EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.9.2020

COM(2020) 569 final

2020/0260(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

{SWD(2020) 179 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Visokozmogljivostno računalništvo (HPC), ki se nanaša na računalniške sisteme (v nadaljnjem besedilu: superračunalniki) z izjemno visoko računalniško zmogljivostjo, ki so sposobni rešiti izjemno kompleksne in zahtevne težave, je ključna zmogljivost za digitalno preobrazbo naše družbe. Je „motor“, ki poganja podatkovno gospodarstvo in lahko ključnim tehnologijam, kot so umetna inteligenca (UI), podatkovna analitika in kibernetska varnost, omogoči, da izkoristijo izjemen potencial velepodatkov.

Visokozmogljivostno računalništvo številnim industrijskim sektorjem omogoča inovacije ter prehod na izdelke in storitve visoke vrednosti, s čimer utira pot razvoju novih vrst industrijske uporabe v kombinaciji z drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami. Aplikacije in infrastruktura visokozmogljivostnega računalništva so bistvenega pomena za globlje znanstveno razumevanje in preboje na skoraj vseh raziskovalnih področjih, od osnovne fizike do biomedicine. Visokozmogljivostno računalništvo je tudi ključno orodje za raziskovalce in oblikovalce politik pri reševanju glavnih družbenih izzivov, od podnebnih sprememb, pametnega in zelenega razvoja ter trajnostnega kmetijstva do personalizirane medicine in kriznega upravljanja. Zelo dober primer je pandemija COVID-19, kjer se visokozmogljivostno računalništvo, pogosto v kombinaciji z umetno inteligenco, uporablja za pospeševanje odkritja novih zdravil, predvidevanje širjenja virusa, načrtovanje in distribucijo redkih medicinskih virov ter predvidevanje učinkovitosti zajezitvenih ukrepov in postepidemičnih scenarijev.

V naslednjih nekaj letih bodo vodilna vloga Evrope v podatkovnem gospodarstvu, njena znanstvena odličnost in industrijska konkurenčnost vse bolj odvisne od njene zmožnosti, da razvija ključne tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, zagotavlja dostop do vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter ohranja svojo odličnost v aplikacijah visokozmogljivostnega računalništva. Za to je nujen vseevropski strateški pristop.

Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje EuroHPC) je bilo ustanovljeno 1 oktobra 2018 kot pravni in finančni okvir, ki združuje vire iz EU, 32 držav in dveh zasebnih članov: Evropske tehnološke platforme za visokozmogljivostno računalništvo (ETP4HPC) in združenja na področju vrednosti velepodatkov (BDVA). Do zdaj je Skupno podjetje za svoje strateške naložbe uporabljalo sredstva iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Po 20 mesecih delovanja je znatno povečalo skupne naložbe v visokozmogljivostno računalništvo na evropski ravni in začelo izpolnjevati svojo poslanstvo, tj. ponovna vzpostavitev vodilnega položaja Evrope na področju visokozmogljivostnega računalništva. Do konca leta 2020 bo uvedlo vrhunsko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo, dostopno javnim in zasebnim uporabnikom po vsej Evropi. Naložbe Skupnega podjetja podpirajo tudi strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo po vsej Evropi, ki zagotavljajo široko dostopnost visokozmogljivostnega računalništva v Uniji ter ponujajo posebne storitve in vire za industrijske inovacije (vključno z MSP), razvoj spretnosti na področju visokozmogljivostnega računalništva ter raziskave in inovacije na področju ključnih strojnih in programskih tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. To bo povečalo zmožnost EU, da razvije inovativne tehnologije visokozmogljivostnega računalništva.

V uredbi Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja EuroHPC iz leta 2018 je določen cilj, da se do leta 2022 ali 2023 doseže naslednji mejnik superračunalništva, zmogljivost na eksaravni 2 , tj. računalniški sistemi, ki lahko izvedejo več kot en trilijon (1018) operacij na sekundo. Do tega povečanja računalniške zmogljivosti bi prišlo tudi zaradi uvajanja kvantnih računalnikov in prehoda na tehnologije nad eksaravnijo.

Predlagana uredba je v bistvu nadaljevanje obstoječe pobude, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488, pri čemer uvaja spremembe, da bi prilagodila Uredbo naslednjim programom večletnega finančnega okvira, upoštevala prednostne naloge Komisije in omogočila, da Skupno podjetje uporabi sredstva iz novih programov večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Ti programi so Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo in Instrument za povezovanje Evrope. To financiranje bo bistvenega pomena za Evropo, da doseže naslednji superračunalniški mejnik računalništva na eksaravni. Uniji bo omogočilo, da se opremi z vrhunsko združeno, varno in hiperpovezano storitveno in podatkovno infrastrukturo superračunalništva in kvantnega računalništva ter razvije potrebne tehnologije, aplikacije in spretnosti za doseganje zmogljivosti na eksaravni, kar je trenutno predvideno za obdobje med letoma 2023 in 2025, in zmogljivosti nad eksaravnijo približno med letoma 2025 in 2027, hkrati pa spodbuja ekosistem vrhunskega visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva v Evropi.

Ker so glavne gonilne sile in cilji Skupnega podjetja EuroHPC ostali nespremenjeni od njegove ustanovitve, ocena učinka, objavljena januarja 2018 3 , ostaja veljavna. Poleg tega so v oceni učinka, ki je priložena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027, upoštevani cilji visokozmogljivostnega računalništva 4 . 

V skladu s tem je predlogu Komisije za novo uredbo o evropskem visokozmogljivostnem računalništvu priložen delovni dokument služb Komisije, ki povzema dokaze, zbrane od leta 2018. Delovni dokument služb Komisije analizira razvoj ključnih socialno-ekonomskih in tehnoloških dejavnikov ter zahtev uporabnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj infrastruktur visokozmogljivostnega računalništva in podatkovnih infrastruktur, tehnologij in aplikacij v EU in po svetu, ob upoštevanju političnih prednostnih nalog EU za obdobje 2020–2025. Predstavlja najnovejše podatke o trgu visokozmogljivostnega računalništva in ponuja pregled glavnih spoznanj, pridobljenih iz dosedanjih dejavnosti Skupnega podjetja. Opisuje vlogo, ki jo bo imelo visokozmogljivostno računalništvo v bližnji prihodnosti pri digitalni preobrazbi Evrope in oblikovanju enotnega evropskega podatkovnega prostora. Nazadnje navaja dokaze o pomenu dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC in učinku, ki ga bo imelo njegovo nadaljevanje na vse večje število ključnih tehnologij in aplikacij v naslednjem desetletju, zlasti za evropsko odličnost na področjih procesorskih tehnologij z majhno porabo in umetne inteligence.

Kako bo delovalo Skupno podjetje EuroHPC?

Naloga predlaganega Skupnega podjetja EuroHPC je nadaljevanje poslanstva Skupnega podjetja EuroHPC, ustanovljenega oktobra 2018. Dolgoročni cilji so v bistvu nespremenjeni, tj. uvedba in upravljanje vrhunske strukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture ter razvoj in spodbujanje odličnega evropskega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva. Poudarek je na vstopu v obdobje eksaravni in razširitvi na nove pristope visokozmogljivega računalništva, ki temeljijo na kvantnih tehnologijah.

Dejavnosti predlaganega Skupnega podjetja so organizirane okrog petih glavnih stebrov:

(a)infrastruktura: steber se bo še naprej osredotočal na pridobitev vrhunske superračunalniške infrastrukture. Vendar so bile dejavnosti razširjene tako, da ne vključujejo le pridobitve, uvajanja in upravljanja vrhunske superračunalniške infrastrukture, temveč tudi infrastrukture kvantnega računalništva;

(b)združitev superračunalniških storitev: to je nov steber. Obsegal bo dejavnosti za zagotavljanje dostopa v oblaku in na ravni Unije do združenih, varnih virov in storitev superračunalništva, kvantnega računalništva in podatkov za javne in zasebne uporabnike po vsej Evropi. Steber bo vključeval podporo za medsebojno povezovanje visokozmogljivostnega računalništva, kvantnega računalništva in podatkovnih virov,  njihovo medsebojno povezanost s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori Unije in združenimi infrastrukturami v oblaku ter razvoj, pridobitev in upravljanje platforme za nemoteno združevanje in varno zagotavljanje storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva v oblaku;

(c)tehnologija: ta steber bo še naprej podpiral ambiciozen program za raziskave in inovacije za razvoj vrhunskega in inovativnega superračunalniškega ekosistema. Steber bo podpiral tehnologije strojne in programske opreme ter njihovo integracijo v računalniške sisteme, pri čemer bo pokrival celotno znanstveno in industrijsko vrednostno verigo. Poleg tega bo podpiral tehnologije in sisteme, potrebne za medsebojno povezovanje in delovanje klasičnih superračunalniških sistemov z drugimi, pogosto dopolnilnimi računalniškimi tehnologijami, zlasti nevromorfnim ali kvantnim računalništvom;

(d)uporaba: ta steber je bil del tehnološkega stebra Skupnega podjetja EuroHPC, ustanovljenega oktobra 2018. Vendar je zdaj ločen, da se prepozna njegov vse večji pomen, zlasti razširitev na aplikacije, pomembne za industrijo. Steber bo podpiral dejavnosti za doseganje odličnosti in ohranjanje trenutnega vodilnega položaja Evrope na področju ključnih računalniških in podatkovnih aplikacij ter kod za znanstveni, industrijski (vključno z MSP) in javni sektor, vključno s podporo centrom odličnosti pri uporabi visokozmogljivostnega računalništva;

(e)razširitev uporabe in spretnosti: ta steber je bil prej del tehnološkega stebra Skupnega podjetja EuroHPC, ustanovljenega oktobra 2018, in se je osredotočal predvsem na oblikovanje in mreženje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo. Vendar je zdaj ločen, da se prepozna njegov vse večji pomen, zlasti v smislu vključenosti v prednostno nalogo razvoja digitalnih znanj in spretnosti programa za digitalno Evropo. Steber se bo osredotočal na dejavnosti za spodbujanje odličnosti v superračunalništvu, kvantnem računalništvu, uporabi podatkov ter znanju in spretnostih. Prizadeval si bo razširiti znanstveno in industrijsko uporabo superračunalniških virov in podatkovnih aplikacij ter spodbujati industrijski dostop in uporabo superračunalniške in podatkovne infrastrukture za inovacije, prilagojene industrijskim potrebam, ter Evropi zagotoviti vodilno znanstveno skupnost in usposobljeno delovno silo.

Članstvo predlaganega Skupnega podjetja je določeno, kot sledi:

–javni člani: Unija (ki jo zastopa Komisija) ter države članice in države, ki so povezane s programom Obzorje Evropa, programom za digitalno Evropo in Instrumentom za povezovanje Evrope ter želijo sodelovati (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države) 5 . Pridružijo se lahko tudi druge države članice in pridružene države;

–zasebni člani: člana ostajata ista kot v Uredbi Sveta (EU) 2018/1488 – industrijski združenji ETP4HPC in BDVA.

Upravljanje in dodelitev glasovalnih pravic predlaganega Skupnega podjetja ostajata enaka, kot sta opredeljena v Uredbi Sveta (EU) 2018/1488.

Skupno podjetje EuroHPC bo še naprej izvajalo strateški časovni načrt v zvezi s visokozmogljivostnim računalništvom, kot je opredeljen v večletnih strateških programih za raziskave in inovacije, ki sta jih pripravili svetovalna skupina za raziskave in inovacije Skupnega podjetja EuroHPC 6 in svetovalna skupina za infrastrukturo Skupnega podjetja EuroHPC 7 , ter dopolnjen s strateškim raziskovalnim načrtom zasebnih članov Skupnega podjetja EuroHPC 8 za vzpostavitev ekosistema visokozmogljivostnega računalništva.

Finančni prispevek Unije k Skupnemu podjetju v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 bi znašal [XXXX] EUR, pri čemer bi sodelujoče države in zasebni člani Skupnega podjetja EuroHPC prispevali vsaj enak znesek skupnega prispevka. Skupno podjetje bo ta sredstva uporabilo predvsem za izvajanje dejavnosti v okviru petih stebrov, opisanih zgoraj.

Glavni pričakovani rezultati predlaganega Skupnega podjetja EuroHPC v naslednjem desetletju bi vključevali:

–združeno, varno in hiperpovezano evropsko infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva in podatkovno infrastrukturo s superračunalniki srednjega razreda ter vsaj dvema vrhunskima sistemoma na eksaravni in dvema vrhunskima sistemoma nad eksaravnijo (vsaj en iz vsake kategorije, zgrajen z evropsko tehnologijo);

–hibridne računalniške infrastrukture, ki v infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva vključujejo napredne računalniške sisteme, zlasti kvantne simulatorje in kvantne računalnike;

–varno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva in podatkovno infrastrukturo v oblaku za evropske zasebne uporabnike;

–zmogljivosti in storitve, ki jih omogoča visokozmogljivostno računalništvo in temeljijo na evropskih javnih podatkovnih prostorih za znanstvenike, industrijo in javni sektor;

–gradnike tehnologije naslednje generacije (strojna in programska oprema) in njihovo integracijo v inovativne arhitekture visokozmogljivostnega računalništva za sisteme na eksaravni in višji ravni;

–centre odličnosti na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva in industrializacije visokozmogljivostne računalniške programske opreme z novimi algoritmi, kodami in orodji, optimiziranimi za prihodnje generacije superračunalnikov;

–obsežne industrijske preskuševalne naprave in platforme za visokozmogljivostno računalništvo ter podatkovne aplikacije in storitve v ključnih industrijskih sektorjih;

–nacionalne strokovne centre za visokozmogljivostno računalništvo, ki zagotavljajo široko pokritost visokozmogljivostnega računalništva v EU, s posebnimi storitvami in viri za industrijske inovacije (vključno z MSP);

–znatno povečanje spretnosti ter strokovnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega računalništva pri evropski delovni sili;

–okrepljeno shranjevanje podatkov, zmogljivosti obdelave in nove storitve na področjih javnega interesa v državah članicah.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija je 19. februarja 2020 sprejela sporočilo z naslovom „Evropska strategija za podatke“ 9 , v katerem je predstavila evropsko strategijo za politične ukrepe in naložbe v podporo razvoju podatkovnega gospodarstva v naslednjih petih letih. V sporočilu je poudarjeno dejstvo, da bosta visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo bistvenega pomena za omogočanje nemotenega zagotavljanja računalniških virov z različnimi značilnostmi delovanja, ki bodo potrebni za čim večjo rast in uporabo skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter združenih, varnih infrastruktur v oblaku za javne, industrijske in znanstvene aplikacije.

Komisija je 19. februarja 2020 sprejela tudi sporočilo z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ 10 , v katerem je bila predstavljena evropska digitalna strategija, ki se osredotoča na ključne cilje za zagotovitev, da bodo digitalne rešitve pomagale Evropi nadaljevati pot k digitalni preobrazbi, ki koristi vsem. Med ključnimi ukrepi, ki jih predlaga, so naložbe v vzpostavitev in izvajanje najsodobnejših skupnih digitalnih zmogljivosti, vključno s superračunalniškimi in kvantnimi tehnologijami, ter razširitev evropskih superračunalniških zmogljivosti za razvoj inovativnih rešitev na področjih medicine, prometa in okolja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Komisija je 10. marca 2020 sprejela sporočilo z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ 11 , v katerem je opisala ambiciozno industrijsko strategijo, s katero bo Evropa na čelu dvojnega prehoda k podnebni nevtralnosti in vodilnemu položaju na digitalnem področju. V sporočilu je med drugim poudarjena podpora razvoju ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za industrijsko prihodnost Evrope, vključno z visokozmogljivostnimi računalniškimi in kvantnimi tehnologijami.

Nazadnje, v sporočilu z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ 12 z dne 27. maja 2020 je bilo visokozmogljivostno računalništvo opredeljeno kot strateška digitalna zmogljivost, ki bo prednostna naloga za vire naložb v evropsko okrevanje, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, program InvestEU in instrument za strateške naložbe.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlagana uredba zajema načela subsidiarnosti na enak način kot Uredba Sveta (EU) 2018/1488.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Predlog Komisije za novo uredbo o Skupnem podjetju EuroHPC črpa sredstva iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in mu je priložen delovni dokument služb Komisije. Glavne vzroki in cilji predlagane nove uredbe so ostali nespremenjeni od ustanovitve Skupnega podjetja. Zato rezultati posvetovanj z deležniki, ki so priložena Uredbi Sveta (EU) 2018/1488, ostajajo veljavni. Ta rezultat je bil nadalje potrjen v posvetovanju z deležniki, ki je bilo priloženo predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 13 . Sprejeti so bili naslednji dodatni koraki z namenom posvetovanja z deležniki o ciljih in pristopu za izvajanje dejavnosti v okviru novega Skupnega podjetja ter pozivanja k njihovi pomoči pri njegovem oblikovanju.

Posvetovanje je bilo izvedeno z 32 sodelujočimi državami obstoječega Skupnega podjetja, ki so bile pozvane, naj predložijo povratne informacije o ciljih novega Skupnega podjetja in upravni poenostavitvi, zlasti glede centralnega upravljanja finančnih prispevkov.

Zasebni člani Skupnega podjetja EuroHPC so objavili strateški program za raziskave in inovacije 14 , v katerem so opisali prednostne naloge dejavnosti na področju raziskav in inovacij pri visokozmogljivostnem računalništvu in dejavnosti, povezanih z infrastrukturo, ter poudarili stališča skupnosti za dobavo tehnologije in podatkovno analizo. Prav tako je bilo z zasebnimi člani izvedeno posvetovanje glede prihodnjih prednostnih nalog in ukrepov Skupnega podjetja, pa tudi glede njegovega upravljanja, finančnih prispevkov zasebnih članov in upravičencev ukrepov, ki bi jih izvajalo predlagano Skupno podjetje, pravil za sodelovanje in poenostavitve upravnih pravil in postopkov.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ker je bilo Skupno podjetje EuroHPC ustanovljeno šele oktobra 2018, ocena učinka, objavljena januarja 2018 in priložena Uredbi Sveta (EU) 2018/1488, ostaja veljavna, saj se gonilne sile in cilji niso bistveno spremenili.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog uredbe o ustanovitvi Skupnega podjetja je v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje, ki jih je pripravila Komisija: zlasti predlaga urejanje sorazmerno in le, kadar je potrebno. Kolikor je mogoče, natančno spremlja Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488, pri čemer se opira na izkušnje, pridobljene v zvezi s tem, in upošteva spremembe, uvedene s programi financiranja, kot so Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo in Instrument za povezovanje Evrope. Po potrebi upošteva tudi določbe enotnega temeljnega akta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Skupno podjetje EuroHPC bi sredstva črpalo iz proračunov, ki jih je Komisija za dejavnosti visokozmogljivostnega računalništva predlagala v uredbah, s katerimi so bili vzpostavljeni program Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo in Instrument za povezovanje Evrope. Skupno bi bilo na voljo do [XXXX] EUR iz treh programov[, kot sledi: do 2 400 000 000 EUR iz programa za digitalno Evropo, do 200 000 000 EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope in do XXXXX EUR iz programa Obzorje Evropa – proračun bo določen pozneje, v skladu s strateškim načrtovanjem in oblikovanjem programa Obzorje Evropa].

Sodelujoče države morajo prispevati vsaj enak znesek v okviru svojih nacionalnih in regionalnih programov za visokozmogljivostno računalništvo ter svojih strukturnih skladov. Zasebni subjekti bi morali prispevati najmanj [XXXX] EUR [prispevek se določi pozneje, ko bo opredeljen proračun programa Obzorje Evropa v skladu s strateškim načrtovanjem in oblikovanjem programa Obzorje Evropa]. Sodelujoče države in zasebni člani bodo prispevali k upravnim stroškom Skupnega podjetja.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predvidena sta ocenjevanje in spremljanje dejavnosti predlaganega Skupnega podjetja, v skladu s programom Obzorje Evropa. S tem se bo določila učinkovitost Skupnega podjetja kot pravnega in finančnega instrumenta za doseganje ciljev evropske strategije za visokozmogljivostno računalništvo, pa tudi njegova učinkovitost pri prispevanju k politikam Unije. Ocenili se bosta zlasti stopnja sodelovanja sodelujočih držav in zasebnih članov v ukrepih Skupnega podjetja ter raven njihovega prispevka k tem ukrepov.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 opredeljuje ustanovitev Skupnega podjetja EuroHPC in določa njegov sedež.

Člen 2 vsebuje opredelitve pojmov „čas dostopa“, „sprejemljivostni test“, „strokovni center“, „superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC“, „eksaraven“, „vrhunski superračunalnik“, „superračunalnik srednjega razreda“, „kvantni računalnik“, „kvantni simulator“, „gostiteljski subjekt“, „sporazum o gostovanju“, „hiperpovezan“, „prispevek v naravi“, „sodelujoča država“, „zasebni član“ ali „uporabnik“.

Člen 3 določa poslanstvo in cilje Skupnega podjetja EuroHPC.

Člen 4 določa stebre dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC.

Člen 5 določa finančni prispevek Unije za upravne in operativne stroške Skupnega podjetja EuroHPC, ki vključuje finančna sredstva iz programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in Instrumenta za povezovanje Evrope.

Člen 6 določa morebitne dodatne prispevke iz programov Unije, ki niso navedeni v členu 5.

Člen 7 določa finančne prispevke sodelujočih držav in zasebnih članov k upravnim in operativnim stroškom.

Člen 8 se nanaša na gostiteljski subjekt, ki ga bo Skupno podjetje pooblastilo za upravljanje superračunalnikov pred eksaravnijo, in določa postopek za njegovo izbiro.

Člen 9 določa vsebino sporazuma o gostovanju, s katerim bodo določene vloge in odgovornosti gostiteljskega subjekta.

Člen 10 določa, da bi moralo biti Skupno podjetje lastnik vrhunskih superračunalnikov, ki jih bo pridobilo, in sicer do konca njihove ekonomske življenjske dobe, ko bo njihovo lastništvo preneseno na gostiteljski subjekt.

Člen 11 določa, da bi moralo biti Skupno podjetje lastnik kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev, ki jih bo pridobilo, in sicer do konca njihove ekonomske življenjske dobe, ko bo njihovo lastništvo preneseno na gostiteljski subjekt.

Člen 12 določa, da bi moralo biti Skupno podjetje solastnik industrijskih superračunalnikov, ki jih bo pridobilo skupaj z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev.

Člen 13 določa, da bi moralo biti Skupno podjetje solastnik superračunalnikov srednjega razreda, ki jih bo pridobilo skupaj z gostiteljskimi subjekti.

Člen 14 določa uporabo superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC in pogoje dostopa za uporabnike superračunalnikov.

Člen 15 določa, kako se bo Evropski komisiji in sodelujočim državam v Skupnem podjetju EuroHPC povrnil njihov finančni prispevek za pridobitev superračunalnikov pred eksaravnijo: vsakemu udeležencu, ki prispeva, bo dodeljen delež celotnega časa dostopa, ki bo sorazmeren z njegovim finančnim prispevkom. Določa tudi, kako bo dodeljen čas dostopa Unije do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC.

Člen 16 določa pogoje, pod katerimi bo Skupno podjetje zagotavljalo komercialne storitve.

Člen 17 določa finančna pravila Skupnega podjetja, ki so v skladu s finančno uredbo.

2020/0260 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in prvega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:    

(1)Z Uredbo (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta je bil vzpostavljen okvirni program Obzorje Evropa za raziskave in inovacije (2021–2027) 15 . Deli programa Obzorje Evropa se lahko izvajajo prek evropskih partnerstev s partnerji iz zasebnega in/ali javnega sektorja, da bi se dosegel največji možni učinek sredstev Unije in najučinkovitejši prispevek k ciljem politike Unije.

(2)V skladu z Uredbo (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepom Sveta XXX 16 se lahko zagotovi podpora skupnim podjetjem, ustanovljenim v okviru programa Obzorje Evropa. Taka partnerstva bi se morala izvajati le, če drugi deli programa Obzorje Evropa, vključno z drugimi oblikami evropskih partnerstev, ne bi dosegli ciljev ali ne bi imeli potrebnega pričakovanega učinka in če bi bila taka partnerstva upravičena zaradi dolgoročne perspektive in visoke stopnje integracije. Pogoji, pod kateri so sklenjena taka partnerstva, so določeni v navedenem sklepu.

(3)Z Uredbo (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepom Sveta se vzpostavlja program za digitalno Evropo 17 . Program za digitalno Evropo podpira izvajanje projektov skupnega interesa, katerih cilji so pridobitev, uvajanje in upravljanje vrhunske superračunalniške, kvantne in podatkovne infrastrukture, združevanje in medsebojno povezovanje ter razširitev uporabe superračunalniških storitev in razvoj ključnih znanj in spretnosti.

(4)Z Uredbo (EU) št. XXX Evropskega parlamenta in Sveta je bil vzpostavljen Instrument za povezovanje Evrope 18 . Instrument za povezovanje Evrope omogoča, da so projekti skupnega interesa pripravljeni in izvedeni v okviru politike vseevropskih omrežij v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Zlasti podpira izvajanje tistih projektov skupnega interesa, katerih cilj je razvoj in vzpostavitev nove infrastrukture in novih storitev ali nadgraditev obstoječe infrastrukture in obstoječih storitev v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Instrument za povezovanje Evrope prispeva k podpiranju infrastruktur skupnega interesa za digitalno povezljivost, ki prinašajo znatne družbene koristi tudi na drugih področjih.

(5)V sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Evropska strategija za podatke“ je opisana evropska strategija za politične ukrepe in naložbe v podporo razvoju podatkovnega gospodarstva v naslednjih petih letih. Poudarja potrebo po oblikovanju skupnih evropskih javnih podatkovnih prostorov, ki bodo spodbujali rast in ustvarjali novo vrednost. S podporo oblikovanju takih skupnih evropskih podatkovnih prostorov in združenih, varnih infrastruktur v oblaku bi se zagotovilo, da bi bilo na voljo več podatkov za uporabo v gospodarstvu in družbi, hkrati pa bi se s tem ohranili nadzor podjetja in posamezniki, ki pridobivajo podatke. Visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo sta bistvena elementa za nemoteno zagotavljanje računalniških virov z različnimi značilnostmi delovanja, ki so potrebni za čim večjo rast in izkoriščanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter združenih, varnih infrastruktur v oblaku za javne, industrijske in znanstvene aplikacije.

(6)Sporočilo Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“ predstavlja evropsko digitalno strategijo in se osredotoča na nekaj ključnih ciljev za zagotovitev, da bodo digitalne rešitve pomagale Evropi nadaljevati pot k digitalni preobrazbi, ki koristi ljudem. Med ključnimi ukrepi, ki jih predlaga, so naložbe v vzpostavitev in izvajanje najsodobnejših skupnih digitalnih zmogljivosti, vključno s superračunalniškimi in kvantnimi tehnologijami, ter razširitev evropskih superračunalniških zmogljivosti za razvoj inovativnih rešitev na področjih medicine, prometa in okolja.

(7)V sporočilu Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ je predstavljena ambiciozna industrijska strategija, s katero bi bila Evropa na čelu dvojnega prehoda k podnebni nevtralnosti in vodilnemu položaju na digitalnem področju. Sporočilo med drugim poudarja podporo razvoju ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za industrijsko prihodnost Evrope, vključno z visokozmogljivostnimi računalniškimi in kvantnimi tehnologijami.

(8)V sporočilu Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ so opredeljene številne strateške digitalne zmožnosti in zmogljivosti, ki vključujejo visokozmogljivostne računalnike in kvantne tehnologije kot prednostno nalogo mehanizma za okrevanje in odpornost, programa InvestEU in instrumenta za strateške naložbe.

(9)Vodilna vloga Evrope v podatkovnem gospodarstvu, njena znanstvena odličnost in industrijska moč so vse bolj odvisne od njene zmožnosti, da razvije ključne tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, zagotovi dostop do vrhunske superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter ohrani zdajšnji vodilni položaj v aplikacijah visokozmogljivostnega računalništva. Visokozmogljivostno računalništvo je prevladujoča tehnologija za digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, saj številnim tradicionalnim industrijskim sektorjem omogoča inovacije z izdelki in storitvami visoke vrednosti. V kombinaciji z drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, velepodatki in tehnologije v oblaku, visokozmogljiovostno računalništvo utira pot inovativnim družbenim in industrijskim aplikacijam na ključnih področjih za Evropo, kot so personalizirana medicina, vremenske napovedi in podnebne spremembe, pametni in zeleni razvoj in promet, novi materiali za čisto energijo, načrtovanje in virtualno preskušanje zdravil, trajnostno kmetijstvo ali inženirstvo in proizvodnja.

(10)Visokozmogljivostno računalništvo je strateški vir za gonilne aplikacije, ki oblikujejo politike ter zagotavljajo sredstva za razumevanje in oblikovanje učinkovitih rešitev za reševanje številnih kompleksnih globalnih izzivov in sredstva za krizno upravljanje. Prispeva h ključnim politikam, kot je evropski zeleni dogovor, in sicer z modeli in orodji, ki vse številnejše kompleksne okoljske izzive spreminjajo v priložnosti za socialne inovacije in gospodarsko rast. Primer je pobuda Destinacija Zemlja, ki je bila napovedana v sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru in sporočilu z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke in oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope.

(11)Globalni dogodki, kot je pandemija COVID-19, so pokazali pomen vlaganja v visokozmogljivostne računalniške ter z zdravjem povezane platforme in orodja za modeliranje, saj imajo ključno vlogo v boju proti pandemiji, pogosto v kombinaciji z drugimi digitalnimi tehnologijami, kot so velepodatki in umetna inteligenca. Visokozmogljivostno računalništvo se uporablja za pospešitev iskanja in proizvodnje zdravil, napovedovanje širjenja virusa, pomoč pri načrtovanju distribucije medicinske opreme in virov ter simulacijo postepidemičnih izhodnih ukrepov za vrednotenje različnih scenarijev. Visokozmogljivostne računalniške platforme in orodja za modeliranje so ključna orodja za trenutno in prihodnje pandemije ter bodo imeli ključno vlogo v sektorju zdravja in personalizirane medicine.

(12)Z Uredbo Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 je bilo ustanovljeno Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: EuroHPC), katerega naloga je razvijati, vzpostavljati, razširjati in ohranjati integrirano vrhunsko superračunalniško in podatkovno infrastrukturo ter razvijati in podpirati visoko konkurenčen in inovativen ekosistem visokozmogljivostnega računalništva v Uniji.

(13)Glede na razvoj na področju visokozmogljivostnega računalništva je revizija Uredbe za zagotovitev nadaljevanja pobude časovno ustrezna. Revizija Uredbe Sveta (EU) 2018/1488 je potrebna, da se opredelijo novo poslanstvo in cilji Skupnega podjetja EuroHPC, pri čemer se upoštevajo analiza ključnih socialno-ekonomskih in tehnoloških dejavnikov, ki vplivajo na prihodnji razvoj infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture, tehnologij in aplikacij v EU in po svetu, ter spoznanja iz sedanjih dejavnosti Skupnega podjetja EuroHPC. Ta spoznanja so poudarjena v delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2020) XXX, ki je priložen predlogu Komisije za uredbo Sveta. Revizija omogoča tudi uskladitev pravil Skupnega podjetja EuroHPC z novim pravnim okvirom, zlasti z uredbo o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, pa tudi z uredbo o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in uredbo o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope.

(14)Da bi Uniji zagotovili računalniške zmogljivosti, ki jih potrebuje za ohranjanje svojih vrhunskih raziskovalnih in industrijskih zmogljivosti, bi bilo treba uskladiti naložbe držav članic v visokozmogljivostno in kvantno računalništvo ter v javnem in zasebnem sektorju okrepiti uporabo tehnologij visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva v industriji in na trgu. Unija bi morala povečati svojo učinkovitost pri spreminjanju tehnoloških razvojnih dosežkov v visokokakovostne sisteme evropskega visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, usmerjene v povpraševanje in uporabo, s čimer bi vzpostavila učinkovito povezavo med dobavo tehnologije, sooblikovanjem z uporabniki in skupnim javnim naročanjem vrhunskih sistemov ter ustvarila vrhunski ekosistem tehnologij in aplikacij visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva. Hkrati bi morala Unija svoji dobaviteljski industriji omogočiti, da se opre na take naložbe in jih izkoristi na obsežnih in novih področjih uporabe, kot so personalizirana medicina, podnebne spremembe, povezana in avtomatizirana vožnja ali drugi vodilni trgi, ki temeljijo na umetni inteligenci, tehnologijah veriženja podatkovnih blokov, računalništvu na robu ali v širšem smislu na digitalizaciji evropske industrije.

(15)Da bi Unija in njene države članice dosegle tehnološko avtonomijo pri ključnih digitalnih tehnologijah, kot sta visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo, bi morale vlagati v naslednje generacije superračunalniških tehnologij z majhno porabo, inovativno programsko opremo in napredne superračunalniške sisteme za računalništvo in kvantno računalništvo na eksaravni in višji ravni ter za inovativne superračunalniške in podatkovne aplikacije za medicino, okolje, proizvodnjo in inženirstvo. To bi moralo evropski dobaviteljski industriji omogočiti, da uspeva na najrazličnejših ključnih tehnoloških področjih in področjih uporabe, ki presegajo visokozmogljivostno in kvantno računalništvo, ter s takimi tehnologijami dolgoročno oskrbuje širše trge IKT. Poleg tega bi se s tem tudi podprla digitalna preobrazba visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva in uporabniške industrije ter povečal njihov inovacijski potencial.

(16)Uresničevanje skupne strateške vizije EU na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva je bistvenega pomena, da se uresniči ambicija Unije in njenih držav članic, tj. zagotovitev vodilnega položaja in strateške avtonomije v digitalnem gospodarstvu. Cilj bi bil vzpostaviti hiperpovezan, združen in varen ekosistem storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva v Evropi, ki bi bil vodilen v svetovnem merilu, ter imeti možnost proizvajanja inovativnih in konkurenčnih sistemov visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva na podlagi dobavne verige, ki bo zagotovila sestavne dele, tehnologije in znanje ter omejila tveganje motenj.

(17)Skupno podjetje je najboljši instrument za izvajanje strateške vizije EU na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, saj Uniji zagotavlja vrhunsko superračunalništvo, kvantno računalništvo in podatkovne zmogljivosti glede na njen gospodarski potencial, pri čemer upošteva potrebe evropskih uporabnikov, in sicer z zahtevano strateško avtonomijo pri ključnih tehnologijah visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva. Je tudi najboljši instrument za premagovanje sedanjih omejitev, kot je opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen tej uredbi, pri čemer zagotavlja največji gospodarski, družbeni in okoljski učinek ter najbolje varuje interese Unije na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva. Združi lahko vire iz Unije, držav članic in držav, povezanih s programom Obzorje Evropa in programom za digitalno Evropo ali Instrumentom za povezovanje Evrope in zasebnim sektorjem. Vzpostavi lahko okvir javnega naročanja in upravlja vrhunske visokozmogljivostne in kvantne računalniške sisteme. Izvede lahko raziskovalne in inovacijske programe za razvoj evropskih tehnologij in njihovo nadaljnjo integracijo v vrhunske superračunalniške sisteme.

(18)Skupno podjetje EuroHPC je del portfelja institucionaliziranih partnerstev v okviru programa Obzorje Evropa, ki bi si moralo prizadevati za krepitev znanstvenih zmogljivosti EU za spopadanje z novimi grožnjami in prihodnjimi izzivi v okrepljenem evropskem raziskovalnem prostoru; zagotovitev trajnostno usmerjenih vrednostnih verig EU in strateške avtonomije EU v ključnih tehnologijah in industrijah ter in okrepitev uporabe inovativnih rešitev za reševanje podnebnih, okoljskih, zdravstvenih in drugih svetovnih družbenih izzivov v skladu s strateškimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z doseganjem podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2050.

(19)Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti najpozneje v začetku leta 2021 in bi moralo delovati do 31. decembra 2033, da bi se Uniji zagotovila vrhunska združena, varna in hiperpovezana superračunalniška infrastruktura ter da bi se razvile potrebne tehnologije, aplikacije in spretnosti za doseganje zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2022 in 2024 ter na višji ravni približno med letoma 2025 in 2027, hkrati pa bi se pri tem spodbujal vrhunski evropski inovacijski ekosistem visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva.

(20)Javno-zasebno partnerstvo v obliki Skupnega podjetja bi moralo združevati finančna in tehnična sredstva, ki so ključna za obvladovanje kompleksnosti vse hitrejšega razvoja inovacij na tem področju. Zato bi morali biti člani Skupnega podjetja Unija, države članice in države, pridružene programu Obzorje Evropa, programu za digitalno Evropo ali Instrumentu za povezovanje Evrope, ki se dogovorijo o skupni evropski pobudi za visokozmogljivostno računalništvo, ter združenja, ki zastopajo subjekte v sestavi, in druge organizacije, ki si izrecno in dejavno prizadevajo za doseganje rezultatov na področju raziskav in inovacij ter razvijanje in uvajanje zmogljivosti visokozmogljivostnega ali kvantnega računalništva ali ki prispevajo k odpravi vrzeli v spretnostih ter ohranjanju strokovnega znanja in izkušenj na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva v Evropi. Skupno podjetje bi moralo biti odprto za nove člane.

(21)Unija, sodelujoče države in zasebni člani Skupnega podjetja bi morali zagotoviti finančne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja.

(22)Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v zasebnem združenju Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (ETP4HPC) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi ponovno zavzeli vodilni položaj na področju tehnologij visokozmogljivostnega računalništva ter razvili celovit ekosistem visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva za Unijo. Poslanstvo partnerstva je vzpostaviti vrednostno verigo evropske vrhunske tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, ki bi morala biti konkurenčna na svetovni ravni in spodbujati sinergije med tremi glavnimi elementi ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, in sicer med tehnološkim razvojem, aplikacijami in superračunalniško infrastrukturo. Glede na strokovno znanje zasebnega združenja ETP4HPC in njegovo vlogo pri združevanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju visokozmogljivostnega računalništva bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(23)Deležniki iz industrije in raziskovalne skupnosti v združenju na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA) so leta 2014 z Unijo vzpostavili pogodbeno javno-zasebno partnerstvo, da bi okrepili podatkovno vrednostno verigo in oblikovanje skupnosti na podlagi podatkov ter pripravili podlago za uspešno podatkovno vodeno gospodarstvo v Uniji. Glede na strokovno znanje združenja BDVA in njegovo vlogo pri združevanju zadevnih zasebnih deležnikov na področju velepodatkov bi moralo biti to združenje upravičeno do članstva v Skupnem podjetju.

(24)Zasebni združenji ETP4HPC in BDVA sta pisno izrazili svojo pripravljenost prispevati k tehnološki strategiji Skupnega podjetja ter s svojim strokovnim znanjem prispevati k uresničitvi ciljev Skupnega podjetja. Primerno je, da zasebna združenja s potrditvenim dopisom sprejmejo Statut iz Priloge k tej uredbi.

(25)Skupno podjetje bi moralo obravnavati jasno opredeljene teme, ki bi akademski skupnosti in evropskim industrijam na splošno omogočile načrtovanje, razvoj in uporabo najinovativnejših tehnologij na področju visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva ter vzpostavitev integrirane in združene varne omrežne infrastrukture po vsej Uniji z vrhunskimi zmogljivostmi visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, povezljivostjo visoke hitrosti, vrhunskimi aplikacijami ter podatkovnimi storitvami in storitvami programske opreme za svoje znanstvenike in ostale vodilne uporabnike iz industrije, vključno z MSP, in javnega sektorja. Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za razvoj in uporabo vrhunskih tehnologij in infrastruktur, pri čemer bi moralo upoštevati stroge zahteve uporabnikov iz evropskega znanstvenega, industrijskega in javnega sektorja.

(26)Skupno podjetje bi moralo prispevati k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih v vsej Uniji, in sicer z ukrepi za ozaveščanje ter podporo pri pridobivanju novega znanja in krepitvi človeškega kapitala.

(27)V skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije bi moralo Skupno podjetje olajšati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi akterji z opredelitvijo strategije sodelovanja, vključno z opredelitvijo in spodbujanjem področij za sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter razvoju znanj in spretnosti ter z izvajanjem ukrepov, kadar obstaja vzajemna korist, pa tudi z zagotavljanjem politike dostopa do ustreznih zmogljivosti in aplikacij visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, ki temeljijo predvsem na vzajemnosti.

(28)Skupno podjetje bi si moralo prizadevati za spodbujanje uporabe vseh tehnologij visokozmogljivostnega računalništva v EU. Prav tako bi si moralo prizadevati za zaščito naložb v pridobljene superračunalnike. Pri tem bi moralo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev zanesljivosti dobavne verige za pridobljene tehnologije, ki bi morala zajemati celotno življenjsko dobo teh superračunalnikov.

(29)Skupno podjetje bi moralo postaviti temelje za dolgoročno vizijo in zgraditi prvo hibridno infrastrukturo visokozmogljivostnega računalništva v Evropi, ki bi klasične računalniške arhitekture povezala s kvantnimi računalniškimi napravami. Potrebna je strukturirana in usklajena finančna podpora na evropski ravni, da bi lahko raziskovalne skupine in evropske industrije dosegle vrhunske rezultate za zagotovitev hitrega in širokega industrijskega izkoriščanja evropskih raziskav in tehnologije po vsej Uniji, s čimer bi se ustvarili pomembni učinki prelivanja za družbo, ter da bi se z uskladitvijo strategij in naložb s skupnim evropskim interesom zagotovila delitev tveganj in združile sile.

(30)Da bi Skupno podjetje doseglo svoj cilj načrtovanja, razvoja in uporabe najinovativnejših tehnologij za visokozmogljivostno in kvantno računalništvo, bi moralo prek odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov in razpisov za zbiranje ponudb na podlagi letnih delovnih programov zagotoviti finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Taka finančna podpora bi morala biti usmerjena zlasti v odpravljanje dokazanega nedelovanja trga, ki preprečuje razvoj zadevnega programa, ne bi smela izrivati zasebnih naložb in bi morala imeti spodbujevalni učinek na spreminjanje prejemnikovega ravnanja.

(31)Skupno podjetje bi moralo podpreti ustanovitev nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo po vsej Uniji, predvsem pa njihovo mreženje in usklajevanje, da bi doseglo svoje cilje povečanja inovacijskega potenciala industrije, zlasti MSP, prispevalo k zmanjšanju vrzeli v posebnih znanjih in spretnostih, podpiralo pridobivanje znanja in krepitev človeškega kapitala ter izboljšalo zmogljivosti visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva. Ti strokovni centri bi morali industriji, akademskim krogom in javni upravi na njihovo zahtevo zagotavljati storitve visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva. Predvsem bi morali spodbujati in omogočati dostop do inovacijskega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva, olajšati dostop do superračunalnikov in kvantnih računalnikov, obravnavati znatna pomanjkanja usposobljenih tehničnih strokovnjakov prek dejavnosti ozaveščanja, usposabljanja in informiranja ter izvajati dejavnosti mreženja z deležniki in drugimi strokovnimi centri in tako spodbujati inovacije v širšem smislu, na primer z izmenjavo in spodbujanjem primerov uporabe glede na dobre prakse ali izkušenj z aplikacijami, s souporabo prostorov za usposabljanje in skupnimi tečaji usposabljanja, olajšanjem skupnega razvijanja in izmenjave vzporednih kod ali s podpiranjem deljenja inovativnih aplikacij in orodij, namenjenih javnim in zasebnim uporabnikom, zlasti MSP.

(32)Skupno podjetje bi moralo zagotoviti okvir, ki bi bil usmerjen v povpraševanje in potrebe uporabnikov, ter omogočiti pristop sooblikovanja za pridobitev integrirane, vrhunske združene, varne in hiperpovezane storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva v Uniji, da bi uporabnikom zagotovilo strateški računalniški vir, ki ga potrebujejo za razvoj novih, inovativnih rešitev ter reševanje družbenih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih izzivov. Skupno podjetje bi moralo v ta namen prispevati k pridobitvi vrhunskih superračunalnikov. Superračunalnike Skupnega podjetja, vključno s kvantnimi računalniki, bi bilo treba namestiti v sodelujoči državi, ki je država članica.

(33)Skupno podjetje bi moralo vse superračunalnike in podatkovne infrastrukture, katerih lastnik ali solastnik bo, hiperpovezati z najsodobnejšimi tehnologijami mreženja, da bi postali široko dostopni po vsej Uniji, ter svojo podatkovno infrastrukturo superračunalništva in kvantnega računalništva ter nacionalne, regionalne in druge računalniške infrastrukture medsebojno povezati in združiti s skupno platformo. Prav tako bi moralo zagotoviti medsebojno povezanost združenih, varnih storitvenih in podatkovnih infrastruktur superračunalništva in kvantnega računalništva s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori in združenimi, varnimi infrastrukturami v oblaku, ki so bile napovedane v sporočilu Komisije z dne 19. februarja 2020 o evropski strategiji za podatke, za nemoteno zagotavljanje storitev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov po Evropi.

(34)Program Obzorje Evropa in program za digitalno Evropo bi morala s spodbujanjem sinergij z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) prispevati k odpravi razkoraka med raziskavami in inovacijami v Uniji oziroma uvajanju širokopasovnih superračunalniških zmogljivosti. Zato bi si moralo Skupno podjetje prizadevati za vzpostavitev tesnih povezav s skladi ESI, kar bi lahko zlasti prispevalo k okrepitvi lokalnih, regionalnih in nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti.

(35)Zagotoviti bi moralo tudi ugoden okvir, ki bi sodelujočim državam, ki so države članice, omogočal, da sredstva iz skladov ESI uporabijo za pridobitev infrastruktur visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva in podatkovnih infrastruktur ter njihovo medsebojno povezovanje. Uporaba skladov ESI za dejavnosti Skupnega podjetja je bistvena za razvoj integrirane, združene, varne in hiperpovezane vrhunske storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva v Uniji, saj lahko taka infrastruktura koristi mnogo širši javnosti in ne le uporabnikom iz držav članic. Če se države članice odločijo, da bodo uporabile sklade ESI za prispevanje k stroškom pridobitve superračunalnikov in kvantnih računalnikov Skupnega podjetja, bi moralo Skupno podjetje upoštevati delež Unije v skladih ESI te države članice, hkrati pa kot nacionalni prispevek k proračunu Skupnega podjetja upoštevati le nacionalni delež v skladih ESI.

(36)Prispevek Unije iz sredstev programa za digitalno Evropo bi moral delno pokriti stroške pridobitve vrhunskih superračunalnikov, kvantnih računalnikov, industrijskih superračunalnikov in superračunalnikov srednjega razreda za uskladitev s ciljem Skupnega podjetja, da prispeva k združevanju virov za opremljanje Unije z vrhunskimi superračunalniki in kvantnimi računalniki. Dodatne stroške teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov bi morale kriti sodelujoče države ali zasebni člani ali konzorciji zasebnih partnerjev. Delež časa dostopa Unije do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije za pridobitev teh superračunalnikov in kvantnih računalnikov ter ne bi smel presegati 50 % celotnega časa dostopa do teh superračunalnikov ali kvantnih računalnikov.

(37)Skupno podjetje bi moralo biti lastnik vrhunskih superračunalnikov in kvantnih računalnikov, ki jih je pridobilo. Za upravljanje posameznih vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Gostiteljski subjekt bi moral biti zmožen predložiti natančno oceno stroškov upravljanja superračunalnika in te stroške preveriti, tako da na primer zagotovi funkcionalno ločitev in, kolikor je to mogoče, fizično ločitev vrhunskih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov Skupnega podjetja od vseh nacionalnih ali regionalnih računalniških sistemov, ki jih upravlja. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor). Ko je gostiteljski subjekt izbran, bi sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali gostiteljski konzorcij moral imeti možnost odločitve, da k sodelovanju in prispevanju k financiranju vrhunskega superračunalnika ali kvantnega računalnika, ki bo nameščen v izbranem gostiteljskem subjektu, povabi tudi druge sodelujoče države. Če se dodatne sodelujoče države pridružijo izbranemu gostiteljskemu konzorciju, to ne bi smelo posegati v čas dostopa Unije do superračunalnikov. Prispevke sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za superračunalnik ali kvantni računalnik bi bilo treba pretvoriti v deleže časa dostopa do navedenega superračunalnika ali kvantnega računalnika. Sodelujoče države bi se morale medsebojno dogovoriti o porazdelitvi njihovega deleža časa dostopa do superračunalnika ali kvantnega računalnika.

(38)Skupno podjetje bi moralo ostati lastnik pridobljenih superračunalnikov ali kvantnih računalnikov, dokler se ne amortizirajo. Imeti bi moralo možnost, da to lastništvo prenese na gostiteljski subjekt, ki bi naprave razgradil, odstranil ali jih kako drugače uporabil. Ko se lastništvo prenese na gostiteljski subjekt ali ko Skupno podjetje preneha delovati, bi moral gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika ali kvantnega računalnika.

(39)Skupno podjetje bi moralo superračunalnike srednjega razreda nabaviti skupaj s sodelujočimi državami. Za upravljanje posameznih superračunalnikov srednjega razreda bi bilo treba pooblastiti gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da zastopa eno samo sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij sodelujočih držav. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa za digitalno Evropo. Gostiteljski subjekt bi moral na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki, izbrati upravni odbor. Delež časa dostopa Unije do posameznega superračunalnika srednjega razreda bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa za digitalno Evropo k stroškom pridobitve navedenega superračunalnika srednjega razreda. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da ob prenehanju svojega delovanja svoje lastništvo prenese na gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost superračunalnika.

(40)Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da skupaj z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev pridobi industrijske superračunalnike. Za upravljanje posameznih takih superračunalnikov bi bilo treba pooblastiti obstoječi gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt bi moral imeti možnost, da se združi z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev za pridobitev in upravljanje takega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo biti lastnik dela, ki ustreza deležu finančnega prispevka Unije k stroškom pridobitve iz sredstev programa za digitalno Evropo. Gostiteljski subjekt in njegove pridružene zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev bi moral izbrati upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa, ki ga ocenijo neodvisni strokovnjaki. Delež časa dostopa Unije do takega superračunalnika bi moral biti neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz sredstev programa za digitalno Evropo k stroškom pridobitve navedenega industrijskega superračunalnika. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da sklene sporazum z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev za prodajo takega superračunalnika drugemu subjektu ali za njegovo razgradnjo. Prav tako bi moralo imeti možnost, da lastništvo takega superračunalnika prenese na zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev. V tem primeru ali če Skupno podjetje preneha delovati, bi morali zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrniti preostalo vrednost deleža superračunalnika, ki ga ima Unija. Če se Skupno podjetje in zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev odločijo za razgradnjo superračunalnika po njegovi popolni amortizaciji, bi morali take stroške kriti zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev.

(41)Za industrijske superračunalnike mora Skupno podjetje upoštevati posebne potrebe industrijskih uporabnikov, na primer postopke dostopa, kakovost in vrsto storitev, varstvo podatkov, zaščito industrijskih inovacij in intelektualne lastnine, uporabnost, zaupanje in druge zahteve glede varnosti in zaupnosti.

(42)Pri zasnovi in delovanju superračunalnikov, ki jih podpira Skupno podjetje, je treba upoštevati energijsko učinkovitost in okoljsko trajnost, na primer z uporabo tehnologije z majhno porabo ter dinamičnih tehnik za varčevanje z energijo in ponovno uporabo, kot sta napredno hlajenje in recikliranje proizvedene toplote.

(43)Superračunalniki Skupnega podjetja bi morali biti v prvi vrsti namenjeni civilni uporabi za javne in zasebne uporabnike, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali državi, ki je pridružena programu za digitalno Evropo in programu Obzorje Evropa. Uporabnikom bi moral biti dodeljen čas dostopa v skladu s pravili politike dostopa, ki jih je opredelil upravni odbor. Pri uporabi teh superračunalnikov bi bilo treba spoštovati tudi mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija.

(44)Čas dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, dodeljen posameznim uporabnikom, bi moral biti za javne uporabnike brezplačen. Prav tako naj bi bil brezplačen za zasebne uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa ali programa za digitalno Evropo, ter po potrebi za zasebne dejavnosti MSP na področju inovacij. Taka dodelitev časa dostopa bi morala temeljiti predvsem na odprtih razpisih za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje in ocenijo neodvisni strokovnjaki. Razen uporabnikov MSP, ki se ukvarjajo z zasebnimi dejavnostmi na področju inovacij, bi morali vsi uporabniki, ki imajo koristi od brezplačnega časa dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja, sprejeti odprt znanstveni pristop in razširjati znanje, pridobljeno s tem dostopom, v skladu z uredbo o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Dodelitev časa dostopa uporabnikom za gospodarske dejavnosti, ki niso zasebne dejavnosti MSP (ki se srečujejo s posebnim nedelovanjem trga) na področju inovacij, bi morala biti plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Dodelitev časa dostopa za take gospodarske dejavnosti bi morala biti dovoljena, vendar omejena, upravni odbor pa bi moral določiti višino pristojbine, ki jo je treba plačati. Pravice dostopa bi bilo treba dodeliti pregledno. Upravni odbor bi moral določiti posebna pravila za brezplačno dodelitev časa dostopa, kjer je to primerno, in brez razpisa za prijavo interesa za pobude, ki jih Unija ali upravni odbor šteje za strateške. Reprezentativni primeri strateških pobud Unije vključujejo: pobudo Destinacija Zemlja, vodilno pobudo Projekt o človeških možganih, pobudo 1+ milijon genomov, skupne evropske podatkovne prostore na področjih javnega interesa, zlasti podatkovni prostor z zdravstvenimi podatki, visokozmogljivostne računalniške centre odličnosti in strokovne centre, vozlišča za digitalne inovacije itd. Na zahtevo Unije bi moralo Skupno podjetje začasno ali trajno odobriti neposreden čas dostopa do strateških pobud in obstoječih ali prihodnjih aplikacijskih platform, za katere meni, da so bistvene za zagotavljanje zdravstvenih ali drugih ključnih storitev nujne pomoči za javno dobro, v nujnih razmerah in razmerah kriznega upravljanja ali v primerih, za katere Unija meni, da so bistveni za njeno varnost in obrambo. Skupnemu podjetju bi bilo treba omogočiti, da za komercialne namene opravlja nekatere omejene gospodarske dejavnosti. Dostop bi moral biti omogočen uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici EU ali državi, ki je pridružena programu za digitalno Evropo ali programu Obzorje Evropa. Pravice dostopa bi bilo treba vsem uporabnikom dodeliti pravično in pregledno. Upravni odbor bi moral za vsak superračunalnik opredeliti in spremljati pravice dostopa do deleža časa dostopa Unije.

(45)Uporabnikom s sedežem v Uniji ali državi, pridruženi programu Obzorje 2020, bi bilo treba še naprej zagotavljati dostop do deleža časa dostopa Unije do predhodnikov superračunalnikov na eksaravni in petaravni, ki jih je pridobilo Skupno podjetje, ustanovljeno v skladu z Uredbo Sveta 2018/1488.

(46)Superračunalnike Skupnega podjetja bi bilo treba upravljati in uporabljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 19 , Direktivo 2002/58/ES 20 ter Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

(47)Za upravljanje Skupnega podjetja bi morala biti odgovorna dva organa, in sicer upravni odbor ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor. Upravni odbor bi morali sestavljati predstavniki Unije in sodelujočih držav. Odgovoren bi moral biti za strateško oblikovanje politike in odločitve o financiranju, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja, vključno z vsemi dejavnostmi javnega naročanja. Industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi moral vključevati predstavnike iz akademske skupnosti in industrije kot uporabnike oziroma dobavitelje tehnologije. Upravnemu odboru bi moral zagotavljati neodvisno svetovanje o strateškem programu za raziskave in inovacije, pridobitvi in upravljanju superračunalnikov v lasti Skupnega podjetja, programu dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter programu dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja.

(48)Kar zadeva splošne upravne naloge Skupnega podjetja, bi morale biti glasovalne pravice sodelujočih držav enakomerno porazdeljene med njimi. Kar zadeva naloge, povezane z oblikovanjem dela delovnega programa v zvezi s pridobitvijo superračunalnikov in kvantnih računalnikov, izbiro gostiteljskega subjekta ter dejavnostmi Skupnega podjetja na področju združitve in povezljivosti, bi morale glasovalne pravice sodelujočih držav, ki so države članice, temeljiti na načelu kvalificirane večine. Sodelujoče države, ki so države, pridružene programu Obzorje Evropa, programu za digitalno Evropo in Instrumentu za povezovanje Evrope, bi morale imeti tudi glasovalne pravice za zadevne dejavnosti, ki so podprte s proračunskimi sredstvi vsakega od teh programov. Za naloge, ki ustrezajo nabavi in upravljanju superračunalnikov in kvantnih računalnikov, bi morale imeti glasovalne pravice samo sodelujoče države in Unija, ki prispevajo vire za te naloge.

(49)Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Pravila, ki se uporabljajo za začetek postopka javnega naročanja Skupnega podjetja, bi se morala določiti v njegovih finančnih pravilih.

(50)Skupno podjetje bi moralo za spodbujanje inovativnega in konkurenčnega ekosistema evropskega visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva priznane odličnosti ustrezno uporabljati instrument javnega naročanja in nepovratnih sredstev, vključno s skupnim javnim naročanjem, predkomercialnim javnim naročanjem in javnim naročanjem inovativnih rešitev.

(51)Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v posredne ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom. Pri oceni splošnega učinka Skupnega podjetja bi bilo treba upoštevati naložbe zasebnih članov v druge ukrepe kot prispevke v naravi, sestavljene iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja, sodelujočih držav in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom.

(52)Da bi se ohranili enaki konkurenčni pogoji za vsa podjetja, dejavna na notranjem trgu, bi moralo biti financiranje iz okvirnih programov Unije v skladu z načeli državne pomoči, da bi se zagotovila učinkovita poraba javnih sredstev in preprečila izkrivljanja trga, kot so izrivanje zasebnega financiranja, ustvarjanje neučinkovitih tržnih struktur, ohranjanje neučinkovitih podjetij ali ustvarjanje kulture, ki temelji na subvencijah.

(53)Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira Skupno podjetje, bi moralo biti v skladu z Uredbo (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Poleg tega bi moralo Skupno podjetje na podlagi ustreznih ukrepov, ki jih sprejme Komisija, zagotavljati dosledno uporabo navedenih pravil. Da bi sodelujoče države zagotovile ustrezno sofinanciranje posrednih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, bi si morale prizadevati za prispevanje zneska, ki bi bil vsaj enak povračilu Skupnega podjetja za upravičene stroške, ki nastanejo upravičencem ukrepov. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa temu ustrezno določiti najvišje stopnje financiranja, navedene v letnem delovnem programu Skupnega podjetja.

(54)Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz programa za digitalno Evropo bi moralo biti v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo.

(55)Zagotavljanje finančne podpore za dejavnosti iz Instrumenta za povezovanje Evrope bi moralo biti v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope.

(56)Finančne interese Unije in drugih članov Skupnega podjetja bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov varovati s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo upravnih in denarnih kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

(57)Skupno podjetje bi moralo delovati odprto in pregledno ter pravočasno zagotavljati vse ustrezne informacije ter spodbujati svoje dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij širši javnosti. Poslovnik organov Skupnega podjetja bi bilo treba objaviti.

(58)Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju.

(59)V skladu z uredbo o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa bi morale sodelujoče države Skupno podjetje pooblastiti za izvajanje svojih prispevkov, namenjenih njihovim nacionalnim udeležencem v posrednih ukrepih. Upravičenci bi morali s Skupnim podjetjem podpisati sporazum o dodelitvi enkratnih nepovratnih sredstev v skladu s pravili programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo ali Instrumenta za povezovanje Evrope, vključno z ustreznim okvirom za pravice intelektualne lastnine, odvisno od programa Unije, ki podpira zadevno dejavnost dodeljevanja nepovratnih sredstev. Skupno podjetje bi moralo obdelati zahtevke za povračilo stroškov in izvršiti plačila upravičencem.

(60)Sodelujoče države morajo spoštovati stroga nacionalna proračunska pravila, kar bi se moralo upoštevati pri tem, kako Skupno podjetje izvaja njihove prispevke, namenjene njihovim nacionalnim udeležencem, v posrednih ukrepih. V zvezi s tem bi morale sodelujoče države in Skupno podjetje skleniti pravno zavezujoče sporazume, s katerimi bi se sodelujoče države zavezale plačilu celotnega zneska svojega prispevka za posredne ukrepe v celotni življenjski dobi pobude. Take sporazume bi bilo treba skleniti v okviru letnega proračunskega postopka in načrtovanja programov Skupnega podjetja. Upravni odbor bi moral sprejeti letni delovni program ob upoštevanju teh sporazumov. Odredbodajalec bi moral šele po tem in v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja sprejeti proračunske in pravne obveznosti za te posredne ukrepe.

(61)Notranji revizor Komisije bi moral imeti v zvezi s Skupnim podjetjem enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(62)Komisiji, Skupnemu podjetju, Računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) bi bilo treba za izvajanje revizij in preiskav v zvezi z nepovratnimi sredstvi, pogodbami in sporazumi, ki jih podpiše Skupno podjetje, zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij in prostorov.

(63)V vseh razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb iz te uredbe bi bilo treba upoštevati trajanje programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in Instrumenta za povezovanje Evrope, če je to ustrezno, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Vsi postopki javnega naročanja za pridobitev superračunalnikov in kvantnih računalnikov Skupnega podjetja bi morali potekati v skladu z veljavnimi določbami programa za digitalno Evropo.

(64)Komisija bi morala vmesno in končno oceno Skupnega podjetja opraviti ob pomoči neodvisnih strokovnjakov. Zaradi preglednosti bi moralo biti poročilo ustreznih neodvisnih strokovnjakov javno dostopno v skladu z veljavnimi pravili.

(65)Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, razvoja dejavnosti za krepitev in razširitev zmogljivosti superračunalništva, združenosti, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja, pridobitve vrhunskih superračunalnikov ter dostopa do storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva v Uniji, ki bi jih izvajalo Skupno podjetje, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja, ohranitve kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovitev

(1)Za izvajanje pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo se ustanovi Skupno podjetje v smislu člena 187 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo oziroma Skupno podjetje EuroHPC).

(2)Zaradi upoštevanja trajanja evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. XXX, programa za digitalno Evropo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. XXX, in Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. XXX, se razpisi za zbiranje predlogov in razpisi za zbiranje ponudb v okviru te uredbe objavijo do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko razpisi za zbiranje predlogov ali razpisi za zbiranje ponudb objavijo do 31. decembra 2028.

(3)Skupno podjetje je pravna oseba. V vsaki od držav članic uživa najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

(4)Sedež Skupnega podjetja je v Luxembourgu.

(5)Statut Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: Statut) je določen v Prilogi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„sprejemljivostni test“ pomeni test, ki se izvede za ugotavljanje, ali superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC izpolnjuje zahteve iz specifikacije za sistem;

(2)„čas dostopa“ pomeni čas uporabe superračunalnika, ki se da na voljo uporabniku ali skupini uporabnikov za izvajanje njihovih računalniških programov;

(3)„povezani subjekt“ pomeni vsak pravni subjekt, kakor je opredeljen v členu 187(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

(4)„center odličnosti“ v visokozmogljivostnem računalništvu pomeni pobudo za spodbujanje uporabe prihodnjih izjemno visokih računalniških zmogljivosti, ki uporabniškim skupnostim v sodelovanju z drugimi deležniki visokozmogljivostnega računalništva omogoča razširitev obstoječih vzporednih kod na zmogljivosti na eksaravni in zmogljivosti v izjemnem obsegu;

(5)„sooblikovanje“ je skupni pristop med dobavitelji tehnologije in uporabniki, ki sodelujejo v ponavljajočem se postopku načrtovanja za razvoj novih tehnologij, aplikacij in sistemov;

(6)„strokovni center“ v visokozmogljivostnem računalništvu pomeni pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi, ki uporabnikom iz industrije, vključno z MSP, iz akademskih krogov in javnih uprav na zahtevo zagotavlja dostop do superračunalnikov in najnovejših tehnologij, orodij, aplikacij in storitev visokozmogljivostnega računalništva, ponuja pa tudi strokovno znanje, spretnosti, usposabljanje, mreženje in ozaveščanje;

(7)„nasprotje interesov“ pomeni situacijo, ki vključuje finančnega akterja ali drugo osebo iz člena 61 Uredbe (EU) 2018/1046;

(8)„subjekt v sestavi“ pomeni subjekt, ki predstavlja zasebnega člana Skupnega podjetja v skladu s statuti posameznih zasebnih članov;

(9)„konzorcij zasebnih partnerjev“ pomeni združenje evropskih pravnih subjektov, ki se združijo z namenom, da skupaj s Skupnim podjetjem EuroHPC pridobijo industrijski superračunalnik; en ali več teh zasebnih partnerjev lahko sodelujejo kot zasebni člani Skupnega podjetja;

(10) „superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC“ pomeni vsak računalniški sistem, ki ga ima Skupno podjetje v celoti v lasti ali katerega solastnik je skupaj z drugimi sodelujočimi državami, zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev. Superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC je lahko klasičen superračunalnik (vrhunski superračunalnik, industrijski superračunalnik ali superračunalnik srednjega razreda), hibridni klasični in kvantni računalnik, kvantni računalnik ali kvantni simulator;

(11)„eksaraven“ pomeni raven zmogljivosti, ki omogoča izvedbo deset na osemnajsto potenco operacij na sekundo (ali en eksaflops);

(12)„vrhunski superračunalnik“ pomeni vrhunski računalniški sistem, razvit z najnaprednejšo tehnologijo, ki je na voljo v določenem trenutku in dosega vsaj eksaraven zmogljivosti ali višjo (tj. raven nad eksaravnijo) za aplikacije, ki obravnavajo kompleksnejše težave;

(13)„gostiteljski konzorcij“ pomeni skupino sodelujočih držav, zasebnih članov ali konzorcij zasebnih partnerjev, ki so se dogovorili, da bodo prispevali k pridobitvi in upravljanju superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, vključno z vsemi organizacijami, ki zastopajo te sodelujoče države;

(14)„gostiteljski subjekt“ pomeni pravni subjekt z zmogljivostmi za gostovanje in upravljanje superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, katerega sedež je v sodelujoči državi, ki je država članica;

(15)„hiperpovezan“ pomeni komunikacijsko zmogljivost prenosa podatkov s hitrostjo deset na dvanajsto potenco bitov na sekundo (1 terabit na sekundo) ali več;

(16)„industrijski superračunalnik“ pomeni superračunalnik, posebej zasnovan v skladu z zahtevami glede varnosti, zaupnosti in celovitosti podatkov za industrijske uporabnike, ki so zahtevnejši od znanstvenih uporabnikov;

(17)„prispevki v naravi za posredne ukrepe“, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa, pomenijo prispevke sodelujoče države ali zasebnih članov Skupnega podjetja ali njihovih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov, ki so sestavljeni iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju posrednih ukrepov, od katerih se odštejejo prispevki navedenega Skupnega podjetja, sodelujočih držav navedenega Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(18)„prispevki v naravi za ukrepe“, ki se financirajo iz programa za digitalno Evropo ali Instrumenta za povezovanje Evrope, pomenijo prispevke sodelujoče države ali zasebnih članov Skupnega podjetja ali njihovih subjektov v sestavi ali povezanih subjektov, ki so sestavljeni iz upravičenih stroškov, ki jih imajo pri izvajanju dejavnosti Skupnega podjetja, od katerih se odštejejo prispevki navedenega Skupnega podjetja, sodelujočih držav navedenega Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(19)„superračunalnik srednjega razreda“ pomeni vrhunski superračunalnik, katerega raven zmogljivosti je največ za en razred nižja kot pri vrhunskem superračunalniku;

(20)„nacionalni strokovni center za visokozmogljivostno računalništvo“ pomeni pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi, ki je država članica, pridružen nacionalnemu centru na področju superračunalništva te države članice, ki uporabnikom iz industrije, vključno z MSP, ter akademskih krogov in javnih uprav na zahtevo zagotavlja dostop do superračunalnikov in najnovejših tehnologij, orodij, aplikacij in storitev visokozmogljivostnega računalništva, ponuja pa tudi strokovno znanje, spretnosti, usposabljanje, mreženje in ozaveščanje;

(21)„država opazovalka“ pomeni državo, ki ni sodelujoča država in je upravičena do sodelovanja v ukrepih Skupnega podjetja, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa ali programa za digitalno Evropo;

(22)„sodelujoča država“ pomeni državo, ki je članica Skupnega podjetja;

(23)„raven zmogljivosti“ pomeni število operacij s plavajočo vejico na sekundo (flops), ki jih lahko izvede superračunalnik;

(24)„zasebni član“ pomeni vsakega člana Skupnega podjetja, ki ni Unija ali sodelujoče države;

(25)„kvantni računalnik“ je računalniška naprava, ki izkorišča zakone kvantne mehanike za reševanje določenih nalog in zato porabi manj računalniških virov kot klasični računalniki;

(26)„kvantni simulator“ pomeni zelo obvladljivo kvantno napravo, ki omogoča pridobitev vpogleda v lastnosti kompleksnih kvantnih sistemov ali reševanje specifičnih računskih težav, kar s klasičnimi računalniki ni mogoče;

(27)„zanesljivost dobavne verige“ superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC pomeni ukrepe, ki jih je treba vključiti v izbiro katerega koli dobavitelja tega superračunalnika, da se zagotovi razpoložljivost sestavnih delov, tehnologij, sistemov in strokovnega znanja, potrebnih za pridobitev in upravljanje tega superračunalnika; to vključuje ukrepe za ublažitev dolgoročnih tveganj, povezanih z morebitnimi motnjami v dobavi takih sestavnih delov, tehnologij in sistemov, vključno s spremembami cen, nižjo zmogljivostjo ali alternativnimi viri dobave. Zanesljivost dobavne verige zajema celotno življenjsko dobo superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC;

(28)„strateški program za raziskave in inovacije“ pomeni dokument, ki ga predložijo zasebni člani in zajema trajanje programa Obzorje Evropa, v katerem so opredeljene ključne prednostne naloge ter bistvene tehnologije in inovacije, potrebne za doseganje ciljev Skupnega podjetja;

(29)„superračunalništvo“ pomeni računalništvo na ravneh zmogljivosti, ki zahtevajo obsežno integracijo posameznih računalniških elementov, vključno s kvantnimi sestavnimi deli, za reševanje težav, ki jih standardni računalniški sistemi ne morejo obravnavati;

(30)„skupni stroški lastništva“ superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC pomeni stroške pridobitve, ki se jim prištejejo stroški upravljanja, vključno z vzdrževanjem, dokler se lastništvo superračunalnika ne prenese na gostiteljski subjekt ali proda ali dokler superračunalnik ni razgrajen brez prenosa lastništva;

(31)„delovni program“ pomeni dokument iz točke (20) člena 2 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa ali, kjer je to primerno, dokument, ki deluje tudi kot delovni program iz člena XXX Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo ali člena XXX Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope.

Člen 3

Poslanstvo in cilji

(1)Poslanstvo Skupnega podjetja bo v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in ohranjati ekosistem vrhunske združene, varne in hiperpovezane infrastrukture superračunalništva, kvantnega računalništva, storitev in podatkov; podpreti proizvodnjo inovativnih in konkurenčnih superračunalniških sistemov na podlagi dobavne verige, ki bo zagotovila sestavne dele, tehnologije in znanje, s katerimi se bo omejilo tveganje motenj, ter razvoj širokega nabora aplikacij, optimiziranih za te sisteme, in razširiti uporabo te superračunalniške infrastrukture na veliko število javnih in zasebnih uporabnikov ter podpreti razvoj ključnih znanj in spretnosti za evropsko znanost in industrijo.

(2)Skupno podjetje ima naslednje splošne cilje:

(a)prispevati k izvajanju Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa in zlasti člena 3 te uredbe, katere cilji so zagotavljati znanstveni, gospodarski, okoljski, tehnološki in družbeni vpliv z naložbami Unije v raziskave in inovacije, da bi se okrepila znanstvena in tehnološka podlaga Unije, izpolnile strateške prednostne naloge Unije, prispevalo k uresničevanju ciljev in politik EU ter spopadanju z globalnimi izzivi, vključno s cilji trajnostnega razvoja, ob upoštevanju načel Agende 2030 in Pariškega sporazuma;

(b)razviti tesno sodelovanje in zagotoviti usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi, tudi prek skupnih razpisov, ter hkrati iskati sinergije z zadevnimi dejavnostmi in programi na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zlasti s tistimi, ki podpirajo uvajanje inovativnih rešitev, izobraževanje in regionalni razvoj, kjer je to primerno;

(c)v Uniji razvijati, vzpostavljati, razširjati in ohranjati vrhunsko integrirano in hiperpovezano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo, usmerjeno v povpraševanje in potrebe uporabnikov;

(d)združiti hiperpovezano superračunalniško in podatkovno infrastrukturo ter jo povezati z evropskimi podatkovnimi prostori in ekosistemom v oblaku za zagotavljanje računalniških in podatkovnih storitev širokemu krogu javnih in zasebnih uporabnikov v Evropi;

(e)nadalje razvijati in podpirati visoko konkurenčen in inovativen superračunalniški in podatkovni ekosistem v Evropi, ki prispeva k stalni in tehnološki avtonomiji Unije v digitalnem gospodarstvu, imeti zmožnost samostojno razvijati računalniške tehnologije in arhitekture ter izvesti njihovo integracijo v vodilne računalniške sisteme in napredne aplikacije, optimizirane za te sisteme;

(f)razširiti uporabo superračunalniških storitev ter razvoj ključnih znanj in spretnosti, potrebnih za evropsko znanost in industrijo.

(3)Skupno podjetje prispeva k varovanju interesov Unije pri nakupu superračunalnikov in podpori razvoju tehnologij, sistemov in aplikacij visokozmogljivostnega računalništva. Omogoča pristop sooblikovanja za nakup vrhunskih superračunalnikov, hkrati pa varuje zanesljivost dobavne verige za kupljene tehnologije in sisteme. S podpiranjem razvoja tehnologij in aplikacij, pri čemer se krepi evropska dobavna veriga za tehnologije visokozmogljivostnega računalništva, in spodbujanjem njihove integracije v superračunalniške sisteme, ki obravnavajo številne družbene in industrijske potrebe, prispeva k tehnološki avtonomiji Unije.

Člen 4

Stebri dejavnosti

(1)Skupno podjetje uresničuje poslanstvo iz člena 3 na podlagi naslednjih stebrov dejavnosti:

(a)upravni steber, ki zajema splošne dejavnosti za delovanje in upravljanje Skupnega podjetja;

(b)infrastrukturni steber, ki vključuje dejavnosti za pridobitev, uvajanje in upravljanje varne, hiperpovezane vrhunske infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva ter podatkovne infrastrukture, vključno s spodbujanjem prevzemanja in sistematično uporabo rezultatov s področja raziskav in inovacij, ki so ustvarjeni v Uniji;

(c)združitev stebra superračunalniških storitev, ki zajema vse dejavnosti za zagotavljanje dostopa v celotni EU do združenih, varnih superračunalniških in podatkovnih virov in storitev po vsej Evropi za raziskovalno in znanstveno skupnost, industrijo (vključno z MSP) in javni sektor. To vključuje zlasti:

(i)podporo medsebojnemu povezovanju virov visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter podatkovnih virov, ki so v celoti ali delno v lasti Skupnega podjetja EuroHPC ali pa jih sodelujoče države prostovoljno dajo na voljo;

(ii)podporo medsebojnemu povezovanju podatkovnih infrastruktur superračunalništva in kvantnega računalništva s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori Unije in združenimi, varnimi infrastrukturami v oblaku;

(iii)podporo razvoju, pridobitvi in upravljanje platforme za nemoteno združitev in varno zagotavljanje storitvene in podatkovne infrastrukture superračunalništva in kvantnega računalništva z vzpostavitvijo enotne dostopne točke za vse superračunalniške ali podatkovne storitve, ki jih upravlja Skupno podjetje, s čimer se vsakemu uporabniku zagotovi ena vstopna točka;

(d)tehnološki steber, ki obravnava dejavnosti za podporo ambicioznega programa za raziskave in inovacije za razvoj vrhunskega, konkurenčnega in inovativnega superračunalniškega ekosistema, ki obravnava strojne in programske tehnologije, ter njihovo integracijo v računalniške sisteme, ki zajemajo celotno znanstveno in industrijsko vrednostno verigo, za zagotavljanje tehnološke avtonomije Unije. Poudarek je na energetsko učinkovitih tehnologijah visokozmogljivostnega računalništva. Dejavnosti bodo med drugim obravnavale:

(i)mikroprocesorske komponente z majhno porabo in povezane tehnologije, kot so novi algoritmi, programske kode, orodja in okolja;

(ii)nastajajoče računalniške paradigme in njihovo integracijo v vodilne superračunalniške sisteme, vključno s sistemi visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, s pristopom sooblikovanja. Te tehnologije so povezane z razvojem, pridobitvijo in uvajanjem vrhunskih superračunalnikov, vključno s kvantnimi računalniki, in infrastruktur;

(iii)tehnologije in sisteme za medsebojno povezovanje in upravljanje klasičnih superračunalniških sistemov z drugimi, pogosto dopolnilnimi računalniškimi tehnologijami, kot je nevromorfno ali kvantno računalništvo, ter zagotavljale njihovo učinkovito delovanje;

(e)steber uporabe, ki obravnava dejavnosti za doseganje in ohranjanje evropske odličnosti v ključnih računalniških in podatkovnih aplikacijah ter kode za znanost, industrijo (vključno z MSP) in javni sektor, kar vključuje:

(i)aplikacije za javne in zasebne uporabnike, ki izkoriščajo zmogljivosti vrhunskih superračunalnikov, in njihovo zbliževanje z naprednimi digitalnimi tehnologijami, kot so umetna inteligenca, visokozmogljivostna podatkovna analiza, tehnologije v oblaku itd., s sooblikovanjem, razvojem in optimizacijo obsežnih in nastajajočih vodilnih kod in aplikacij na trgu, ki jih omogoča visokozmogljivostno računalništvo;

(ii)podporo, med drugim, centrom odličnosti na področju aplikacij visokozmogljivostnega računalništva ter obsežnih pilotnih demonstracijskih in preskuševalnih naprav, ki temeljijo na visokozmogljivostnem računalništvu ter so namenjene aplikacijam in storitvam na podlagi velepodatkov na različnih znanstvenih in industrijskih področjih;

(f)steber za razširitev uporabe ter znanja in spretnosti, ki si prizadeva spodbujati odličnost v superračunalništvu, kvantnem računalništvu, rabi podatkov ter znanju in spretnostih, ob upoštevanju sinergij z drugimi programi in instrumenti, zlasti s programom za digitalno Evropo, razširiti znanstveno in industrijsko uporabo superračunalniških virov in podatkovnih aplikacij ter spodbujati industrijski dostop in uporabo superračunalniške in podatkovne infrastrukture za inovacije, prilagojene industrijskim potrebam, in zagotoviti Evropi vodilno znanstveno skupnost in usposobljeno delovno silo za vodilni položaj v znanosti in digitalno preobrazbo industrije, vključno s podporo in povezovanjem nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo in centrov odličnosti za visokozmogljivostno računalništvo;

(g)mednarodno sodelovanje: v skladu s cilji zunanje politike in mednarodnimi zavezami Unije opredeliti, izvajati in sodelovati pri dejavnostih, ki so pomembne za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju superračunalništva za reševanje svetovnih znanstvenih in družbenih izzivov, ob hkratnem spodbujanju konkurenčnosti dobave evropskega visokozmogljivostnega računalništva in ekosistema uporabnikov.

(2)Poleg dejavnosti iz odstavka 1 je mogoče Skupno podjetje pooblastiti za izvajanje dodatnih nalog v primeru kumulativnega, dopolnilnega ali kombiniranega financiranja med programi Unije v skladu z ustreznim delovnim programom Komisije. 

Člen 5

Finančni prispevek Unije

(1)Finančni prispevek Unije za Skupno podjetje, vključno z odobritvami Efte, znaša do [XXXXX] EUR, vključno z [XXXXX] EUR za upravne stroške, in vključuje:

(a)do [XXXXX] EUR iz programa Obzorje Evropa [proračun bo določen pozneje, v skladu s strateškim načrtovanjem in oblikovanjem programa Obzorje Evropa];

(b)do [2 400 000 000] EUR iz programa za digitalno Evropo;

(c)do [200 000 000] EUR iz Instrumenta za povezovanje Evrope.

(2)Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se plača iz odobritev iz splošnega proračuna Unije, dodeljenih posebnemu programu.

(3)Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 1, se lahko dodelijo Skupnemu podjetju za podporo dejavnostim na področju raziskav in inovacij ter uvajanja inovativnih rešitev.

(4)Prispevki iz programov Unije, ki ustrezajo dodatnim dejavnostim, za katere je bilo Skupno podjetje pooblaščeno v skladu z odstavkom 3 tega člena, se ne upoštevajo pri izračunu največjega finančnega prispevka Unije.

(5)Dodatna sredstva Unije, ki dopolnjujejo prispevek iz odstavka 1, se lahko v skladu s pridružitvenimi sporazumi dodelijo Skupnemu podjetju iz pridruženih držav programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in Instrumenta za povezovanje Evrope.

(6)Finančni prispevek Unije iz točke (a) odstavka 1 se uporabi za Skupno podjetje za zagotavljanje finančne podpore posrednim ukrepom, kot so opredeljeni v členu XXX uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, kar ustreza programu za raziskave in inovacije.

(7)Finančni prispevek Unije iz točke (b) odstavka 1 se uporabi za krepitev zmogljivosti po vsej Uniji, vključno s pridobitvijo in upravljanjem visokozmogljivostnih računalnikov, kvantnih računalnikov ali kvantnih simulatorjev, združevanje storitvene in podatkovne infrastrukture visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva in razširitev njene uporabe ter razvoj naprednih znanj in spretnosti ter usposabljanja.

(8)Finančni prispevek Unije iz točke (c) odstavka 1 se plača iz odobritev v splošnem proračunu Unije, dodeljenih Instrumentu za povezovanje Evrope, in se uporabi za medsebojno povezovanje visokozmogljivostnih računalniških in podatkovnih virov ter izgradnjo integrirane vseevropske hiperpovezane infrastrukture visokozmogljivostnega računalništva in podatkovne infrastrukture.

Člen 6

Drugi prispevki Unije

Prispevki iz programov Unije, razen tistih iz člena 5(1), ki so del sofinanciranja Unije za program, ki ga izvaja ena od sodelujočih držav, se ne upoštevajo pri izračunu najvišjega finančnega prispevka Unije iz člena 5.

Člen 7

Prispevki članov razen Unije

(1)Sodelujoče države prispevajo znesek, ki je najmanj enak znesku prispevka Unije iz člena 5 te uredbe, vključno do [XXXXX EUR] prispevka za upravne stroške [enako znesku prispevka Unije za upravne stroške iz člena 5 te uredbe]. Sodelujoče države se med seboj dogovorijo, kako bodo predložile svoj skupni prispevek.

(2)Zasebni člani Skupnega podjetja prispevajo ali poskrbijo, da njihovi subjekti v sestavi in povezani subjekti prispevajo najmanj [XXXXX] EUR k Skupnemu podjetju, vključno do [XXXXX EUR] za upravne stroške [enako 22,22 % zneska prispevka Unije za upravne stroške iz člena 5 te uredbe].

(3)Prispevki iz odstavkov 1 in 2 tega člena so sestavljeni iz prispevkov, kakor so določeni v členu 15 Statuta.

(4)Prispevke iz točke (f) člena 15(3) Statuta lahko vsaka sodelujoča država zagotovi upravičencem s sedežem v zadevni sodelujoči državi. Sodelujoče države lahko dopolnijo prispevek Skupnega podjetja v okviru veljavne najvišje stopnje povračila iz člena 30 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, člena XXX Uredbe (EU) o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in člena XXX Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope. Taki prispevki ne posegajo v pravila o državni pomoči.

(5)Člani Skupnega podjetja razen Unije upravnemu odboru vsako leto do 31. januarja sporočijo vrednost prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, plačanih v preteklem proračunskem letu, kot je opredeljeno v členu 15 Statuta.

(6)Za oceno prispevkov iz točk (b) do (f) člena 15(3) Statuta se stroški določijo v skladu z običajnimi praksami stroškovnega računovodstva zadevnih subjektov, veljavnimi računovodskimi standardi države, v kateri ima subjekt sedež, ter veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni zunanji revizor, ki ga imenuje zadevni subjekt. V primeru kakršne koli negotovosti v zvezi s potrditvijo lahko Skupno podjetje preveri metodo, po kateri se je ocenila vrednost prispevkov. Če negotovost s tem ni odpravljena, lahko Skupno podjetje revidira metodo ocenjevanja.

(7)Komisija lahko ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije Skupnemu podjetju ali sproži postopek prenehanja iz člena 24 Statuta v naslednjih primerih:

(a)če Skupno podjetje ne izpolnjuje pogojev za prispevek Unije, ali

(b)če članice razen Unije ali njihovi subjekti v sestavi ali njihovi povezani subjekti ne prispevajo, prispevajo le delno ali ne spoštujejo časovnih okvirov glede prispevkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ali

(c)na podlagi ocenjevanja iz člena 22.

Odločitev Komisije o prenehanju, sorazmernem zmanjšanju ali začasni ustavitvi finančnega prispevka Unije ne ovira povračila upravičenih stroškov, ki so jih povzročili člani razen Unije, preden je bilo Skupno podjetje obveščeno o odločitvi.

Člen 8

Gostiteljski subjekt

(1)Superračunalniki Skupnega podjetja EuroHPC se nahajajo v sodelujoči državi, ki je država članica. Sodelujoča država lahko gosti več kot en superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC le, če sta med eno in drugo pridobitvijo minili vsaj dve leti ali če superračunalnika uporabljata različni tehnologiji (klasična/kvantna).

(2)Za superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC iz členov 10, 11 in 13 te uredbe lahko gostiteljski subjekt predstavlja sodelujočo državo, ki je država članica, ali gostiteljski konzorcij. Gostiteljski subjekt in pristojni organi sodelujoče države ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju v ta namen sklenejo sporazum.

(3)Skupno podjetje gostiteljski subjekt pooblasti za upravljanje vsakega posameznega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, katerega lastnik ali solastnik je Skupno podjetje, v skladu s členi 10, 11 in 13 te uredbe.

(4)Gostiteljski subjekti iz odstavka 2 tega člena se izberejo v skladu z odstavkom 5 tega člena in finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 17 te uredbe.

(5)Upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa izbere gostiteljski subjekt iz odstavka 2 tega člena in ustrezno sodelujočo državo, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, oziroma ustrezni gostiteljski konzorcij, in sicer v okviru pravičnega in preglednega postopka, ki med drugim temelji na naslednjih merilih:

(a)skladnosti s splošnimi sistemskimi specifikacijami, opredeljenimi v razpisu za prijavo interesa;

(b)skupnih stroških lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, vključno z natančno oceno in metodo preverjanja obratovalnih stroškov tega superračunalnika v njegovi življenjski dobi;

(c)izkušnjah gostiteljskega subjekta z namestitvijo in upravljanjem podobnih sistemov;

(d)kakovosti fizične in informacijske infrastrukture gostiteljskega subjekta, njeni varnosti in povezljivosti s preostalim delom Unije;

(e)kakovosti storitev za uporabnike, in sicer zmožnosti izpolnjevanja zahtev iz sporazuma o ravni storitve, zagotovljenega skupaj z drugimi dokumenti v izbirnem postopku;

(f)predložitvi ustreznega dokazila o zavezi države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali pristojnih organov sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, da bodo krili delež skupnih stroškov lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, ki se ne krijejo s prispevkom Unije iz člena 5 ali kakršnimi koli drugimi prispevki Unije iz člena 6, dokler ne bo Skupno podjetje njegovo lastništvo preneslo na navedeni gostiteljski subjekt ali, če do prenosa lastništva ne pride, dokler ne bo superračunalnik prodan ali razgrajen.

(6)V primeru industrijskih superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC iz člena 12 te uredbe se gostiteljski subjekt pridruži zasebnim članom ali konzorciju zasebnih partnerjev za pridobitev in upravljanje takih superračunalnikov ali particij superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC. V ta namen gostiteljski subjekt sklene sporazum z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev.

(a)Skupno podjetje gostiteljski subjekt pooblasti za upravljanje vsakega industrijskega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, katerega solastnik je v skladu s členom 12 te uredbe.

(b)Gostiteljski subjekti se izberejo v skladu z odstavkom 5 tega člena in finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 17 te uredbe.

(c)Po razpisu za prijavo interesa upravni odbor izbere gostiteljski subjekt in njegove pridružene zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev s poštenim in preglednim postopkom, ki med drugim temelji na merilih iz odstavkov 5(a) do (e) tega člena in na naslednjem dodatnem merilu:

predložitvi ustreznega dokazila o zavezi zasebnih članov ali konzorcija zasebnih partnerjev, da bodo krili delež skupnih stroškov lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, ki se ne krijejo s prispevkom Unije iz člena 5 ali kakršnimi koli drugimi prispevki Unije iz člena 6.

(7)Izbrani gostiteljski subjekt lahko v skladu s predhodnim soglasjem Evropske komisije povabi dodatne sodelujoče države, zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev, da se pridružijo gostiteljskemu konzorciju. Finančni prispevek ali prispevek v naravi ali katera koli druga obveznost sodelujočih držav ali zasebnih članov ne vpliva na finančni prispevek Unije in ustrezne lastniške pravice ter delež časa dostopa, dodeljenega Uniji v zvezi s navedenim superračunalnikom Skupnega podjetja EuroHPC, kot je opredeljeno v členih 10, 11, 12 in 13.

Člen 9

Sporazum o gostovanju

(1)Skupno podjetje pred začetkom postopka pridobitve superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC z vsakim izbranim gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostovanju.

(2)Sporazum o gostovanju zajema zlasti naslednje elemente v zvezi s superračunalniki Skupnega podjetja EuroHPC:

(a)pravice in obveznosti v postopku pridobitve superračunalnika, vključno s sprejemljivostnimi testi superračunalnika;

(b)pogoje glede odgovornosti za upravljanje superračunalnika;

(c)kakovost storitev za uporabnike med upravljanjem superračunalnika, kakor je določena v sporazumu o ravni storitve;

(d)načrte v zvezi z energetsko učinkovitostjo in okoljsko trajnostjo superračunalnika;

(e)pogoje dostopa do deleža časa dostopa Unije do superračunalnika, kot jih v skladu s členom 15 določi upravni odbor;

(f)načine obračunavanja časa dostopa;

(g)delež skupnih stroškov lastništva, za katerega se gostiteljski subjekt dogovori, da ga krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju;

(h)pogoje za prenos lastništva iz členov 10(4), 11(5), 12(5) in 13(4), vključno z določbami za izračun njihove preostale vrednosti in za njihovo razgradnjo v primeru superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC;

(i)obveznost gostiteljskega subjekta, da zagotovi dostop do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC ter hkrati zagotovi njihovo varnost in varstvo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, varstvo zasebnosti elektronskih komunikacij v skladu z Direktivo 2002/58/ES, varstvo poslovnih skrivnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 in varstvo zaupnosti drugih podatkov, zajetih v obveznosti varovanja poslovne skrivnosti;

(j)obveznost gostiteljskega subjekta, da vzpostavi certificiran revizijski postopek, ki zajema stroške upravljanja superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC in čase dostopa uporabnikov;

(k)obveznost gostiteljskega subjekta, da upravnemu odboru do 31. januarja vsako leto predloži revizijsko poročilo in podatke o uporabi časa dostopa iz prejšnjega proračunskega leta;

(l)posebne pogoje, ki veljajo, ko gostiteljski subjekt upravlja superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC za industrijsko uporabo.

(3)Sporazum o gostovanju ureja pravo Unije, ki ga v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ne zajema ta uredba ali drug pravni akt Unije, dopolnjuje pravo države članice, v kateri je gostiteljski subjekt.

(4)Sporazum o gostovanju vsebuje arbitražno klavzulo v smislu člena 272 PDEU, ki Sodišču Evropske unije podeljuje pristojnost za vse zadeve, ki jih zajema sporazum.

(5)Po sklenitvi sporazuma o gostovanju in brez poseganja v odstavek 2 tega člena Skupno podjetje ob podpori izbranega gostiteljskega subjekta začne postopke za pridobitev superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 17.

(6)V primeru superračunalnikov srednjega razreda Skupno podjetje ali gostiteljski subjekt po sklenitvi sporazuma o gostovanju v imenu obeh pogodbenic začne postopke za pridobitev superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 17.

Člen 10

Pridobitev in lastništvo vrhunskih superračunalnikov

(1)Skupno podjetje pridobi vrhunske superračunalnike in je njihov lastnik.

(2)Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 50 % stroškov pridobitve in do 50 % stroškov upravljanja vrhunskih superračunalnikov.

Preostale skupne stroške lastništva vrhunskih superračunalnikov krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

(3)Pri izbiri dobavitelja vrhunskega superračunalnika se upošteva zanesljivost dobavne verige.

(4)Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 24(4) Statuta se lahko lastništvo vrhunskega superračunalnika najhitreje pet let po tem, ko vrhunski superračunalnik, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostovanju prenese na zadevni gostiteljski subjekt, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva vrhunskega superračunalnika gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na gostiteljski subjekt, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške enakovredno krijeta Skupno podjetje in gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za kakršne koli stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva vrhunskega superračunalnika ali po njegovi prodaji ali razgradnji.

Člen 11

Pridobitev in lastništvo kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev

(1)Skupno podjetje pridobi kvantne računalnike in kvantne simulatorje, ki segajo od poskusov in eksperimentalnih sistemov do prototipov in operativnih sistemov kot samostojnih naprav ali naprav, ki so združene z vrhunskimi visokozmogljivostnimi računalniškimi napravami ali tistimi srednjega razreda ter so dostopne v oblaku, in je njihov lastnik.

(2)Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 50 % stroškov pridobitve ter do 50 % stroškov upravljanja kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev.

Preostale skupne stroške lastništva kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

(3)Pri izbiri dobavitelja kvantnih računalnikov in kvantnih simulatorjev se upošteva zanesljivost dobavne verige.

(4)Kvantni računalniki in kvantni simulatorji se nahajajo pri gostiteljskem subjektu superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC ali v superračunalniškem centru reda 0 v Uniji.

(5)Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 24(4) Statuta se lahko lastništvo kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja najhitreje štiri leta po tem, ko kvantni računalnik ali kvantni simulator, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostovanju prenese na navedeni gostiteljski subjekt, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na gostiteljski subjekt, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške enakovredno krijeta Skupno podjetje in gostiteljski subjekt. Skupno podjetje ni odgovorno za kakršne koli stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva kvantnega računalnika ali kvantnega simulatorja ali njegovi prodaji ali razgradnji.

Člen 12

Pridobitev in lastništvo industrijskih superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC

(1)Skupno podjetje skupaj z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev pridobi superračunalnike ali particije superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC, namenjene predvsem za industrijo, in je njihov lastnik ali solastnik skupaj z zasebnimi člani ali konzorcijem zasebnih partnerjev.

(2)Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 35 % stroškov pridobitve superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC ali particij superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC. Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC ali particij superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC krijejo zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev.

(3)Pri izbiri dobavitelja industrijskega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC se upošteva zanesljivost dobavne verige.

(4)Gostiteljski subjekt superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC gosti superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC ali particije superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC za industrijsko uporabo.

(5)Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 24(4) Statuta se lahko lastništvo superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC najhitreje štiri leta po tem, ko superračunalnik Skupnega podjetja EuroHPC, nameščen pri gostiteljskem subjektu, uspešno prestane sprejemljivostni test, ki ga izvede Skupno podjetje, na podlagi odločitve upravnega odbora in s soglasjem zasebnih članov ali konzorcija zasebnih partnerjev prenese na zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev, proda drugemu subjektu ali razgradi. V primeru prenosa lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC, katerega lastništvo se prenese. Če ne pride do prenosa lastništva na zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev, vendar se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške krijejo zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev. Skupno podjetje ni odgovorno za kakršne koli stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC ali njegovi prodaji ali razgradnji.

Člen 13

Pridobitev in lastništvo superračunalnikov srednjega razreda

(1)Skupno podjetje skupaj z javnimi naročniki sodelujoče države, v katerih ima gostiteljski subjekt sedež, ali skupaj z javnimi naročniki sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju pridobi superračunalnike srednjega razreda in je njihov solastnik.

(2)Finančni prispevek Unije iz člena 5(1) krije do 35 % stroškov pridobitve superračunalnikov srednjega razreda. Preostale skupne stroške lastništva superračunalnikov srednjega razreda krije sodelujoča država, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujoče države v gostiteljskem konzorciju, kar se po potrebi dopolni s prispevki iz člena 6.

(3)Pri izbiri dobavitelja superračunalnika srednjega razreda se upošteva zanesljivost dobavne verige.

(4)Brez poseganja v prenehanje delovanja Skupnega podjetja iz člena 24(4) Statuta se delež lastništva superračunalnika, katerega lastnik je Skupno podjetje, po popolni amortizaciji superračunalnika prenese na gostiteljski subjekt. Gostiteljski subjekt Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnika, katerega lastništvo se prenese. Skupno podjetje ni odgovorno za kakršne koli stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika srednjega razreda.

Člen 14

Uporaba superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC

(1)Uporaba superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC je odprta za uporabnike iz javnega in zasebnega sektorja ter se osredotoča predvsem na civilne aplikacije. Razen v primeru industrijskih superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC je njihova uporaba namenjena predvsem raziskavam in inovacijam, ki spadajo v programe javnega financiranja, aplikacijam v javnem sektorju in zasebnim dejavnostim MSP na področju inovacij, kjer je to primerno.

(2)Upravni odbor opredeli splošne pogoje dostopa za uporabo superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC v skladu s členom 15, lahko pa opredeli tudi posebne pogoje dostopa za različne vrste uporabnikov ali aplikacije. Varnost in kakovost storitve sta enaki za vse uporabnike v vsaki kategoriji uporabnikov, razen pri industrijskih superračunalnikih Skupnega podjetja EuroHPC, katerih varnost in kakovost storitve morata biti skladni z industrijskimi zahtevami, v skladu s členom 12(1) te Uredbe.

(3)Uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali državi, pridruženi programu Obzorje 2020, se dodeli dostop do deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov, ki jih je pridobilo Skupno podjetje, ustanovljeno z Uredbo Sveta 2018/1488.

(4)Uporabnikom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v državi članici ali državi, pridruženi programu za digitalno Evropo ali programu Obzorje Evropa, se dodeli čas dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC, pridobljenih po letu 2020.

(5)Upravni odbor se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju interesov Unije lahko odloči, da subjektom, ki prebivajo, imajo sedež ali se nahajajo v kateri koli tretji državi, in mednarodnim organizacijam dodeli čas dostopa do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC.

Člen 15

Dodelitev časa dostopa Unije do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC

(1)Delež časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k skupnim stroškom lastništva superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC in tako ne presega 50 % celotnega časa dostopa do superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC.

(2)Delež časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika srednjega razreda je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k stroškom pridobitve superračunalnika in ne presega 35 % celotnega časa dostopa do superračunalnika.

(3)Delež časa dostopa Unije do vsakega industrijskega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC je neposredno sorazmeren s finančnim prispevkom Unije iz člena 5(1) k stroškom pridobitve superračunalnika in ne presega 35 % celotnega časa dostopa do superračunalnika.

(4)Vsaki sodelujoči državi, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali vsaki sodelujoči državi v gostiteljskem konzorciju se dodeli delež preostalega časa dostopa do vsakega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC. V primeru gostiteljskega konzorcija se sodelujoče države medsebojno dogovorijo o razdelitvi časa dostopa do superračunalnika.

(5)Upravni odbor za superračunalnike Skupnega podjetja EuroHPC opredeli pravice dostopa do deleža časa dostopa, ki je na voljo Uniji.

(6)Uporaba deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC je za uporabnike iz javnega sektorja iz člena 14(4) te uredbe brezplačna. Prav tako bo brezplačna za industrijske uporabnike pri uporabah za dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa ali programa za digitalno Evropo, ter po potrebi za zasebne dejavnosti MSP na področju inovacij. Vodilno načelo je, da dodelitev časa dostopa za take dejavnosti temelji na poštenem in preglednem postopku medsebojnega strokovnega pregleda, ki ga določi upravni odbor na podlagi stalno odprtih razpisov za prijavo interesa, ki jih objavi Skupno podjetje.

(7)Razen uporabnikov MSP, ki se ukvarjajo z zasebnimi dejavnostmi na področju inovacij, drugi uporabniki sprejmejo odprt znanstveni pristop k širjenju znanja, pridobljenega z dostopom do superračunalnikov Skupnega podjetja, v skladu s členom XXX uredbe o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Upravni odbor nadalje opredeli veljavna pravila na področju odprte znanosti.

(8)Upravni odbor opredeli posebna pravila za pogoje dostopa, ki odstopajo od vodilnih načel iz odstavka 6 tega člena. Ta se nanašajo na dodelitev časa dostopa za projekte in dejavnosti, ki jih Unija ali upravni odbor šteje za strateške.

(9)Na zahtevo Unije izvršni direktor odobri neposreden dostop do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC za pobude, za katere Unija meni, da so bistvene za zagotavljanje zdravstvenih ali drugih ključnih nujnih podpornih storitev za javno dobro, v nujnih razmerah in razmerah kriznega upravljanja ali v primerih, ki se zdijo Uniji bistvenega pomena za njeno varnost in obrambo. Načini in pogoji za izvajanje takega dostopa se opredelijo v pogojih dostopa, ki jih sprejme upravni odbor.

(10)Upravni odbor določi pogoje, ki veljajo za industrijsko uporabo, da zagotovi dostop do varnega visokozmogljivega računalništva in podatkovnih virov za aplikacije, ki niso opredeljene v odstavku 6 tega člena.

(11)Upravni odbor redno spremlja čas dostopa Unije, dodeljen po sodelujočih državah in kategorijah uporabnikov, vključno za komercialne namene. Odloči se lahko, da bo:

(a)znova prilagodil čase dostopa po kategorijah dejavnosti ali uporabnikov, da bi optimiziral uporabo zmogljivosti superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC;

(b)predlagal dodatne podporne ukrepe za zagotovitev pravičnih priložnosti za dostop uporabnikov, ki bi si prizadevali izboljšati svojo raven znanj in spretnosti ter strokovnega znanja na področju sistemov visokozmogljivostnega računalništva.

Člen 16

Čas dostopa Unije do superračunalnikov Skupnega podjetja EuroHPC za komercialne namene

(1)Za vse industrijske uporabnike za komercialne namene veljajo posebni pogoji. Storitev za komercialno uporabo je plačljiva glede na uporabo in na podlagi tržnih cen. Višino pristojbine določi upravni odbor.

(2)Pristojbine, ki se zaračunajo za komercialno uporabo časa dostopa Unije, pomenijo prihodek v proračun Skupnega podjetja in se uporabijo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

(3)Čas dostopa, dodeljen za komercialne storitve, ne presega 20 % celotnega časa dostopa Unije do vsakega superračunalnika Skupnega podjetja EuroHPC. Upravni odbor odloča o dodelitvi časa dostopa Unije za uporabnike komercialnih storitev ob upoštevanju rezultatov spremljanja iz člena 15(10).

(4)Kakovost komercialnih storitev je enaka za vse uporabnike.

Člen 17

Finančna pravila

(1)Skupno podjetje sprejme svoja posebna finančna pravila v skladu s členom 71 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(2)Finančna pravila so objavljena na spletišču Skupnega podjetja.

Člen 18

Osebje

(1)Za osebje Skupnega podjetja se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določeni z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 22 (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev), ter pravila, ki so jih institucije Unije skupaj sprejele za uporabo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev.

(2)Upravni odbor v zvezi z osebjem Skupnega podjetja izvaja pooblastila, ki so s Kadrovskimi predpisi podeljena organu za imenovanja, s Pogoji za zaposlitev pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja).

(3)Upravni odbor v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev, s katero na izvršnega direktorja prenese ustrezna pooblastila organa za imenovanja in opredeli pogoje, v skladu s katerimi se lahko navedeni prenos pooblastil začasno prekine. Izvršni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

(4)Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in vsa nadaljnja pooblastila, ki jih je ta prenesel naprej. V takih primerih upravni odbor pooblastila organa za imenovanja izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja Skupnega podjetja, razen izvršnega direktorja.

(5)Upravni odbor sprejme ustrezna izvedbena pravila za uveljavitev Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

(6)Kadrovski viri se določijo v kadrovskem načrtu Skupnega podjetja, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupini in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, in sicer v skladu z letnim proračunom Skupnega podjetja.

(7)Osebje Skupnega podjetja vključuje začasne in pogodbene uslužbence.

(8)Vse stroške v zvezi z osebjem nosi Skupno podjetje.

Člen 19

Napoteni nacionalni strokovnjaki in pripravniki

(1)Skupno podjetje lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in pripravnike, ki niso zaposleni v Skupnem podjetju. Število napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se prišteje k podatkom o kadrovskih virih iz člena 18(4) v skladu z letnim proračunom.

(2)Upravni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov.

Člen 20

Privilegiji in imunitete

Za Skupno podjetje in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Člen 21

Odgovornost Skupnega podjetja

(1)Pogodbeno odgovornost Skupnega podjetja urejajo ustrezne pogodbene določbe in pravo, ki se uporablja za zadevni sporazum, sklep ali pogodbo.

(2)V primeru nepogodbene odgovornosti Skupno podjetje v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki so jo njegovi uslužbenci povzročili pri opravljanju svojih dolžnosti.

(3)Vsako plačilo Skupnega podjetja v zvezi z odgovornostjo iz odstavkov 1 in 2 ter stroški in izdatki, ki nastanejo v zvezi s tem, se štejejo za odhodke Skupnega podjetja in se krijejo iz njegovih virov.

(4)Skupno podjetje je izključno odgovorno za izpolnjevanje svojih obveznosti.

(5)Skupno podjetje ne odgovarja za škodo, ki izhaja iz dejanj gostiteljskega subjekta v zvezi z njegovim upravljanjem superračunalnikov, ki jih ima Skupno podjetje v lasti.

Člen 22

Spremljanje in ocenjevanje

(1)Dejavnosti Skupnega podjetja se stalno spremljajo in redno pregledujejo v skladu z njegovimi finančnimi pravili, da bi se zagotovili največji učinek in odličnost ter čim bolj učinkovita uporaba sredstev. Rezultati spremljanja in rednih pregledov se upoštevajo pri ocenjevanju Skupnega podjetja v okviru ocenjevanja programa Obzorje Evropa.

(2)Skupno podjetje organizira stalno spremljanje svojih dejavnosti upravljanja in redne preglede izidov, rezultatov in učinkov projektov, izvedenih v skladu s členom 45 in Prilogo III k Uredbi (EU) št. XXX o ustanovitvi programa Obzorje Evropa.

(3)Ocene dejavnosti skupnih podjetij se izvedejo pravočasno, da se lahko upoštevajo v splošnih vmesnih in končnih ocenjevanjih programa Obzorje Evropa in povezanem postopku odločanja, kot je določeno v členu 47 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

(4)Komisija izvede vmesno oceno vsakega Skupnega podjetja kot del vmesne ocene programa Obzorje Evropa, kot je določeno v členu 47 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Ta ocena se izvede ob pomoči neodvisnih strokovnjakov na podlagi preglednega postopka, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa Obzorje Evropa, vendar najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa Obzorje Evropa. V ocenah se preuči, kako Skupno podjetje izpolnjuje svoje poslanstvo v skladu s svojimi gospodarskimi, tehnološkimi, znanstvenimi, družbenimi in političnimi cilji, vključno s cilji, povezanimi s podnebjem, ter ocenijo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost za Unijo glede njegovih dejavnosti v okviru programa Obzorje Evropa, njegovih sinergij in dopolnjevanja z ustreznimi evropskimi, nacionalnimi in, kjer je to primerno, regionalnimi pobudami, vključno s sinergijami z drugimi deli programa Obzorje Evropa (kot so poslanstva, grozdi ali tematski/posebni programi). Posebna pozornost bo namenjena učinkom, doseženim na ravni Unije in nacionalni ravni, ob upoštevanju komponente sinergij in prilagajanja politik. V ocenah se po potrebi preučita tudi dolgoročen znanstveni, družbeni, gospodarski in za politiko pomemben vpliv Skupnega podjetja ter najučinkovitejši način izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep, v njih pa se obravnava tudi umestitev morebitnega podaljšanja Skupnega podjetja v skupno področje evropskih partnerstev in njegove prednostne naloge politik.

(5)Komisija lahko na podlagi ugotovitev vmesne ocene iz odstavka 1 tega člena ukrepa v skladu s členom 7(7) ali sprejme kakršen koli drug ustrezen ukrep.

(6)Komisija lahko ob pomoči zunanjih neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi preglednega postopka, opravi nadaljnja ocenjevanja tem strateškega pomena, da preuči napredek Skupnega podjetja pri zastavljenih ciljih, opredeli dejavnike, ki prispevajo k izvajanju dejavnosti, in opredeli dobre prakse. Z izvedbo teh nadaljnjih ocen v celoti upošteva upravni učinek na Skupno podjetje.

(7)Skupno podjetje izvaja redne preglede svojih dejavnosti, da zagotovi informacije za vmesne in končne ocene Skupnega podjetja v okviru ocenjevanja programa Obzorje Evropa, kot je določeno v členu 47 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

(8)Redni pregledi in ocene zagotavljajo informacije za prenehanje ali morebitno podaljšanje Skupnega podjetja v skladu s Prilogo III k Uredbi (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. Komisija v šestih mesecih po prenehanju delovanja Skupnega podjetja, vendar najpozneje v dveh letih po začetku postopka za prenehanje delovanja iz člena 24 Statuta, izvede končno oceno Skupnega podjetja. Rezultati navedene končne ocene se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(9)Komisija rezultate ocen Skupnega podjetja, ki vključujejo sklepe v zvezi z oceno in opažanja Komisije, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij kot del ocen programa Obzorje Evropa iz člena 47 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.

Člen 23

Pristojnost Sodišča Evropske unije in pravo, ki se uporablja

(1)Sodišče Evropske unije je pristojno:

(a)na podlagi arbitražnih klavzul iz sporazumov ali pogodb, ki jih sklene Skupno podjetje, ali njegovih sklepov;

(b)za spore v zvezi s povrnitvijo škode, ki jo povzroči osebje Skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog;

(c)za vse spore med Skupnim podjetjem in njegovim osebjem v okvirih in pod pogoji iz Kadrovskih predpisov ali Pogojev za zaposlitev.

(2)Za vse zadeve, ki jih ta uredba ali drugi pravni akti Unije ne zajemajo, se uporablja pravo države članice, v kateri je sedež Skupnega podjetja.

Člen 24

Pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic

Odločitve Skupnega podjetja pri izvajanju te uredbe so lahko predmet pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 25

Naknadne revizije

(1)Naknadne revizije odhodkov za ukrepe, ki se financirajo iz proračuna programa Obzorje Evropa, se izvedejo v skladu s členom 48 Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa kot del posrednih ukrepov programa Obzorje Evropa, zlasti v skladu s revizijsko strategijo iz člena 48(2) navedene uredbe.

(2)Skupno podjetje v skladu s členom XXX Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna programa za digitalno Evropo.

(3)Skupno podjetje v skladu s členom XXX Uredbe (EU) št. XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope v okviru ukrepov Instrumenta za povezovanje Evrope opravi naknadne revizije odhodkov za dejavnosti, financirane iz proračuna Instrumenta za povezovanje Evrope.

Člen 26

Zaščita finančnih interesov članov

(1)Skupno podjetje osebju Komisije in drugim osebam, ki jih pooblasti zadevno Skupno podjetje ali Komisija, ter Računskemu sodišču odobri dostop do svojih lokacij in prostorov ter vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki so potrebne za izvedbo revizij. 

(2)Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 23 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 opravita preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovila, ali je v povezavi s sporazumom, sklepom ali pogodbo, ki se financira na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. 

(3)Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi, sklepi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, s katerimi so Komisija, Skupno podjetje, Računsko sodišče, EJT in OLAF izrecno pooblaščeni za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

(4)Skupno podjetje z izvajanjem ali naročanjem ustreznega notranjega in zunanjega nadzora zagotovi, da so finančni interesi njegovih članov ustrezno zaščiteni.

(5)Skupno podjetje pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 25 . Sprejme pa tudi potrebne ukrepe, s katerimi se omogočijo notranje preiskave, ki jih opravlja OLAF.

Člen 27

Zaupnost

Skupno podjetje zagotovi varstvo občutljivih informacij, katerih razkritje bi lahko ogrozilo interese njegovih članov ali udeležencev dejavnosti Skupnega podjetja.

Člen 28

Preglednost

Za dokumente, ki jih hrani Skupno podjetje, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

Člen 29

Obdelava osebnih podatkov

Kadar izvajanje te uredbe zahteva obdelavo osebnih podatkov, bo ta obdelava izvedena v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

Člen 30

Dostop do rezultatov in informacij o predlogih

(1)Skupno podjetje institucijam Unije in organom, uradom ali agencijam Unije omogoči dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financira. Take informacije vključujejo rezultate upravičencev, ki sodelujejo v posrednih ukrepih Skupnega podjetja, ali katere koli druge informacije, ki se zdijo potrebne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Take pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

(2)Skupno podjetje Evropski komisiji zagotovi informacije, vključene v predložene predloge, za namene razvijanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik ali programov Unije.

Člen 31

Pravila za sodelovanje in razširjanje, ki se uporabljajo za posredne ukrepe, financirane v okviru programa Obzorje Evropa

Za posredne ukrepe, ki jih Skupno podjetje financira v okviru programa Obzorje Evropa, se uporablja Uredba (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa. V skladu z navedeno uredbo se Skupno podjetje šteje za organ financiranja in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe, kot je določeno v členu 1 Statuta.

Uredba (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa se uporablja tudi za posredne ukrepe, ki se financirajo s prispevki sodelujoče države iz točke (f) člena 15(3) Statuta.

Člen 32

Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope

Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje financira v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, se uporablja Uredba (EU) št. XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope.

Člen 33

Pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti, financirane v okviru programa za digitalno Evropo

Za dejavnosti, ki jih Skupno podjetje financira v okviru programa za digitalno Evropo, se uporablja Uredba (EU) št. XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo.

Člen 34

Podpora države članice gostiteljice

Skupno podjetje in država članica, v kateri ima to podjetje sedež, lahko skleneta upravni sporazum o privilegijih in imunitetah ter drugi podpori, ki jo ta država zagotovi Skupnemu podjetju.

Člen 35

Razveljavitev

(1)Brez poseganja v ukrepe, ki so se začeli na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, vključno z letnimi izvedbenimi načrti in finančnimi obveznostmi, povezanimi s temi ukrepi, se Uredba (EU) 2018/1488 razveljavi.

Za ukrepe, ki so se začeli na podlagi členov 10, 11, 13 in 14 Uredbe (EU) 2018/1488 ter členov 6 in 7 Statuta, priloženega navedeni uredbi, se navedeni členi še naprej uporabljajo do zaključka ukrepov in v obsegu, ki je potreben.

Ukrepi, ki izhajajo iz razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov, določenih v letnih izvedbenih načrtih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, se prav tako štejejo za ukrepe, ki so se začeli na podlagi navedene uredbe.

(2)Sklicevanja na Uredbo (EU) 2018/1488 je treba razumeti kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 36

Prehodne določbe

(1)Ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti osebja, zaposlenega na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488.

(2)V ta namen se pogodbe o zaposlitvi osebja nadaljujejo na podlagi te uredbe v skladu s Kadrovskimi predpisi in Pogoji za zaposlitev.

(3)Izvršnemu direktorju, imenovanemu na podlagi Uredbe (EU) 2018/1488, se za preostanek mandata dodelijo funkcije izvršnega direktorja, kot so določene v tej uredbi, z učinkom od začetka veljavnosti te uredbe. Drugi pogoji pogodbe ostanejo nespremenjeni.

(4)Če se člani ne dogovorijo drugače, se vse pravice in obveznosti, vključno s sredstvi, dolgovi ali obveznostmi članov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488, prenesejo na člane v skladu s to uredbo.

(5)Upravni odbor Skupnega podjetja na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti te uredbe sprejme seznam sklepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488, ki še naprej veljajo v skladu s to uredbo. Neporabljena odobrena proračunska sredstva iz Uredbe (EU) 2018/1488 se prenesejo na Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno s to uredbo.

(6)Vse pravice in obveznosti, vključno s sredstvi, dolgovi ali obveznostmi Skupnega podjetja in vsemi neporabljenimi odobrenimi proračunskimi sredstvi iz Uredbe (EU) 2018/1488, se prenesejo na Skupno podjetje EuroHPC, ustanovljeno s to uredbo.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba Sveta (EU) 2018/1488 z dne 28. septembra 2018 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo.

(2)    Glej uvodno izjavo v oddelku 12. „Skupno podjetje bi bilo treba ustanoviti in to bi moralo začeti delovati najpozneje v začetku leta 2019, da bi do leta 2020 doseglo cilj Uniji zagotoviti infrastrukturo pred eksaravnijo, ter razviti tehnologije in aplikacije, potrebne za dosego zmogljivosti na eksaravni približno med letoma 2023 in 2025.“

(3)    SWD(2018) 6 final.

(4)    COM(2018) 434 final, COM(2018) 289 final in SWD(2018) 306 final.

(5)    Trenutno so sodelujoče države v Skupnem podjetju EuroHPC: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Turčija.

(6)     https://eurohpc-ju.europa.eu/documents/EuroHPC_RIAG_Strategic_Agenda_2019.pdf .

(7)     https://eurohpc-ju.europa.eu/documents/EuroHPC_INFRAG_Multiannual_Strategic_Agenda_2019.pdf .

(8)     https://www.etp4hpc.eu/pujades/files/ETP4HPC_SRA4_2020_web(1).pdf .

(9)    COM(2020) 66 final.

(10)    Glej opombo Error! Bookmark not defined. zgoraj.

(11)    Glej opombo Error! Bookmark not defined. zgoraj.

(12)    COM(2020) 456 final.

(13)    COM(2018) 434 final, COM(2018) 289 final in SWD(2018) 306 final.

(14)     https://www.etp4hpc.eu/sra-020.html .

(15)    […]

(16)    […]

(17)    […]

(18)    […]

(19)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(20)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(21)    Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(22)    Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, začasno veljavnih za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(23)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(24)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(25)    UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(26)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(27)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.9.2020

COM(2020) 569 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Sveta

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

{SWD(2020) 179 final}

STATUT SKUPNEGA PODJETJA ZA EVROPSKO VISOKOZMOGLJIVOSTNO RAČUNALNIŠTVO

Člen 1

Naloge

Skupno podjetje izvaja naslednje naloge:

(a)mobilizira sredstva iz javnega in zasebnega sektorja za financiranje dejavnosti Skupnega podjetja;

(b)podpira izvajanje poslanstva, ciljev in stebrov dejavnosti Skupnega podjetja, navedenih v členih 3 in 4 te uredbe. Te dejavnosti se bodo financirale iz proračuna Unije, določenega na podlagi Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, v skladu s področjem uporabe zadevnih uredb ter na podlagi prispevkov zadevnih sodelujočih držav za Skupno podjetje; Skupno podjetje bo v ta namen objavilo razpise za zbiranje predlogov in javne razpise ter vzpostavilo kateri koli drug instrument ali postopek, predviden v okviru programa Obzorje Evropa, programa za digitalno Evropo in Instrumenta za povezovanje Evrope;

(c)začne in vodi razpise za prijavo interesa za gostovanje superračunalnikov evropskega visokozmogljivostnega računalništva (v nadaljnjem besedilu: EuroHPC) ter ob podpori neodvisnih zunanjih strokovnjakov ocenjuje prejete ponudbe;

(d)na pošten, odprt in pregleden način izbere gostiteljski subjekt superračunalnikov EuroHPC v skladu s členom 8 te uredbe;

(e)v skladu s členom 9 te uredbe z gostiteljskim subjektom sklene sporazum o gostovanju za upravljanje in vzdrževanje superračunalnikov EuroHPC ter spremlja spoštovanje pogodbenih obveznosti iz sporazuma o gostovanju, vključno s sprejemljivostnim testom pridobljenih superračunalnikov;

(f)opredeli splošne in posebne pogoje za dodelitev deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC ter spremlja dostop do teh superračunalnikov v skladu s členom 15 te uredbe;

(g)zagotovi, da bo s svojimi operacijami prispevalo k uresničevanju ciljev programa Obzorje Evropa, strateškemu večletnemu načrtovanju, poročanju, spremljanju in vrednotenju ter drugim zahtevam v okviru navedenega programa, kot je izvajanje skupnega okvira za povratne informacije o politiki;

(h)objavlja razpise za zbiranje predlogov ter v skladu z Uredbo (EU) XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa in v okviru razpoložljivih sredstev dodeljuje sredstva za posredne ukrepe, v glavnem v obliki nepovratnih sredstev;

(i)objavlja razpise za zbiranje predlogov in javne razpise ter v skladu z Uredbo (EU) XXX o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo in Uredbo (EU) XXX o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope dodeljuje sredstva v okviru razpoložljivih sredstev;

(j)spremlja izvajanje ukrepov ter upravlja sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe o javnih naročilih;

(k)na podlagi ustreznih ukrepov zagotavlja učinkovitost pobude za evropsko visokozmogljivostno računalništvo;

(l)spremlja splošni napredek pri uresničevanju ciljev Skupnega podjetja;

(m)vzpostavi tesno sodelovanje in zagotovi usklajevanje z dejavnostmi Unije in nacionalnimi dejavnostmi ter organi in deležniki, s čimer ustvarja sinergije ter izboljšuje izkoriščanje rezultatov raziskav in inovacij na področju visokozmogljivostnega računalništva;

(n)razvija tesno sodelovanje in zagotovi usklajevanje z drugimi evropskimi partnerstvi ter operativne sinergije z drugimi skupnimi podjetji, tudi na podlagi centralizacije upravnih funkcij;

(o)opredeli večletni strateški program, pripravi in izvaja ustrezne letne delovne programe za njegovo izvajanje ter po potrebi prilagodi večletni strateški program;

(p)izvaja dejavnosti informiranja, sporočanja, izkoriščanja in razširjanja rezultatov, pri čemer smiselno uporablja člen 46 Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa, vključno z zagotavljanjem, da so podrobne informacije o rezultatih razpisov za zbiranje predlogov na voljo in dostopne v skupni elektronski zbirki podatkov programa Obzorje Evropa;

(q)vse druge naloge, potrebne za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe.

Člen 2

Člani

(1)Člani Skupnega podjetja so:

(a)Unija, ki jo zastopa Komisija;

(b)Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, [Črna gora], Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Islandija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, [Severna Makedonija], Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, [Švica], [Turčija];

(c)po sprejetju tega statuta s podpisom pisma o zavezi Evropska tehnološka platforma za visokozmogljivostno računalništvo (European Technology Platform for High Performance Computing – ETP4HPC), registrirana v skladu z nizozemskim pravom s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), in združenje na področju vrednosti velepodatkov (Big Data Value Association – BDVA), registrirano v skladu z belgijskim pravom s sedežem v Bruslju (Belgija).

(d)Vsaka sodelujoča država imenuje svojega predstavnika v upravnem odboru Skupnega podjetja in določi nacionalni subjekt ali subjekte, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti v skladu s to uredbo.

Člen 3

Spremembe članstva

(1)Države članice ali države, pridružene programu Obzorje Evropa ali programu za digitalno Evropo, ki niso navedene v členu 2(1)(b) tega statuta, lahko zaprosijo za članstvo v Skupnem podjetju, če prispevajo v skladu s členom 7 te uredbe ali k financiranju iz člena 15 tega statuta za doseganje poslanstva in ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe.

(2)Vsaka prošnja države članice ali države, pridružene programu Obzorje Evropa ali programu za digitalno Evropo, za članstvo v Skupnem podjetju se naslovi na upravni odbor. Države kandidatke zagotovijo pisno obvestilo, da sprejemajo ta statut in vse druge določbe, ki urejajo delovanje Skupnega podjetja, in prispevajo k upravnim stroškom Skupnega podjetja. Kandidatke navedejo tudi, zakaj so zaprosile za članstvo v Skupnem podjetju in kako je njihova nacionalna strategija superračunalništva usklajena s cilji Skupnega podjetja. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidatke v zvezi z doseganjem poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, ter lahko pred odobritvijo prošnje zahteva pojasnila o kandidaturi.

(3)Za zasebno članstvo v Skupnem podjetju lahko v skladu z odstavkom 4 tega člena zaprosi vsak pravni subjekt, ki ni naveden v členu 2(1)(c) Statuta in ima sedež v državi članici, ki neposredno ali posredno podpira raziskave in inovacije v državi članici, če prispeva k financiranju iz člena 15 tega statuta za doseganje poslanstva in ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe, in sprejme ta statut.

(4)Vsaka prošnja za zasebno članstvo v Skupnem podjetju, vložena v skladu z odstavkom 3 tega člena, se naslovi na upravni odbor. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidata v zvezi z doseganjem poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, in sprejme odločitev o prošnji.

(5)Vsak član lahko odpove svoje članstvo v Skupnem podjetju. Taka odpoved članstva začne veljati in postane nepreklicna šest mesecev po uradni obvestitvi izvršnega direktorja, ki o tem obvesti druge člane upravnega odbora in zasebne člane. Od datuma odpovedi je nekdanji član razrešen vseh obveznosti, razen tistih, ki jih je Skupno podjetje odobrilo ali prevzelo pred uradnim obvestilom o odpovedi članstva.

(6)Vsak zasebni član enkrat letno Skupno podjetje obvesti o morebitnih pomembnih spremembah sestave zasebnega člana. Če Komisija meni, da bi lahko sprememba sestave vplivala na interes Unije ali Skupnega podjetja z vidika varnosti ali javnega reda, lahko upravnemu odboru predlaga, naj prekine članstvo zadevnega zasebnega člana. Prekinitev članstva začne veljati in postane nepreklicna v šestih mesecih od sprejetja sklepa upravnega odbora ali na datum, naveden v tem sklepu, kar koli nastopi prej.

(7)Članstvo v Skupnem podjetju se brez predhodne odobritve upravnega odbora ne sme prenesti na tretjo osebo.

(8)Skupno podjetje po vsaki spremembi članstva na podlagi tega člena na svojem spletišču takoj objavi posodobljen seznam članov skupaj z datumom take spremembe.

Člen 4

Organi Skupnega podjetja

(1)Organi Skupnega podjetja so:

(a)upravni odbor;

(b)izvršni direktor;

(c)industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ki ga sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

(2)Vsak organ Skupnega podjetja pri opravljanju svojih nalog uresničuje samo cilje iz te uredbe in deluje le v okviru dejavnosti Skupnega podjetja, za katere je bil ustanovljen.

Člen 5

Sestava upravnega odbora

(1)Upravni odbor sestavljajo predstavniki Komisije, predstavniki v imenu Unije in predstavniki sodelujočih držav.

(2)Komisija in vsaka sodelujoča država imenujeta po enega predstavnika v upravni odbor.

Člen 6

Delovanje upravnega odbora

(1)Predstavniki članov upravnega odbora si prizadevajo doseči soglasje. Če soglasje ni doseženo, se izvede glasovanje.

(2)Unija ima 50 % glasovalnih pravic. Glasovalne pravice Unije so nedeljive.

(3)Za naloge iz člena 7(3) tega statuta se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.

(4)Za naloge iz člena 7(4) tega statuta, razen za točke (f), (g) in (h), imajo preostalih 50 % glasovalnih pravic sodelujoče države, ki so države članice.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo s kvalificirano večino. Šteje se, da je kvalificirana večina dosežena, če predstavlja Unijo in najmanj 55 % sodelujočih držav, ki so države članice in obsegajo skupaj najmanj 65 % vsega prebivalstva teh držav. Za določitev prebivalstva se uporabijo podatki iz Priloge III k Sklepu Sveta 2009/937/EU 1 .

(5)Za naloge iz točk (f), (g) in (h) člena 7(4) tega statuta in za vsak superračunalnik EuroHPC se glasovalne pravice sodelujočih držav razdelijo sorazmerno z njihovimi prevzetimi finančnimi prispevki in njihovimi prispevki v naravi za zadevni superračunalnik, dokler njegovo lastništvo ni preneseno na gostiteljski subjekt v skladu s členom 8(3) te uredbe ali dokler ni prodan ali razgrajen; prispevki v naravi se upoštevajo le, če jih je predhodno potrdil neodvisni strokovnjak ali revizor.

Za namene tega odstavka se odločitve upravnega odbora sprejemajo z večino vsaj 75 % vseh glasov, vključno z glasovi odsotnih članov.

(6)Za naloge iz člena 7(5), (6) in (7) tega statuta se odločitve upravnega odbora sprejemajo v dveh fazah.

V prvi fazi se preostalih 50 % glasovalnih pravic enakomerno razdeli med vse sodelujoče države. Odločitve upravnega odbora se sprejemajo z večino, ki je sestavljena iz glasu Unije in vsaj 55 % vseh glasov sodelujočih držav, vključno z glasovi odsotnih članov.

V drugi fazi upravni odbor odloča s kvalificirano večino iz odstavka 4 tega člena.

(7)Države, ki so bile članice Skupnega podjetja v okviru Uredbe Sveta 2018/1488 in so prispevale k pridobitvi ali upravljanju superračunalnikov, ki jih je pridobilo Skupno podjetje (v skladu z navedeno uredbo), vendar zdaj niso več članice Skupnega podjetja, brez poseganja v prejšnje odstavke obdržijo glasovalne pravice, omejene izključno na odločitve o superračunalnikih v skladu s členoma 6(5) in 7(5) Statuta Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo, ki je priložen Uredbi Sveta 2018/1488.

(8)Upravni odbor izvoli predsednika za dveletno obdobje. Mandat predsednika se lahko podaljša samo enkrat, na podlagi odločitve upravnega odbora.

(9)Podpredsednik upravnega odbora je predstavnik Komisije.

(10)Upravni odbor se redno sestane vsaj dvakrat letno. Na zahtevo Komisije, večine predstavnikov sodelujočih držav, predsednika upravnega odbora ali izvršnega direktorja se lahko upravni odbor v skladu s členom 15(5) tega statuta sestane na izrednem sestanku. Sestanke upravnega odbora skliče njegov predsednik in običajno potekajo na sedežu Skupnega podjetja.

Izvršni direktor ima pravico, da se udeleži sestankov in sodeluje v razpravah, vendar nima glasovalne pravice. Upravni odbor lahko v posameznih primerih povabi druge osebe, da se udeležijo njegovih sestankov kot opazovalci.

Vsaka država opazovalka lahko v upravni odbor imenuje enega delegata, ki prejema vso ustrezno dokumentacijo in lahko sodeluje pri razpravah upravnega odbora, razen če upravni odbor za vsak primer posebej odloči drugače. Ti delegati nimajo glasovalnih pravic, zagotavljajo pa zaupnost občutljivih informacij v skladu s členom 27 te uredbe in pravili o nasprotju interesov.

(11)Predstavniki članov niso osebno odgovorni za nobene ukrepe, ki so jih sprejeli v vlogi predstavnikov v upravnem odboru.

(12)Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. Ta poslovnik vključuje posebne postopke za ugotavljanje in preprečevanje nasprotij interesov ter zagotavljanje zaupnosti občutljivih informacij.

(13)Predsednik svetovalne skupine za raziskave in inovacije ter predsednik svetovalne skupine za infrastrukturo Skupnega podjetja sta povabljena, da se, kadar se razpravlja o vprašanjih v okviru njunih nalog, udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca in sodelujeta v njegovih razpravah, nimata pa glasovalne pravice.

(14)Predsedniki zasebnih članov Skupnega podjetja so vabljeni, da se udeležujejo sestankov upravnega odbora kot opazovalci in sodelujejo v razpravah, nimajo pa glasovalnih pravic.

Člen 7

Naloge upravnega odbora

(1)Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Zagotavlja ustrezno spoštovanje načel poštenosti in preglednosti pri dodeljevanju javnih sredstev.

(2)Komisija si v okviru svoje vloge v upravnem odboru prizadeva za usklajevanje dejavnosti Skupnega podjetja z ustreznimi dejavnostmi v okviru programov financiranja Unije, da bi spodbudila sinergije pri razvoju integriranega ekosistema superračunalniške in podatkovne infrastrukture ter pri opredeljevanju prednostnih nalog skupnih raziskav.

(3)Upravni odbor izvaja zlasti naslednje splošne upravne naloge Skupnega podjetja:

(a)ocenjuje, sprejema ali zavrne prošnje za članstvo v skladu s členom 3(2) tega statuta;

(b)odloča o odpovedi članstva v Skupnem podjetju v zvezi z vsakim članom, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(c)sprejme finančna pravila Skupnega podjetja v skladu s členom 17 te uredbe;

(d)sprejme letni upravni proračun Skupnega podjetja, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest po funkcionalni skupini in plačnem razredu ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa;

(e)imenuje in razreši izvršnega direktorja, podaljša njegov mandat, mu zagotavlja smernice in spremlja njegovo delo;

(f)odobri konsolidirano letno poročilo o dejavnostih, vključno z ustreznimi odhodki iz člena 19(1) tega statuta;

(g)izvršuje pooblastila organa za imenovanja v zvezi z osebjem v skladu s členom 18 te uredbe;

(h)po potrebi določi izvedbena pravila h Kadrovskim predpisom in Pogojem za zaposlitev v skladu s členom 18(3) te uredbe;

(i)po potrebi določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Skupno podjetje in uporabi pripravnikov v skladu s členom 19(2) te uredbe;

(j)po potrebi poleg organov Skupnega podjetja ustanovi svetovalne skupine iz člena 4 tega statuta;

(k)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri organizacijsko strukturo programskega urada;

(l)po potrebi Komisiji predloži zahtevo za spremembo te uredbe, ki jo predlaga član Skupnega podjetja;

(m)opredeli splošne in posebne pogoje dostopa za uporabo deleža časa dostopa Unije do superračunalnikov EuroHPC v skladu s členom 15 te uredbe;

(n)določi višino pristojbine za komercialne storitve iz člena 16 te uredbe in odloča o dodelitvi časa dostopa za te storitve;

(o)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

(p)odgovoren je za vse naloge, ki niso posebej dodeljene kateremu od organov Skupnega podjetja; take naloge lahko dodeli kateremu koli organu Skupnega podjetja.

(4)Upravni odbor zlasti izvaja naslednje naloge, povezane s pridobitvijo in upravljanjem superračunalnikov EuroHPC ter z ustvarjenimi prihodki iz člena 14 te uredbe:

(a)sprejme večletni strateški program za pridobitev superračunalnikov EuroHPC iz člena 19(1) tega statuta;

(b)sprejme del letnega delovnega programa, ki se nanaša na pridobitev superračunalnikov EuroHPC in izbiro gostiteljskih subjektov ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 19(2) tega statuta;

(c)odobri objavo razpisov za prijavo interesa v skladu z letnim delovnim programom;

(d)odobri izbiro gostiteljskih subjektov za superračunalnike EuroHPC, ki se izberejo s poštenim, odprtim in preglednim postopkom v skladu s členom 8 te uredbe;

(e)vsako leto sprejme odločitev o uporabi vseh prihodkov od pristojbin za komercialne storitve iz člena 16 te uredbe;

(f)odobri objavo razpisov za zbiranje ponudb v skladu z letnim delovnim programom;

(g)odobri ponudbe, izbrane za financiranje;

(h)sprejema odločitve o morebitnem prenosu lastništva superračunalnikov EuroHPC na gostiteljski subjekt, o njihovi prodaji drugemu subjektu ali o njihovi razgradnji v skladu s členi 10(4), 11(5) in 13(4) te uredbe;

(i)sprejema odločitve o morebitnem prenosu lastništva superračunalnikov EuroHPC na zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev, o njihovi prodaji drugemu subjektu ali o njihovi razgradnji v skladu s členom 12(5) te uredbe.

(5)Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področju raziskav in inovacij ter podatkovne uporabe ter znanj in spretnosti:

(a)na začetku pobude sprejme strateški načrt raziskav in inovacij iz člena 19(1) tega statuta ter ga med celotnim trajanjem programa Obzorje Evropa po potrebi spremeni; v strateškem načrtu raziskav in inovacij so med drugim določena druga evropska partnerstva, s katerimi Skupno podjetje vzpostavi formalno in redno sodelovanje, na podlagi informacij, ki so jih predložile sodelujoče države, pa tudi možnosti sinergij med ukrepi Skupnega podjetja ter nacionalnimi ali regionalnimi pobudami in politikami;

(b)sprejme tisti del letnega delovnega programa, ki je povezan z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij ter ustreznimi ocenami odhodkov iz člena 19(2) tega statuta, za izvajanje strateškega načrta raziskav in inovacij, vključno z vsebino razpisov za zbiranje predlogov, veljavno stopnjo financiranja za posamezno temo razpisa ter povezanimi pravili o postopkih predložitve, ocenjevanja, izbora, oddaje in pregleda;

(c)pri sprejemanju ocen odhodkov povezanih dejavnosti na področju raziskav in inovacij ustrezno upošteva sporazume iz člena 16(3) tega statuta, da bi zagotovil načelo uravnoteženosti proračuna Skupnega podjetja;

(d)odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov v skladu z letnim delovnim programom;

(e)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje;

(f)je odgovoren za skrbno in pravočasno spremljanje napredka raziskovalnega in inovacijskega programa Skupnega podjetja ter posameznih ukrepov, povezanih s prednostnimi nalogami Komisije in strateškim načrtom raziskav in inovacij, in po potrebi sprejme popravne ukrepe za zagotovitev, da Skupno podjetje dosega svoje cilje.

(6)Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z dejavnostmi Skupnega podjetja na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti:

(a)sprejme večletni strateški program iz člena 19(1) tega statuta;

(b)sprejme tisti del letnega delovnega programa, ki se nanaša na dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 19(2) tega statuta;

(c)odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov v skladu z letnim delovnim programom;

(d)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje.

(7)Upravni odbor izvaja zlasti naslednje naloge, povezane z združitvijo in povezljivostjo visokozmogljivega računalništva in dejavnostmi na področju podatkovnih infrastruktur ter dejavnostmi Skupnega podjetja na področju mednarodnega sodelovanja:

(a)sprejme večletni strateški program iz člena 19(1) tega statuta;

(b)sprejme tisti del letnega delovnega programa, ki se nanaša na združitev in povezljivost in dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja ter ustrezne ocene odhodkov iz člena 19(2) tega statuta;

(c)odobri objavo razpisov za zbiranje predlogov in javnih razpisov v skladu z letnim delovnim programom;

(d)na podlagi priporočila izvršnega direktorja odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje.

Člen 8

Imenovanje, razrešitev ali podaljšanje mandata izvršnega direktorja

(1)Komisija po posvetovanju s člani Skupnega podjetja, razen Unije, predlaga seznam kandidatov za izvršnega direktorja. Člani Skupnega podjetja, razen Unije, za tako posvetovanje soglasno imenujejo svoje predstavnike in opazovalca v imenu upravnega odbora.

Upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija, imenuje izvršnega direktorja na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka.

(2)Izvršni direktor je član osebja in je zaposlen kot začasni uslužbenec Skupnega podjetja v skladu s točko (a) člena 2 Pogojev za zaposlitev.

Skupno podjetje za namene sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

(3)Mandat izvršnega direktorja traja štiri leta. Ob koncu navedenega obdobja Komisija, po potrebi skupaj s člani, razen Unije, oceni delo izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Skupnega podjetja.

(4)Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ štiri leta.

(5)Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, po izteku celotnega obdobja ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

(6)Izvršni direktor je lahko razrešen samo na podlagi odločitve upravnega odbora iz točke (e) člena 7(3) tega statuta, ki ukrepa na predlog Komisije, po potrebi skupaj s člani, razen Unije.

(7)Komisija lahko imenuje svojega uradnika za začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju, za vsako obdobje, ko je delovno mesto izvršnega direktorja prosto.

Člen 9

Naloge izvršnega direktorja

(1)Izvršni direktor je glavni vodstveni delavec, ki je odgovoren za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja v skladu z odločitvami upravnega odbora.

(2)Izvršni direktor je pravni zastopnik Skupnega podjetja. Odgovoren je upravnemu odboru in svoje naloge opravlja povsem samostojno v okviru podeljenih pristojnosti.

(3)Izvršni direktor izvršuje proračun Skupnega podjetja.

(4)Izvršni direktor neodvisno izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)konsolidira osnutek večletnega strateškega programa iz člena 19(1) tega statuta in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(b)pripravi osnutek letnega proračuna, vključno z ustreznim kadrovskim načrtom, v katerem sta navedena število začasnih delovnih mest za vsak plačni razred in funkcionalno skupino ter število pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa, ter ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(c)pripravi osnutek letnega delovnega programa, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, potrebnih za izvajanje programa dejavnosti na področju raziskav in inovacij, programa javnega naročanja, programa dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti ter programa dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja, kot jih je predlagal industrijski in znanstveni svetovalni odbor, ter ustrezne ocene odhodkov, kot so jih predlagale sodelujoče države in Komisija, ter ga predloži upravnemu odboru v sprejetje;

(d)upravnemu odboru predloži v mnenje letni zaključni račun;

(e)pripravi letno konsolidirano poročilo o dejavnostih, vključno z informacijami o ustreznih odhodkih, in ga predloži upravnemu odboru v odobritev;

(f)v okviru svojih pristojnosti ali v imenu Skupnega podjetja podpisuje posamezne sporazume, pogodbe in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(g)podpisuje pogodbe o javnih naročilih;

(h)spremlja delovanje superračunalnikov EuroHPC, ki so v lasti Skupnega podjetja ali ki jih to financira, vključno z dodelitvijo deleža časa dostopa Unije, spoštovanjem pravic dostopa uporabnikov iz akademskih krogov in industrije ter kakovostjo zagotovljenih storitev;

(i)upravnemu odboru predlaga komunikacijsko politiko Skupnega podjetja;

(j)organizira, usmerja in nadzoruje dejavnosti in osebje Skupnega podjetja v okviru pooblastil, ki jih nanj prenese upravni odbor, kakor je določeno v členu 18(2) te uredbe;

(k)vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter o vsaki pomembni spremembi tega sistema poroča upravnemu odboru;

(l)zagotovi izvajanje ocen in obvladovanja tveganja;

(m)po potrebi poskrbi za vzpostavitev službe za notranjo revizijo Skupnega podjetja;

(n)dodeljuje čas dostopa za nujne razmere in razmere kriznega upravljanja v skladu s politiko dostopa, ki jo določi upravni odbor;

(o)sprejema vse druge ukrepe, potrebne za oceno napredka Skupnega podjetja pri doseganju njegovih ciljev iz člena 3 te uredbe;

(p)opravlja vse druge naloge, ki jih izvršnemu direktorju zaupa upravni odbor ali ga zanje pooblasti.

(5)Izvršni direktor ustanovi programsko pisarno, ki pod njegovo odgovornostjo izvaja vse podporne naloge, ki izhajajo iz te uredbe. Programski urad sestavlja osebje Skupnega podjetja in izvaja zlasti naslednje naloge:

(a)zagotavlja podporo pri vzpostavitvi in vodenju ustreznega računovodskega sistema v skladu s finančnimi pravili iz člena 17 te uredbe;

(b)vodi razpise za zbiranje predlogov, kot je določeno v letnem delovnem programu, ter upravlja sporazume in sklepe o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)vodi razpise za zbiranje ponudb, kot je določeno v letnem delovnem programu, ter upravlja pogodbe;

(d)vodi postopek za izbiro gostiteljskih subjektov in upravlja sporazume o gostovanju;

(e)članom in drugim organom Skupnega podjetja zagotavlja vse ustrezne informacije in podporo, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog, in se odziva na njihove posebne zahteve;

(f)deluje kot sekretariat organov Skupnega podjetja in zagotavlja podporo svetovalnim skupinam, ki jih ustanovi upravni odbor.

Člen 10

Sestava industrijskega in znanstvenega svetovalnega odbora

(1)Industrijski in znanstveni svetovalni odbor sestavljata svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo.

(2)Svetovalno skupino za raziskave in inovacije sestavlja največ deset članov, ki jih imenujejo zasebni člani ob upoštevanju njihovih zavez do Skupnega podjetja.

(3)Svetovalno skupino za infrastrukturo sestavlja deset članov. Upravni odbor določi posebna merila, ki se upoštevajo pri izbiri članov svetovalne skupine za infrastrukturo. Predsednik in podpredsednik upravnega odbora na podlagi prispevkov upravnega odbora in izvršnega direktorja imenujeta člane svetovalne skupine za infrastrukturo.

(4)Svetovalna skupina za raziskave in inovacije ter svetovalna skupina za infrastrukturo se sestaneta najmanj enkrat letno, da bi uskladili svoje dejavnosti.

Člen 11

Delovanje svetovalne skupine za raziskave in inovacije

(1)Svetovalna skupina za raziskave in inovacije se sestane najmanj dvakrat letno.

(2)Svetovalna skupina za raziskave in inovacije lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov.

(3)Svetovalna skupina za raziskave in inovacije izvoli svojega predsednika.

(4)Svetovalna skupina za raziskave in inovacije sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katerega so imenovani.

Člen 12

Delovanje svetovalne skupine za infrastrukturo

(1)Svetovalna skupina za infrastrukturo se sestane vsaj dvakrat letno.

(2)Svetovalna skupina za infrastrukturo lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov.

(3)Svetovalna skupina za infrastrukturo izvoli svojega predsednika.

(4)Svetovalna skupina za infrastrukturo sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katerega so imenovani.

Člen 13

Naloge svetovalne skupine za raziskave in inovacije

Svetovalna skupina za raziskave in inovacije:

(a)pripravi in redno posodablja osnutek večletnega strateškega programa iz člena 19(1) tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. Ta osnutek večletnega strateškega programa vsebuje: (i) strateški program raziskav in inovacij, v katerem so določene prednostne naloge na področju raziskav in inovacij za razvoj ter uvedba tehnologij in ključnih kompetenc za visokozmogljivostno računalništvo in kvantno računalništvo na različnih področjih uporabe, da bi se podprl razvoj integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva ter podatkovnega ekosistema v Uniji, okrepila njegova odpornost ter prispevalo k oblikovanju novih trgov in družbenih uporab, pa tudi ukrepov za spodbujanje razvoja in uvajanja evropske tehnologije; (ii) morebitne dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, ki dodajajo vrednost in so v skupnem interesu; (iii) prednostne naloge na področju usposabljanja in izobraževanja, da bi se odpravila vrzel v znanjih in spretnostih, povezanih s tehnologijami in aplikacijami visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, zlasti za industrijo. Program se redno pregleduje glede na razvoj povpraševanja na znanstvenem in industrijskem področju;

(b)izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek večletnega strateškega programa raziskav in inovacij kot osnovo za pripravo letnega delovnega programa;

(c)organizira javna posvetovanja, odprta vsem javnim in zasebnim deležnikom, ki jih zanima področje visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva, da jih obvešča in zbira povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa in osnutku programa dejavnosti na področju raziskav in inovacij, programu dejavnosti mednarodnega sodelovanja ter programu usposabljanja in izobraževanja za zadevno leto.

Člen 14

Naloge svetovalne skupine za infrastrukturo

Svetovalna skupina za infrastrukturo upravnemu odboru svetuje glede pridobitve in upravljanja superračunalnikov EuroHPC. V ta namen:

(a)pripravi in redno posodablja osnutek večletnega strateškega programa iz člena 19(1) tega statuta za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. Osnutek večletnega strateškega programa obravnava: (i) pridobitev superračunalnikov EuroHPC, pri čemer se med drugim upoštevajo načrtovanje pridobitve, potrebna povečanja zmogljivosti, vrste zadevnih aplikacij in uporabniških skupnosti, pomembne zahteve uporabnikov in ustrezne arhitekture sistemov, zahteve uporabnikov in arhitektura infrastrukture; (ii) združevanje in medsebojno povezovanje te infrastrukture, pri čemer se med drugim upoštevata integracija z nacionalnimi visokozmogljivimi ali kvantnimi računalniškimi infrastrukturami ter arhitektura hiperpovezane in združene infrastrukture, ter (iii) krepitev zmogljivosti, vključno s strokovnimi centri ter dejavnostmi razširjanja in usposabljanja za končne uporabnike, pa tudi priložnosti za spodbujanje uvajanja in uporabe evropskih tehnoloških rešitev, zlasti v okviru strokovnih centrov;

(b)izvršnemu direktorju v rokih, ki jih določi upravni odbor, predloži osnutek večletnega strateškega programa za pridobitev superračunalnikov EuroHPC kot osnovo za pripravo letnega delovnega programa;

(c)organizira javna posvetovanja, ki so odprta za vse javne in zasebne deležnike, ki jih zanima področje visokozmogljivega računalništva, vključno s kvantnim računalništvom, da jih obvešča in zbira povratne informacije o osnutku večletnega strateškega programa za pridobitev in upravljanje superračunalnikov EuroHPC ter o osnutku delovnega programa dejavnosti za zadevno leto, povezanem z njim.

Člen 15

Viri financiranja

(1)Skupno podjetje skupaj financirajo njegovi člani s finančnimi prispevki, ki se plačajo v obrokih, in prispevki v naravi, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

(2)Upravni stroški Skupnega podjetja ne presegajo [enako 2,22-kratnemu znesku prispevka Unije za upravne stroške iz člena 5 te uredbe] EUR in se krijejo s finančnimi prispevki iz členov 5(1) ter 7(1) in (2) te uredbe.

Prispevek posamezne sodelujoče države k upravnim stroškom Skupnega podjetja je sorazmeren z njenim bruto domačim proizvodom. Prispevki se vsako leto izračunajo glede na BDP predhodnega koledarskega leta, kot ga je določil Eurostat.

Če se del prispevka za upravne stroške ne porabi, se lahko da na voljo za kritje operativnih stroškov Skupnega podjetja.

(3)Operativni stroški Skupnega podjetja se krijejo s:

(a)finančnim prispevkom Unije;

(b)finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za Skupno podjetje, namenjenimi za pridobitev visokokakovostnih superračunalnikov EuroHPC ali kvantnih računalnikov in za njihovo upravljanje, dokler se lastništvo ne prenese na gostiteljski subjekt ali dokler niso prodani ali razgrajeni v skladu s členoma 10(4) in 11(5) te uredbe, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(c)prispevki v naravi sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju za Skupno podjetje, kot je določeno v členu 8(7) te uredbe;

(d)finančnimi prispevki sodelujoče države, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež, ali sodelujočih držav v gostiteljskem konzorciju, ki ustrezajo stroškom pridobitve, skupaj s Skupnim podjetjem, superračunalnikov EuroHPC srednjega razreda, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom;

(e)finančnimi prispevki zasebnih članov ali konzorcija zasebnih partnerjev, ki ustrezajo stroškom pridobitve in upravljanja, skupaj s Skupnim podjetjem, superračunalnikov EuroHPC na industrijski ravni, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom, dokler se lastništvo ne prenese na gostiteljski subjekt ali dokler niso prodani ali razgrajeni v skladu s členom 13(5) te uredbe;

(f)finančnimi prispevki sodelujočih držav za kritje upravičenih stroškov upravičencev, ki imajo sedež v zadevni sodelujoči državi, za izvajanje posrednih ukrepov iz programa raziskav in inovacij, kot dodatek k povračilu teh stroškov s strani Skupnega podjetja, od katerih se odštejejo prispevki Skupnega podjetja in vsi drugi prispevki Unije k tem stroškom. Taki prispevki ne posegajo v pravila o državni pomoči;

(g)prispevki v naravi zasebnih članov ali njihovih subjektov v sestavi in pridruženih subjektov, kot je določeno v členu 8(7) te uredbe.

