, vključno z izmenjavo informacij in znanja med temi organizacijami prek poslovnih procesov, ki jih podpirajo, z izmenjavo podatkov med njihovimi sistemi IKT. https://ec.europa.eu/isa2/sites/isa/files/isa_annex_ii_eif_en.pdf .

(14) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (C/2019/8803).

(15) COM(2016) 179 final.

(16) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/ministerial-declaration-egovernment-tallinn-declaration.

(17) Načelo enkratnosti pomeni, da državljani in podjetja zagotovijo različne podatke samo enkrat v stiku z javnimi upravami, medtem ko organi javne uprave sprejmejo ukrepe za notranjo izmenjavo in ponovno uporabo teh podatkov, tudi čezmejno, vedno v skladu s predpisi o varstvu podatkov in drugimi omejitvami.

(18)

Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(19) COM(2020) 67 final.

(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).

(21) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru trga in skladnosti proizvodov (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(22) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 326, 26.10.2012, str. 47).

(23) Razen irščine, zaradi omejenih virov.

(24) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/1739-EU-Single-Window-environment-for-customs.

(25) SWD(2020) xxx final.

(26) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(27) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(28) Sprva bi moral EU CSW-CERTEX zajemati zlasti sanitarne in fitosanitarne zahteve, pravila, ki urejajo uvoz ekoloških proizvodov, okoljske zahteve v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini in snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, ter formalnosti v zvezi z uvozom predmetov kulturne dediščine.

(29) UL C [...], [...], str. [...].

(30) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(31) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

(32) Končno poročilo, ki so ga na zahtevo Komisije pripravile družbe Coffey International Development, Europe Economic Research Ltd in Ramboll Management Consulting.

(33) ST16507/14.

(34) Priloga k sklepom Sveta z dne 17. decembra 2014.

(35) Sklep Sveta (EU) 2015/1947 z dne 1. oktobra 2015 o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije (UL L 284, 30.10.2015, str. 1).

(36) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179 final z dne 19. aprila 2016).

(37) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(38) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(39) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(40) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(41) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(42) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(43) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(44) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(45) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016DC0813.

(46) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/strategic-plan-2016-2020-dg-taxud_march2016_en.pdf .

(47) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/ministerial-declaration-egovernment-tallinn-declaration .

(48) Carinski projekt enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (EU CSW-CERTEX).

(49) Sestavljena deklaracija: vse informacije v zvezi s carinjenjem, ki so potrebne za izpolnitev carinskih in unijskih necarinskih formalnosti, ki urejajo mednarodno blagovno menjavo.

(50) Odločba št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (UL L 23, 26.1.2008, str. 21).

(51) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16507-2014-INIT/en/pdf
(Beneška deklaracija je priložena sklepom Sveta iz decembra 2014).

(52) COM(2016) 813 final

(53) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Prvo dvoletno poročilo o napredku pri razvoju carinske unije EU in njenem upravljanju (COM(2018) 524 final).

(54) Računalniški veterinarski sistem TRACES.

(55) SZVD-A (skupni zdravstveni vstopni dokument za živali), prej SVVD-A, ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do konca leta 2020. SZVD-P (skupni zdravstveni vstopni dokument za živalske proizvode), prej SVVD-P, ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do konca leta 2020. SZVD-D (skupni zdravstveni vstopni dokument za krmo in živila neživalskega izvora), ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do sredine leta 2020. SZVD-PP (skupni zdravstveni vstopni dokument za rastline in rastlinske proizvode), ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do konca leta 2020. COI (potrdilo o kontrolnem pregledu) za uvoz ekoloških proizvodov, ki naj bi se v EU CSW-CERTEX prenesel do konca leta 2020. FLEGT (izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov) za uvoz lesa, ki naj bi se v EU CSW-CERTEX prenesel do konca leta 2020. FGAS (fluorirani toplogredni plini), ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do konca leta 2020. ODS (snovi, ki tanjšajo ozonski plašč), ki naj bi se v EU CSW-CERTEX začel izvajati do sredine leta 2020.

(56) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .

(57) COM(2018) 442.

(58) Dif. = diferencirana sredstva/ nedif. = nediferencirana sredstva.

