Bruselj, 10.9.2020

COM(2020) 568 final

2020/0259(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Cilji predloga

Direktiva 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) 1 zagotavlja zaščito zasebnega življenja, zaupnosti komunikacij in osebnih podatkov v sektorju elektronskih komunikacij. Z njo se člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) izvajata v sekundarnem pravu Unije.

Z začetkom uporabe Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC) 2 21. decembra 2020 bo opredelitev elektronskih komunikacijskih storitev nadomeščena z novo opredelitvijo, ki zajema medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke. Od tega datuma bo za te storitve veljala Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, v kateri se uporablja opredelitev iz EECC. Ta sprememba zadeva komunikacijske storitve, kot so storitve spletne pošte in internetne telefonije.

Nekateri ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, že uporabljajo posebne tehnologije za odkrivanje spolne zlorabe otrok v svojih storitvah, naznanitev take zlorabe organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter organizacijam, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, in/ali umik posnetkov spolnih zlorab otrok. Te organizacije se obrnejo na nacionalne prijavne točke za naznanitev posnetkov spolnih zlorab otrok ter organizacije, katerih namen je zmanjšati spolno izkoriščanje otrok in preprečevati nasilno ravnanje z otroki, s sedežem v EU in tretjih državah.

Spolna zloraba otrok je posebno hudo kaznivo dejanje, ki ima za žrtve daljnosežne in hude vseživljenjske posledice. Ker ta kazniva dejanja prizadenejo otroke, povzročajo tudi znatno in dolgotrajno družbeno škodo. Boj proti spolni zlorabi otrok je za EU prednostna naloga. Evropska komisija je 24. julija 2020 sprejela strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 3 , katere cilj je, da bi se na ravni EU učinkovito odzvali na kaznivo dejanje spolne zlorabe otrok. Komisija je napovedala, da bo do drugega četrtletja leta 2021 predlagala potrebno zakonodajo za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok na spletu, med drugim tako, da bodo ustrezni ponudniki spletnih storitev morali odkrivati znane posnetke spolne zlorabe otrok in take posnetke naznaniti javnim organom. Namen napovedane zakonodaje bo nadomestiti to uredbo, saj bodo z njo uvedeni obvezni ukrepi za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok, da bi prinesla več jasnosti in gotovosti za delo tako organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj kot tudi ustreznih akterjev v zasebnem sektorju za boj proti spletnim zlorabam, hkrati pa zagotavljala spoštovanje temeljnih pravic uporabnikov, med njimi zlasti svobode izražanja in mnenja, varstva osebnih podatkov in zasebnosti, ter dala na razpolago mehanizme za zagotavljanje odgovornosti in preglednosti.

Ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev morajo izpolnjevati obveznost iz Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, da bodo spoštovali zaupnost komunikacij, in pogoje za obdelavo podatkov o komunikacijah. Sedanje prakse nekaterih ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za odkrivanje spolne zlorabe otrok na spletu bi lahko bile v neskladju z nekaterimi določbami Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ne vsebuje izrecne pravne podlage za prostovoljno obdelavo podatkov o vsebini ali prometu za namen odkrivanja spolne zlorabe otrok na spletu. Zato bodo pri storitvah, ki spadajo na področje uporabe Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ponudniki lahko še naprej uporabljali take ukrepe samo, če bodo države članice sprejele zakonodajne ukrepe, ki bodo upravičeni iz razlogov iz člena 15 navedene direktive in bodo izpolnjevali zahteve iz navedene določbe. Brez takih nacionalnih zakonodajnih ukrepov in dokler ne bi bila sprejeta dolgoročna zakonodaja, napovedana v strategiji Komisije z dne 24. julija 2020, ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ne bi imeli pravne podlage, da bi še naprej odkrivali spolno zlorabo otrok v svojih storitvah. Te prostovoljne dejavnosti imajo pomembno vlogo pri omogočanju identifikacije in reševanja žrtev ter zmanjšanju nadaljnjega širjenja posnetkov spolnih zlorab otrok, hkrati pa prispevajo k identifikaciji in preiskovanju storilcev kaznivega dejanja in preprečevanju kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

Po mnenju Komisije je bistvenega pomena, da ukrepamo takoj. V tem predlogu je zato predstavljena ozko in ciljno usmerjena začasna zakonodajna rešitev, katere edini cilj je ustvariti začasno in strogo omejeno odstopanje od uporabe člena 5(1) in člena 6 Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki varujeta zaupnost komunikacij in podatkov o prometu. Ta predlog spoštuje temeljne pravice, tudi pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, hkrati pa ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, omogoča, da še naprej uporabljajo posebne tehnologije in nadaljujejo s svojimi sedanjimi dejavnostmi, kolikor je potrebno za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok iz njihovih storitev, dokler ne bo sprejeta napovedana dolgoročna zakonodaja. Tudi prostovoljna prizadevanja za odkrivanje pridobivanja otrok za spolne namene morajo biti omejena na uporabo obstoječe najnovejše tehnologije, ki ustreza predstavljenim zaščitnim ukrepom. Ta uredba bi se morala prenehati uporabljati decembra 2025. Če pa bo napovedana dolgoročna zakonodaja sprejeta in se bo začela uporabljati že prej, bi morala navedena zakonodaja razveljaviti to uredbo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Upoštevna pravna podlaga sta člena 16 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Ker ta uredba določa začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES, ki je bila sprejeta na podlagi člena 95 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, je primerno sprejeti to uredbo na podlagi ustrezne določbe člena 114 PDEU. Poleg tega niso vse države članice sprejele zakonodajnih ukrepov v skladu s členom 15(1) Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah o uporabi tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za namene boja proti spolni zlorabi otrok na spletu, sprejetje takih ukrepov pa bi pomenilo precejšnje tveganje drobljenja, ki bi najbrž negativno vplivalo na notranji trg. Zato je primerno sprejeti to uredbo na podlagi člena 114 PDEU.

Člen 16 PDEU uvaja posebno pravno podlago za sprejetje predpisov v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah Unije in državah članicah v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije ter v zvezi s prostim pretokom takih podatkov. Ker se elektronska komunikacija, v kateri sodeluje fizična oseba, običajno šteje za osebne podatke, bi morala ta uredba temeljiti tudi na členu 16 PDEU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrep EU uporabi le, če pričakovanih ciljev ne morejo doseči države članice same. Poseg EU je potreben, da bi imeli ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, še naprej možnost, da prostovoljno odkrivajo in naznanjajo spolno zlorabo otrok na spletu in umikajo posnetke spolnih zlorab otrok, ter da bi zagotovili enoten in usklajen pravni okvir za zadevne dejavnosti na vsem notranjem trgu. Če Unija glede tega ne bi ukrepala, bi obstajala nevarnost, da v primeru, da bi države članice sprejele razhajajočo se nacionalno zakonodajo, pride do drobljenja. Takih nacionalnih rešitev najverjetneje tudi ne bi bilo mogoče sprejeti do 21. decembra 2020 v vseh državah članicah. Poleg tega se lahko odstopanje od uporabe določb Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah za nekatere dejavnosti obdelave, ki bi veljalo za celotno Unijo, sprejme samo z zakonodajo Unije. Zato tega cilja ne more učinkovito doseči niti nobena država članica, ki bi delovala sama, niti države članice, ki bi delovale skupno.

Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev. Uvaja ciljno usmerjeno, začasno odstopanje glede nekaterih vidikov sprememb sedanjega okvira, s katerimi bi zagotovili, da bodo nekateri ukrepi še naprej dovoljeni v tolikšni meri, kolikor so sedaj skladni s pravom Unije. S tem predlogom se uvaja začasno in strogo omejeno odstopanje od uporabe člena 5(1) in člena 6 Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, katerega edini cilj je ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, omogočiti, da še naprej uporabljajo posebne tehnologije in nadaljujejo s svojimi sedanjimi dejavnostmi, kolikor je potrebno za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok iz njihovih storitev, dokler ne bo sprejeta napovedana dolgoročna zakonodaja. To odstopanje od revidiranega področja uporabe Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah je treba razlagati ozko, zlasti ker se bo za medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, kar zadeva vse njihove druge dejavnosti, še naprej uporabljala Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Ta predlog zato vsebuje varnostne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bodo tehnologije, za katere bo veljalo odstopanje, izpolnjevale standarde sedanjih dobrih praks, ter tako omejuje poseganje v zaupnost komunikacij in nevarnost izogibanja izpolnjevanju obveznosti. To odstopanje je omejeno na tehnologije, ki so se pred začetkom veljavnosti te uredbe običajno uporabljale v medosebnih komunikacijskih storitvah, neodvisnih od številke, za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok, ter zagotavlja, da bodo vrste tehnologij, ki se uporabljajo, čim manj posegale v zasebnost v skladu z najsodobnejšo tehnologijo v tej panogi. Ponudniki bi morali tudi objavljati letna poročila o opravljeni obdelavi. Trajanje odstopanja je omejeno na obdobje, ki je nujno potrebno za sprejetje dolgoročne zakonodaje.

Izbira instrumenta

Cilji tega predloga se lahko najbolje uresničijo z uredbo. Tako bosta zagotovljena neposredna uporaba določb ter enoten in usklajen pristop na celotnem notranjem trgu. To je še posebej pomembno, ker se ukrepi podjetij za boj proti spolni zlorabi otrok uporabljajo enotno v njihovih celotnih storitvah; razhajajoči se nacionalni ukrepi za prenos bi jih morda odvračali od nadaljnjega prostovoljnega delovanja. Poleg tega se je najbrž mogoče le z uredbo držati roka za začetek uporabe, ki je 21. december.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ni relevantno

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno

Ocena učinka

Glede na cilj politike in časovno občutljivost vprašanja ni na voljo nobenih bistveno drugačnih možnosti politike, zato tudi ni ustrezne ocene učinka. Namen ukrepa je predvsem uvesti začasno, strogo omejeno odstopanje od uporabe člena 5(1) in člena 6 Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, s katerim bi zagotovili, da bodo lahko ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, po 20. decembru 2020, dokler ne bo sprejeta dolgoročna zakonodaja, še naprej prostovoljno uporabljali posebne tehnologije za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu ter umik posnetkov spolnih zlorab otrok iz svojih storitev. Dolgoročna zakonodaja bo predlagana v drugem četrtletju leta 2021, kot je bilo napovedano v strategiji EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok, priložena pa ji bo ocena učinka.

Temeljne pravice

Predlog v celoti upošteva temeljne pravice in načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Predlagani ukrepi upoštevajo zlasti člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki varuje temeljno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij, kamor spada tudi zaupnost komunikacij. Predlog poleg tega upošteva člen 24(2) Listine, ki določa, da se morajo pri vseh ukrepih organov javne uprave ali zasebnih institucij, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem otrokovi najboljši interesi. Poleg tega se, kolikor obdelava elektronskih komunikacij v medosebnih komunikacijskih storitvah, neodvisnih od številke, samo za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab spada na področje odstopanja, ki se uvaja s tem predlogom, za tako obdelavo še naprej uporablja Splošna uredba o varstvu podatkov, s katero se v sekundarni zakonodaji izvaja člen 8(1) Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni relevantno

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V členu 1 je opredeljen cilj predloga, ki je uvesti začasno, strogo omejeno odstopanje od uporabe nekaterih obveznosti iz Direktive 2002/58/ES, in sicer samo zato, da bi ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, omogočili, da še naprej uporabljajo tehnologije za obdelavo osebnih in drugih podatkov, kolikor je potrebno za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok iz njihovih storitev.

Člen 2 se sklicuje na opredelitev pojma medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, iz Direktive (EU) 2018/1972 (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) in nekatere opredelitve pojmov iz Direktive 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ.

Člen 3 določa področje uporabe odstopanja z uvedbo omejene izjeme od obveznosti iz člena 5(1) in člena 6 Direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah za obdelavo osebnih in drugih podatkov v zvezi z opravljanjem medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki je potrebna za uporabo tehnologije, po potrebi vključno s človeškim pregledom, neposredno povezanim z uporabo tehnologije, samo za odkrivanje ali naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter organizacijam, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, in umik posnetkov spolnih zlorab otrok ter določa seznam pogojev za uporabo takega odstopanja.

Člen 4 določa datum začetka veljavnosti in uporabe Uredbe ter navaja, kdaj ali pod kakšnimi pogoji se Uredba preneha uporabljati.

2020/0259 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2) v povezavi s členom 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta 5 določa pravila za zagotavljanje pravice do zasebnosti in zaupnosti glede obdelave osebnih podatkov v izmenjavah podatkov v sektorju elektronskih komunikacij. Navedena direktiva podrobneje določa in dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

(2) Direktiva 2002/58/ES se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev. Opredelitev pojma elektronske komunikacijske storitve je trenutno podana v členu 2(c) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 . Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta 8 razveljavlja Direktivo 2002/21/ES z učinkom od 21. decembra 2020. Od tega datuma bo opredelitev pojma elektronskih komunikacijskih storitev nadomeščena z novo opredelitvijo iz člena 2(4) Direktive (EU) 2018/1972, ki zajema medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, v skladu z opredelitvijo iz člena 2(7) navedene direktive. Zato bodo te storitve, med katere spadajo npr. storitve internetne telefonije, sporočanja in spletne elektronske pošte, od 21. decembra 2020 spadale na področje Direktive 2002/58/ES.

(3)Unija v skladu s členom 6(1) Pogodbe o Evropski uniji priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Člen 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) varuje temeljno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij, kamor spada tudi zaupnost komunikacij. Člen 8 Listine vsebuje pravico do varstva osebnih podatkov. Člen 24(2) Listine določa, da se morajo pri vseh ukrepih organov javne uprave ali zasebnih institucij, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem otrokovi najboljši interesi.

(4)Spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok sta hudi kršitvi človekovih pravic, zlasti pravic otrok, da so zaščiteni pred vsemi oblikami nasilja, zlorabe in zanemarjanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vključno s spolno zlorabo, kot je določeno v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in v Listini. Digitalizacija je prinesla veliko koristi za družbo in gospodarstvo, a tudi izzive, med katerimi je naraščanje spolne zlorabe otrok na spletu. Zaščita otrok na spletu je ena od prednostnih nalog Unije. Komisija je 24. julija 2020 sprejela strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 9 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), katere cilj je, da bi se na ravni EU učinkovito odzvali na kaznivo dejanje spolne zlorabe otrok.

(5)Nekateri ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, kot so storitve spletne pošte in sporočanja, že prostovoljno uporabljajo posebne tehnologije za odkrivanje spolne zlorabe otrok na spletu v svojih storitvah, naznanitev take zlorabe organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter organizacijam, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, ali umik posnetkov spolnih zlorab otrok. Te organizacije se obrnejo na nacionalne prijavne točke za naznanitev posnetkov spolnih zlorab otrok ter organizacije, katerih namen je zmanjšati spolno izkoriščanje otrok in preprečevati nasilno ravnanje z otroki, s sedežem v Uniji in tretjih državah. Te prostovoljne storitve imajo skupaj pomembno vlogo pri omogočanju identifikacije in reševanja žrtev ter zmanjšanju nadaljnjega širjenja posnetkov spolnih zlorab otrok, hkrati pa prispevajo k identifikaciji in preiskovanju storilcev kaznivega dejanja in preprečevanju kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

(6)Do 20. decembra 2020 obdelavo osebnih podatkov s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, s prostovoljnimi ukrepi za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok ureja Uredba (EU) 2016/679.

(7)Direktiva 2002/58/ES ne vsebuje posebnih določb glede obdelave osebnih in drugih podatkov v zvezi z opravljanjem elektronskih komunikacijskih storitev za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok. Toda na podlagi člena 15(1) Direktive 2002/58/ES lahko države članice sprejmejo zakonodajne ukrepe za omejitev obsega pravic in obveznosti, določenih med drugim v členih 5 in 6 navedene direktive, ki zadevajo zaupnost komunikacij in podatkov o prometu, za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zvezi s spolno zlorabo otrok. Brez takih zakonodajnih ukrepov in do sprejetja dolgoročne zakonodaje na ravni Unije za učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok, napovedane v Strategiji, ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, od 21. decembra 2020 naprej ne bodo imeli pravne podlage, da bi še naprej odkrivali in naznanjali spolno zlorabo otrok na spletu ter umikali posnetke spolnih zlorab otrok iz svojih storitev.

(8)Ta uredba zato določa začasno odstopanje od člena 5(1) in člena 6 Direktive 2002/58/ES, ki varujeta zaupnost komunikacij in podatkov o prometu. Ker je bila Direktiva 2002/58/ES sprejeta na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je primerno sprejeti to uredbo na isti pravni podlagi. Poleg tega niso vse države članice sprejele zakonodajnih ukrepov na nacionalni ravni za omejitev obsega pravic in obveznosti iz navedenih določb v skladu s členom 15(1) Direktive 2002/58/ES, sprejetje takih ukrepov pa bi pomenilo precejšnjo nevarnost drobljenja, ki bi škodljivo vplivalo na notranji trg.

(9)Glede na to, da se elektronske komunikacije, v katerih sodelujejo fizične osebe, običajno štejejo za osebne podatke, bi morala ta uredba temeljiti tudi na členu 16 Pogodbe, ki določa posebno pravno podlago za sprejetje predpisov v zvezi z varstvom posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah Unije in državah članicah v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije ter v zvezi s prostim pretokom takih podatkov.

(10)Kolikor obdelava osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem elektronskih komunikacijskih storitev s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, samo za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok spada na področje uporabe odstopanja, ki ga določa ta uredba, se za tako obdelavo uporablja Uredba (EU) 2016/679, vključno z zahtevo po izvedbi ocene učinka predvidenih dejanj obdelave v skladu s členom 35 navedene uredbe, kadar je ustrezno, pred uporabo zadevnih tehnologij.

(11)Ker je edini namen te uredbe omogočiti nadaljevanje nekaterih obstoječih dejavnosti za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu, bi moralo biti odstopanje, ki ga določa ta uredba, omejeno na uveljavljeno tehnologijo, ki jo pred začetkom veljavnosti te uredbe običajno uporablja več medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok. Navedba te tehnologije po potrebi vključuje človeški pregled, ki je neposredno povezan z uporabo tehnologije in namenjen njenemu nadzoru. Uporaba zadevne tehnologije bi torej morala biti običajna v tej panogi, ne da bi bilo nujno potrebno, da vsi ponudniki uporabljajo to tehnologijo, in ne da bi preprečevala zasebnosti naklonjen razvoj te tehnologije. S tega vidika ne bi smelo biti bistveno, ali ponudnik, ki želi uporabiti to odstopanje, na datum začetka veljavnosti te uredbe že uporablja tako tehnologijo. Uporabljene tehnologije bi morale take vrste, da bi čim manj posegale v zasebnost v skladu z najsodobnejšo tehnologijo v panogi, in ne bi smele vključevati sistematičnega filtriranja in pregledovanja sporočil z besedilom, temveč pregledati samo določena sporočila v primeru konkretnih elementov za sum spolne zlorabe otrok.

(12)Da bi zagotovili čim večjo natančnost in zanesljivost, bi morala biti tehnologija taka, da bi v skladu z najsodobnejšo tehnologijo v panogi čim bolj omejevala stopnjo napake lažno pozitivnih primerov in po potrebi nemudoma popravila take napake, če bi do njih vendarle prišlo.

(13)Osebni in drugi podatki, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, za katere velja odstopanje iz te uredbe, ter obdobje hrambe podatkov v primeru pozitivnih rezultatov bi morali biti zmanjšani na najmanjšo možno mero, tako da bi bilo odstopanje omejeno na najnujnejše.

(14)Za zagotovitev preglednosti in odgovornosti glede dejavnosti, izvedenih na podlagi odstopanja, bi morali ponudniki objavljati letna poročila o obdelavi, ki spada na področje te uredbe, med drugim o vrsti in količini obdelanih podatkov, številu ugotovljenih primerov, ukrepih za izbiro in izboljšanje ključnih kazalnikov, številu in deležih napak (lažno pozitivnih primerov) v različnih uporabljenih tehnologijah, ukrepih za omejitev stopnje napak in doseženi stopnji napak, politiki hrambe podatkov in uporabljenih ukrepih za zaščito podatkov.

(15)Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da bi bilo zagotovljeno, da se začne uporabljati 21. decembra 2020.

(16)Ta uredba omejuje pravico do varstva zaupnosti komunikacij in odstopa od odločitve iz Direktive (EU) 2018/1972, da za medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, glede zasebnosti veljajo enaka pravila kot za vse druge elektronske komunikacijske storitve. Zato bi moralo biti obdobje uporabe te uredbe omejeno na čas do 31. decembra 2025, torej na obdobje, ki je razumno potrebno za sprejetje novega dolgoročnega pravnega okvira z bolj dodelanimi zaščitnimi ukrepi. Če pa bo dolgoročna zakonodaja sprejeta in se bo začela uporabljati že prej, bi morala navedena zakonodaja razveljaviti to uredbo.

(17)Za ponudnike medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, bi morale veljati posebne obveznosti iz Direktive 2002/58/ES glede kakršnih koli drugih dejavnosti, ki spadajo na njeno področje uporabe.

(18)Cilj te uredbe je uvesti začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES, ne da bi prišlo do drobljenja notranjega trga. Poleg tega nacionalna zakonodaja najverjetneje ne bi bila pravočasno sprejeta v vseh državah članicah. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se jih lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Z njo se uvaja začasno in strogo omejeno odstopanje od uporabe člena 5(1) in člena 6 Direktive 2002/58/ES z nizom zaščitnih ukrepov, s katerimi bo zagotovljeno, da ne bo presegala tistega, kar je potrebno za dosego ciljev.

(19)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 10 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je [...] predložil mnenje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa začasna, strogo omejena pravila kot odstopanje od uporabe nekaterih obveznosti iz Direktive 2002/58/ES, in sicer samo zato, da bi ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, omogočili, da še naprej uporabljajo tehnologije za obdelavo osebnih in drugih podatkov, kolikor je potrebno za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok iz njihovih storitev.

 

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členu 2(7) Direktive (EU) 2018/1972;

(2) „spolna zloraba otrok na spletu“ pomeni:

(a) gradivo, ki pomeni otroško pornografijo v skladu z opredelitvijo iz člena 2(c) Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(b) pridobivanje otrok za namene spolnih odnosov z otrokom ali izdelave otroške pornografije na naslednje načine: 

(i) zvabljanje otroka s ponujanjem daril ali drugih ugodnosti;

(ii) grožnje otroku z negativno posledico, za katero je verjetno, da bo močno vplivala na otroka;

(iii) prikazovanje pornografskega gradiva otroku ali dajanje takega gradiva otroku na razpolago;

(c) „pornografska predstava“ v skladu z opredelitvijo iz člena 2(e) Direktive 2011/93/EU.

Člen 3
Področje uporabe odstopanja

Posebne obveznosti iz člena 5(1) in člena 6 Direktive 2002/58/ES se ne uporabljajo za obdelavo osebnih in drugih podatkov v zvezi z opravljanjem medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki je nujno potrebna za uporabo tehnologije samo za umik posnetkov spolnih zlorab otrok in odkrivanja ali naznanitve spolne zlorabe otrok organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter organizacijam, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, če:

(a)je obdelava sorazmerna in omejena na uveljavljene tehnologije, ki so jih ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, običajno uporabljali v ta namen pred začetkom veljavnosti te uredbe, so v skladu z najsodobnejšo tehnologijo, ki se uporablja v panogi, in čim manj posegajo v zasebnost;

(b)je uporabljena tehnologija sama po sebi dovolj zanesljiva, tako da čim bolj zmanjšuje stopnjo napake pri odkrivanju vsebin, ki predstavljajo spolno zlorabo otrok, in da nemudoma odpravi posledice takih napak, če do njih vendarle pride;

(c)je tehnologija, ki se uporablja za odkrivanje pridobivanja otrok za spolne namene, omejena na ustrezne ključne kazalnike, kot so ključne besede, in objektivno ugotovljene dejavnike tveganja, kot je razlika v starosti, brez poseganja v pravico do človeškega pregleda;

(d)je obdelava omejena na tisto, kar je nujno potrebno za odkrivanje in naznanitev spolne zlorabe otrok na spletu in umik posnetkov spolnih zlorab otrok, ter se takoj v primeru, da spolna zloraba otrok na spletu ni bila odkrita in potrjena kot taka, takoj izbriše;

(e)ponudnik storitev vsako leto objavi poročilo o svoji zadevni obdelavi podatkov, med drugim o vrsti in količini obdelanih podatkov, številu ugotovljenih primerov, ukrepih za izbiro in izboljšanje ključnih kazalnikov, številu in deležih napak (lažno pozitivnih primerov) v različnih uporabljenih tehnologijah, ukrepih za omejitev stopnje napak in doseženi stopnji napak, politiki hrambe podatkov in uporabljenih ukrepih za zaščito podatkov.

Glede točke (d) velja, da se v primeru, da je bila spolna zloraba otrok na spletu odkrita in potrjena kot taka, zadevni podatki lahko hranijo samo za naslednje namene in samo toliko časa, kolikor je treba:

za naznanitev in odgovor na sorazmerne zahteve organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter drugih javnih organov;

za blokiranje uporabniškega računa zadevnega uporabnika;

v zvezi s podatki, za katere je zanesljivo ugotovljeno, da so otroška pornografija, za ustvaritev edinstvenega digitalnega podpisa, ki ga ni mogoče pretvoriti nazaj („hash“).

Člen 4 
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 21. decembra 2020 do 31. decembra 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(2)    Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok“ (24. 7. 2020, COM(2020) 607 final).
(4)    UL C , , str. .
(5)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(6)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(7)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33).
(8)    Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).
(9)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok“ (24. 7. 2020, COM(2020) 607 final).
(10)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL C 20, 21.1.2019, str. 1).