(4)Viri Skupnega podjetja, vključeni v njegov proračun, so sestavljeni iz naslednjih prispevkov:

(a)finančnih prispevkov članov za upravne stroške;

(b)finančnih prispevkov članov za operativne stroške;

(c)vseh prihodkov, ki jih ustvari Skupno podjetje;

(d)vseh drugih finančnih prispevkov, sredstev in prihodkov;

(e)vse obresti iz naslova prispevkov, izplačanih Skupnemu podjetju, se štejejo za njegove prihodke.

(5)Če kateri koli član Skupnega podjetja ne izpolni obveznosti v zvezi s svojim finančnim prispevkom, ga izvršni direktor o tem pisno obvesti in določi razumen rok, v katerem mora izpolniti obveznosti. Če obveznosti do navedenega roka ne izpolni, izvršni direktor skliče sestanek upravnega odbora, na katerem se odloči o tem, ali se članstvo tega člana prekliče oziroma ali se sprejmejo drugi ukrepi, dokler ta član ne izpolni obveznosti. Glasovalna pravica se članu, ki ne izpolnjuje obveznosti, začasno odvzame, dokler ne izpolni obveznosti.

(6)Vsi viri in dejavnosti Skupnega podjetja so namenjeni doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe.

(7)Skupno podjetje ima v lasti vsa sredstva, ki jih ustvari ali ki so bila nanj prenesena za doseganje ciljev iz člena 3 te uredbe. To ne vključuje superračunalnikov EuroHPC, katerih lastništvo je Skupno podjetje v skladu s členi 10(4), 11(5), 12(5) in 13(4) te uredbe preneslo na gostiteljski subjekt.

(8)Vsi prihodki, ki presegajo odhodke, se ne izplačajo članom Skupnega podjetja, razen v primeru prenehanja delovanja Skupnega podjetja.

Člen 16

Prispevki sodelujočih držav

(1)Sodelujoče države Skupno podjetje pooblastijo za izvajanje svojih prispevkov, namenjenih njihovim udeležencem v posrednih ukrepih, kot je določeno v členu 15(3)(f) tega statuta, na podlagi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih s Skupnim podjetjem. Skupno podjetje pooblastijo tudi za plačilo teh prispevkov udeležencem. Pri tem navedejo zneske, namenjene posrednim ukrepom.

(2)Upravičenci posrednih ukrepov Skupnega podjetja s Skupnim podjetjem sklenejo en sam sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Podrobna pravila sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, vključno z ustreznim okvirom za pravice intelektualne lastnine, upoštevajo pravila ustreznega programa Unije, ki podpira zadevno dejavnost dodeljevanja nepovratnih sredstev.

(3)Sodelujoče države se s pravno zavezujočimi sporazumi, sklenjenimi med subjekti, ki so jih v ta namen imenovale sodelujoče države, in Skupnim podjetjem, zavežejo plačilu celotnega zneska svojega prispevka iz člena 15(3)(f) tega statuta. Ti sporazumi se sklenejo pred sprejetjem tistega dela letnega delovnega programa, ki je povezan z dejavnostmi na področju raziskav in inovacij.

(4)Druge ureditve sodelovanja med sodelujočimi državami in Skupnim podjetjem ter ureditve obveznosti glede prispevkov iz odstavka 1 se vzpostavijo s sporazumi, sklenjenimi med subjekti, ki so jih v ta namen imenovale sodelujoče države, in Skupnim podjetjem.

Člen 17

Finančne obveznosti

Finančne obveznosti Skupnega podjetja niso višje od zneska finančnih sredstev, ki je na voljo ali ki ga v njegov proračun vplačajo njegovi člani. Komisija lahko določi večletne obveznosti.

Člen 18

Proračunsko leto

Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 19

Operativno in finančno načrtovanje

(1)V večletnem strateškem programu so določeni strategija in načrti za doseganje ciljev Skupnega podjetja iz člena 3 te uredbe. Osnutek večletnega strateškega programa pripravi industrijski in znanstveni svetovalni odbor, vključuje pa: strateški program raziskav in inovacij, dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti, dejavnosti na področju združitve, povezljivosti in mednarodnega sodelovanja ter pridobitev superračunalnikov. Vključeval bo tudi večletne finančne perspektive, prejete od sodelujočih držav in Komisije.

(2)Izvršni direktor predloži upravnemu odboru v sprejetje osnutek letnega delovnega programa, ki vključuje dejavnosti na področju raziskav in inovacij, dejavnosti javnega naročanja, dejavnosti na področju krepitve in razširjanja zmogljivosti, dejavnosti na področju združitve in povezljivosti, dejavnosti na področju mednarodnega sodelovanja, upravne dejavnosti ter ustrezne ocene odhodkov za naslednje leto. Izvršni direktor predloži upravnemu odboru tudi sporazume iz člena 16(3) Statuta, ki podpirajo ocene odhodkov povezanih dejavnosti na področju raziskav in inovacij.

(3)Letni delovni program se sprejme do konca leta pred letom njegovega izvajanja. Letni delovni program se objavi.

(4)Izvršni direktor pripravi osnutek letnega proračuna za naslednje leto in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje.

(5)Upravni odbor sprejme letni proračun za posamezno leto do konca leta pred letom njegovega izvajanja.

(6)Letni proračun se prilagodi, da se upošteva znesek finančnega prispevka Unije, kot je določen v splošnem proračunu Unije.

Člen 20

Operativno in finančno poročanje

(1)Izvršni direktor upravnemu odboru v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja iz člena 17 te uredbe vsako leto poroča o opravljanju svojih nalog. Konsolidirano letno poročilo med drugim vsebuje informacije o naslednjih zadevah:

(a)raziskavah, inovacijah in drugih izvedenih ukrepih ter z njimi povezanih odhodkih;

(b)pridobitvi in upravljanju infrastrukture, vključno z uporabo infrastrukture in dostopom do nje ter časom dostopa, ki ga je posamezna sodelujoča država dejansko porabila;

(c)predloženih predlogih in ponudbah, vključno z razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah;

(d)posrednih ukrepih, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti udeležencev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne udeležence in ukrepe;

(e)ponudbah, izbranih za financiranje, z njihovo razčlenitvijo po vrsti izvajalcev, tudi MSP, in po državah ter navedbo prispevkov Skupnega podjetja za posamezne izvajalce in ukrepe javnega naročanja;

(f)rezultatih dejavnosti javnega naročanja;

(g)napredku pri doseganju ciljev iz člena 3 te uredbe in predlogih za nadaljnje delo, potrebno za dosego teh ciljev.

(2)Računovodja Skupnega podjetja v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja pošlje začasni zaključni račun računovodji Komisije in Računskemu sodišču.

(3)Izvršni direktor v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

(4)Postopek razrešnice se izvede v skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja.

Člen 21

Notranja revizija

(1)Notranji revizor Komisije ima v Skupnem podjetju enaka pooblastila, kot jih ima v zvezi s Komisijo.

(2)Skupno podjetje lahko samo opravi svojo notranjo revizijo.

Člen 22

Odgovornost članov in zavarovanje

(1)Finančna odgovornost članov Skupnega podjetja za njegove dolgove je omejena na njihove že vplačane prispevke za upravne stroške.

(2)Skupno podjetje sklene in vzdržuje ustrezno zavarovanje.

Člen 23

Nasprotje interesov

(1)Skupno podjetje, njegovi organi in uslužbenci se pri opravljanju svojih dejavnosti izogibajo nasprotju interesov.

(2)Upravni odbor sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov pri osebah, ki so dejavne v upravnem odboru in v drugih organih ali skupinah Skupnega podjetja.

Člen 24

Prenehanje delovanja

(1)Skupno podjetje preneha delovati ob koncu obdobja iz člena 1 te uredbe.

(2)Poleg odstavka 1 se postopek prenehanja delovanja samodejno začne, če Unija ali vsi člani, razen Unije, izstopijo iz Skupnega podjetja.

(3)Upravni odbor za vodenje postopkov v zvezi s prenehanjem delovanja Skupnega podjetja imenuje enega ali več upraviteljev, ki ravnajo v skladu z odločitvami upravnega odbora.

(4)Med postopkom prenehanja delovanja Skupnega podjetja se njegova sredstva porabijo za kritje njegovih obveznosti in odhodkov, povezanih s prenehanjem njegovega delovanja. Lastništvo superračunalnikov Skupnega podjetja se prenese na ustrezne gostiteljske subjekte ali zasebne člane ali konzorcij zasebnih partnerjev ali pa se superračunalniki prodajo ali razgradijo na podlagi odločitve upravnega odbora in v skladu s sporazumom o gostovanju. Člani Skupnega odbora niso odgovorni za stroške, ki nastanejo po prenosu lastništva superračunalnika ali po njegovi prodaji ali razgradnji. V primeru prenosa lastništva gostiteljski subjekt ali zasebni člani ali konzorcij zasebnih partnerjev Skupnemu podjetju povrne preostalo vrednost superračunalnikov, katerih lastništvo se prenese. Vsi presežki se porazdelijo med člane, ki so bili ob prenehanju delovanja udeleženi v Skupnem podjetju, sorazmerno z njihovim finančnim prispevkom k Skupnemu podjetju. Vsi taki presežki, ki se dodelijo Uniji, se vrnejo v splošni proračun Unije.

(5)Vzpostavi se ad hoc postopek za zagotovitev ustreznega upravljanja vsakega sporazuma, ki ga je sklenilo Skupno podjetje, ali sklepa, ki ga je sprejelo, ter vsake pogodbe o javnem naročilu za obdobje, daljše od obdobja delovanja Skupnega podjetja.

(1)    Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.9.2020

COM(2020) 569 final

PRILOGA

k

PREDLOGU UREDBE SVETA

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

{SWD(2020) 179 final}

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Kazalo

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire Skupnega podjetja

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih za Komisijo

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

1.2.Zadevna področja politike (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 1  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude 

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije 

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic 

☑ Časovno omejeno

–☑    velja od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2033

–☑    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2033 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 2   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

 

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice 

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta   odhodkov	Prispevek
	Razdelek 1 Enotni trg, inovacije in digitalno – Obzorje Evropa	dif./nedif. 5	držav Efte 6	držav kandidatk 7	tretjih držav	v smislu člena [21(2)(b)] finančne uredbe
1 – Enotni trg, inovacije in digitalno	01 02 02 42 01 – Obzorje Evropa – sklop Digitalno področje, industrija in vesolje – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki za podporo 01 02 02 42 02 – Obzorje Evropa – sklop Digitalno področje, industrija in vesolje – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki iz poslovanja 02 04 02 11 01 – program za digitalno Evropo – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki za podporo 02 04 02 11 02 – program za digitalno Evropo – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki iz poslovanja 02 03 03 – IPE na digitalnem področju	dif.	DA	DA	DA	DA

Odobritve za prevzem obveznosti (v mio. EUR na tri decimalna mesta natančno)
Proračunska vrstica	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
01 02 02 42 01 – Obzorje Evropa – sklop Digitalno področje, industrija in vesolje – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki za podporo 8	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.		p. m.
01 02 02 42 02 – Obzorje Evropa – sklop Digitalno področje, industrija in vesolje – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki iz poslovanja	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.		p. m.
02 04 02 11 01 – program za digitalno Evropo – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki za podporo	2,017	3,149	3,660	3,733	3,808	3,884	9,748		30,000
02 04 02 11 02 – program za digitalno Evropo – Skupno podjetje za visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) Odhodki iz poslovanja	397,983	386,851	396,340	146,267	296,192	346,116	400,251		2 370,000
02 03 03 – IPE na digitalnem področju	10,000	20,000	40,000	70,000	20,000	20,000	20,000		200,000
Odhodki skupaj	410,000	410,000	440,000	220,000	320,000	370,000	430,000		2 600,000

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega   okvira

1

1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

   

Skupno podjetje 9 10 11			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027 12	Po letu 2027	SKUPAJ
Naslov 1	obveznosti	(1)	0,402	1,434	1,911	1,949	1,988	2,028	6,205		15,917
	plačila	(2)	0,402	1,434	1,911	1,949	1,988	2,028	2,068	4,137	15,917
Naslov 2	obveznosti	(1a)	1,615	1,715	1,749	1,784	1,820	1,856	3,544		14,083
	plačila	(2a)	1,615	1,715	1,749	1,784	1,820	1,856	1,894	1,650	14,083
Naslov 3	obveznosti	(3a)	407,983	406,851	436,340	216,267	316,192	366,116	420,251		2 570,000
	plačila	(3b)	122,000	225,000	350,000	185,000	290,000	345,000	400,000	653,000	2 570,000
Odobritve za Skupno podjetje SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a	410,000	410,000	440,000	220,000	320,000	370,000	430,000	–	2 600,000
	plačila	= 2 + 2a + 3b	124,017	228,149	353,660	188,733	293,808	348,884	403,962	658,787	2 600,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri		p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.
Drugi upravni odhodki		p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.
GD SKUPAJ	Odobritve	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.

 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve za sredstva programa iz razdelka 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ 13	obveznosti		410,000	410,000	440,000	220,000	320,000	370,000	430,000	–	2 600,000
	plačila		124,017	228,149	353,660	188,733	293,808	348,884	403,962	658,787	2 600,000

Razdelek večletnega finančnega   okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD CNECT (4 ZAKONSKO PREDPISANA EPDČ AD, 2 EPDČ AC)		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri 14		0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	p. m.	5,320
Drugi upravni odhodki		p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.	p. m.
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	0,760	p. m.	5,320

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve   iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti		410,760	410,760	440,760	220,760	320,760	370,760	430,760		2 605,320
	plačila		124,777	228,909	354,420	189,420	294,568	349,644	404,722	658,787	2 605,320

3.2.2.Ocenjene posledice za človeške vire Skupnega podjetja 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Število zaposlenih (št. oseb/EPDČ)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Uradniki (funkcionalna skupina AD)
Uradniki (funkcionalna skupina AST)
Pogodbeni uslužbenci	20	25	30	30	30	30	30
Začasni uslužbenci	14	22	27	27	27	27	27
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ	34	47	57	57	57	57	57
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Uradniki (funkcionalna skupina AD)
Uradniki (funkcionalna skupina AST)
Pogodbeni uslužbenci	1,019	1,624	1,988	2,028	2,069	2,110	2,152	4,304	17,294
Začasni uslužbenci	1,148	2,863	3,584	3,656	3,729	3,804	3,880	7,759	30,423
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ	2,168	4,488	5,572	5,684	5,798	5,914	6,032	12,063	47,717

Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt 15

Funkcionalna skupina in razred

Leto 2021

Leto 2022

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

Leto 2030

Leto 2031

Po letu 2031

AD16

AD15

AD14

AD13

AD12

AD11

AD10

AD9

AD8

AD7

AD6

AD5

AD skupaj

14

22

27

27

27

27

27

AST11

AST10

AST9

AST8

AST7

AST6

AST5

AST4

AST3

AST2

AST1

AST skupaj

AST/SC 6

AST/SC 5

AST/SC 4

AST/SC 3

AST/SC 2

AST/SC 1

AST/SC skupaj

Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci

Pogodbeni uslužbenci

Leto 2021

Leto 2022

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

Leto 2030

Leto 2031

Po letu 2031

Funkcionalna skupina IV

Funkcionalna skupina III

Funkcionalna skupina II

Funkcionalna skupina I

Skupaj

20

25

30

30

30

30

30

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Leto 2021

Leto 2022

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

Leto 2030

Leto 2031

Po letu 2031

Skupaj

3.2.3.Ocenjene potrebe po človeških virih za Komisijo

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije		4	4	4	4	4	4	4
Delegacije
Raziskave
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD  16 Razdelek 7
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu	2	2	2	2	2	2	2
	– na delegacijah
Financirano iz sredstev programa  17	– na sedežu
	– na delegacijah
Raziskave
Drugo (navedite)
SKUPAJ		6	6	6	6	6	6	6

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 18  

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–☑    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

–Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Finančni prispevki za upravne stroške Skupnega podjetja, ki so jih zagotovile sodelujoče države	2,295	3,175	3,175	3,175	3,175	3,175	3,175	8,655	30,000
Finančni prispevki za upravne stroške, ki so jih zagotovili zasebni člani / pridruženi partnerji (člen 22.3.b Akta za mala podjetja)	0,000	0,000	1,000	1,000	1,000	1,000	1,000	1,000	6,000
Finančni prispevki za operativne stroške, ki so jih zagotovile sodelujoče države	407,705	406,825	436,825	216,825	316,825	366,825	418,170	0,00	2 570,000
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki so jih zagotovili zasebni člani / pridruženi partnerji (člen 22.3.b Akta za mala podjetja)
Prispevki v naravi za operativne dejavnosti, ki so jih zagotovile sodelujoče države
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	410,000	410,000	441,000	221,000	321,000	371,000	422,345	9,655	2 606,000

 

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Posledice predloga/pobude 19
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije). 

(1)    V skladu s členom 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(2)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(3)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(4)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(5)    dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(6)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(7)    Države kandidatke in, kjer je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(8) Prispevka programa Obzorje Evropa v tej fazi ni mogoče navesti. V preglednicah tega računovodskega izkaza v nadaljevanju so navedeni le prispevki v zvezi s programom za digitalno Evropo in IPE. Prispevek programa Obzorje Evropa bo predvidoma sorazmeren s sedanjim letnim prispevkom k EuroHPC.

(9) V tej preglednici so navedeni le prispevki EU iz programa za digitalno Evropo in programa IPE na digitalnem področju.

(10) Zneski pod naslovoma 1 in 2 predstavljajo prispevek EU za upravne stroške Skupnega podjetja. Preostali del vključuje prispevke drugih članov Skupnega podjetja, kot so prikazani v oddelku 3.2.5.

(11) Odobritve plačil za naslova 1 in 2 temeljijo na letni porabi vseh ustreznih odobritev za prevzem obveznosti, za naslov 3 pa se določijo ob upoštevanju narave neposrednih ukrepov in njihovega časovnega razporeda plačil (predhodno financiranje, vmesna plačila in plačilo preostalega zneska).

(12) Zneski pod naslovoma 1 in 2 za leto 2027 vsebujejo obveznosti za navedeno leto in predplačila obveznosti za preostala leta delovanja Skupnega podjetja v obdobju 2027–2033.

(13)  Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke zunaj razdelka 7 ustrezajo zneskom, kritim s finančnim prispevkom Unije. Navedeni zneski ne vključujejo prispevka držav članic k upravnim stroškom strokovnega centra, sorazmernega s finančnim prispevkom Unije.

(14)    Za upravljanje ukrepov v okviru programa za digitalno Evropo in programa IPE na digitalnem področju. Stroški EPDČ se določijo na podlagi povprečnih letnih stroškov za uslužbence AD (150 000 EUR) in CA (80 000 EUR).

(15) Preglednica o osebju Skupnega podjetja vključuje tudi 16 EPDČ za del, povezan s programom Obzorje Evropa. Ti podatki o osebju v zvezi s tem delom se v primerjavi s trenutnim osebjem na področju evropskega visokozmogljivostnega računalništva (16 EPDČ) ne spreminjajo in bodo zajemali tudi izvajanje preostalih delov obstoječega Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo.

(16)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; AD = agencijski delavec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(17)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA).

(18)      Podatke o udeležbi tretjih oseb pri financiranju bo treba posodobiti, tako da se bo upošteval vpliv dodatnih prispevkov iz programa Obzorje Evropa.

(19)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.9.2020

COM(2020) 569 final

PRILOGA

k

PREDLOGU UREDBE SVETA

o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo

{SWD(2020) 179 final}

PRILOGA k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

1.    Stroški predvidenih potrebnih človeških virov    

2.    Stroški drugih upravnih odhodkov    

3.    Metode izračuna za oceno stroškov    

1.    Človeški viri    

2.    Drugi upravni odhodki    

1.Stroški predvidenih potrebnih človeških virov    

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri

☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira		2021		2022		2023		2024		2025			2026			2027			SKUPAJ
		EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ		odobritve	EPDČ		odobritve	EPDČ		odobritve
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Sedež in predstavništva Komisije	AD	4	0,600	4	0,600	4	0,600	4	0,600	4	0,600	4		0,600	4		0,600	4		4,200
	AST
V delegacijah Unije	AD
	AST
• Zunanji sodelavci 1
Splošna sredstva	PU	2	0,160	2	0,160	2	0,160	2	0,160	2	0,160	2		0,160	2		0,160	2		1,120
	NNS
	AGD
V delegacijah Unije	PU
	LU
	NNS
	AGD
	MSD
Druge proračunske vrstice (navedite)
Seštevek – RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira			0,760		0,760		0,760		0,760		0,760			0,760			0,760			5,320

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira			2021		2022		2023		2024		2025		2026		2027		SKUPAJ
			EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve	EPDČ	odobritve
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Raziskave		AD
		AST
• Zunanji sodelavci 2
Zunanji sodelavci v okviru odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA)	– na sedežu	PU	20	1,019	25	1,624	30	1,988	30	2,028	30	2,069	30	2,110	30	2,152		12,990
		NNS
		ZU	14	1,148	22	2,863	27	3,384	27	3,656	27	3,729	27	3,804	27	3,880		22,664
	– v delegacijah Unije	PU
		LU
		NNS
		AGD
		MSD
Raziskave		PU
		NNS
		AGD
Druge proračunske vrstice (navedite)
Seštevek – odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira				2,168		4,488		5,572		5,684		5,798		5,914		6,032		35,654

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.Stroški drugih upravnih odhodkov

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve

☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)