(59) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(60) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(61) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(62) Vključuje odobritve do vključno leta 2030. Letna obveznost od leta 2030 dalje znaša 2,613.

(63) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(64) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(65) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(66) Letni stroški.

(67) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(68) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(69) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(70) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(71) 5 v letu 2028 (zadnje leto faze izvajanja) in 4 od leta 2029 dalje (faza vzdrževanja).

(72) 3,8 v letu 2008 (zadnje leto faze izvajanja) in 3,5 od leta 2029 dalje (faza vzdrževanja).

(73) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(74) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(75) 8,8 v letu 2008 (zadnje leto faze izvajanja) in 7,5 od leta 2029 dalje (faza vzdrževanja).

(76) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Unijska necarinska formalnost	Kratica	Unijski necarinski sistem	Ustrezna zakonodaja Unije	Datum začetka uporabe
Skupni zdravstveni vstopni dokument za živali	SZVD-A	TRACES	Člena 56 in 57 Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta 1 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 2	1. marec 2023
Skupni zdravstveni vstopni dokument za proizvode	SZVD-P	TRACES	Člena 56 in 57 Uredbe (EU) 2017/625 Izvedbena uredba (EU) 2019/1715	1. marec 2023
Skupni zdravstveni vstopni dokument za krmo in živila neživalskega izvora	SZVD-D	TRACES	Člena 56 in 57 Uredbe (EU) 2017/625 Izvedbena uredba (EU) 2019/1715	1. marec 2023
Skupni zdravstveni vstopni dokument za rastline in rastlinske proizvode	SZVD-PP	TRACES	Člena 56 in 57 Uredbe (EU) 2017/625 Izvedbena uredba (EU) 2019/1715	1. marec 2023
Potrdilo o kontrolnem pregledu	COI	TRACES	Člen 33 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 3 Uredba Komisije (ES) št. 1235/2008 4	1. marec 2024
Dovoljenje za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč	ODS	Sistem za izdajanje dovoljenj ODS 2	Členi 15, 16, 17 in 18 Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 5 Uredba Komisije (EU) št. 537/2011 6	1. marec 2023
Fluorirani toplogredni plini	F-GAS	Portal F-GAS in sistem za izdajanje dovoljenj za HFC	Členi 14, 15 in 17 Uredbe (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 7 Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1191/2014 8	1. marec 2023
Uvozno dovoljenje in izjava o uvozu predmetov kulturne dediščine	Predmeti kulturne dediščine	TRACES	Členi 3, 4, 5 in 7 Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta 9	3. marec 2025

GD: TAXUD			Leto 2022 61	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027 62
• Odobritve za poslovanje										SKUPAJ
03.05.01	obveznosti	(1)	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964		23,781
	plačila	(2)	0,793	2,775	3,567	3,964	3,964	3,964	4,756	23,781
Neznano	obveznosti	(1a)							9,190	9,189
	plačila	(2a)							5,918	5,918
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 63			Ni relevantno
Številka proračunske vrstice		(3)	Ni relevantno
Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	9,190	32,970
	plačila	= 2 + 2a + 3	0,793	2,775	3,567	3,964	3,964	3,964	10,675	29,700
GD: partnerski generalni direktorati, ki sodelujejo v pobudi			Leto 2022 64	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027
• Odobritve za poslovanje										SKUPAJ
Proračunske vrstice sodelujočih generalnih direktoratov	obveznosti	(1)	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964		23,781
	plačila	(2)	0,793	2,775	3,567	3,964	3,964	3,964	4,756	23,781
Proračunske vrstice sodelujočih generalnih direktoratov	obveznosti	(1a)							9,190	9,189
	plačila	(2a)							5,918	5,918
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 65
Številka proračunske vrstice		(3)
Odobritve za partnerske generalne direktorate, ki sodelujejo v pobudi, SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	3,964	9,190	32,970
	plačila	= 2 + 2a + 3	0,793	2,775	3,567	3,964	3,964	3,964	10,675	29,700

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,320	1,320	1,320	1,320	1,320	1,320	3,570	11,490
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	1,320	1,320	1,320	1,320	1,320	1,320	3,570	11,490

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 70
of the multiannual financial framework

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira