EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.9.2020
COM(2020) 484 final
2020/0232(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o prevzemu obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, preostala sredstva iz 10. ERS ali prejšnjih ERS ter sproščena sredstva iz projektov v okviru 10. ERS ali iz prejšnjih ERS
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
EU (in njene države članice) so vodilne v svetu na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Tradicionalno so na čelu mednarodnega ukrepanja kot donatorke, imajo pa tudi vodilno vlogo v smislu inovativnosti pri financiranju razvoja.
Čeprav so se življenjske razmere najranljivejših po svetu izboljšale, ostajajo veliki izzivi. Svetovni izzivi so postali kompleksnejši, imajo več razsežnosti in se hitro spreminjajo. Da bi jih Evropska unija učinkovito obravnavala, mora okrepiti svoje zunanje delovanje ter uporabiti niz prožnih in učinkovitih instrumentov politike in financiranja.
Ker je obseg izzivov večji od sedanjih razpoložljivih virov, EU išče nove, inovativne in učinkovite načine za oblikovanje finančnega okvira za razvoj. Spodbujanje naložb finančnih institucij in partnerjev iz zasebnega sektorja je učinkovit način za čim večjo uporabo proračuna EU.
Vendar finančni instrumenti še vedno predstavljajo zelo majhen delež proračuna EU za zunanje delovanje. Večji del proračuna za razvoj (približno 90 % v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020) se porabi za tradicionalna nepovratna sredstva za razvoj, proračunsko podporo in druge ureditve za neposredno in posredno financiranje partnerskih držav.
****
Sklad za spodbujanje naložb v državah AKP je bil pionirski finančni instrument. Ustanovljen je bil leta 2003 na podlagi Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu iz Cotonouja 1 za spodbujanje rasti v zasebnem sektorju ter za pomoč pri mobilizaciji domačega in tujega kapitala v ta namen v 78 državah v podsaharski Afriki, na Karibih in v Pacifiku.
Zaenkrat ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB), sredstva pa črpa iz 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada ter iz lastnih sredstev EIB.
V pravnem okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP 2 je (za sredstva iz Evropskega razvojnega sklada (ERS)) določeno naslednje:
·„iztržek in prihodki“ (vrnjene dodelitve 3 ) iz dejavnosti v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP se uporabijo za nadaljnje dejavnosti (na podlagi člena 5(3) Notranjega sporazuma za 11. ERS) in delujejo kot obnovljivi sklad,
·ob izteku veljavnosti Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu iz Cotonouja (in v primeru, da Svet ni odločil drugače) se kumulativne neto vrnjene dodelitve prenesejo na naslednji protokol (člen 3(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu iz Cotonouja),
·skupnih sredstev 11. ERS in sredstev iz vrnjenih dodelitev ne bo več mogoče dodeljevati po 31. decembru 2020, razen če Svet soglasno na predlog Komisije ne odloči drugače (točka 5 Priloge Ic k Sporazumu o partnerstvu iz Cotonouja in člen 1(5) Notranjega sporazuma za 11. ERS),
·vzporedno s tem člen 1(5) Notranjega sporazuma za 11. ERS v povezavi s členom 47(2) finančne uredbe za 11. ERS določa, da so sredstva, ki so jih vpisale države članice v okviru 9., 10. in 11. ERS za financiranje Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, na voljo za izplačilo po 31. decembru 2020, in sicer do 31. decembra 2030,
·člen 14(3) Notranjega sporazuma za 11. ERS dodaja, da ta sporazum velja, dokler se v celoti ne izvedejo vse dejavnosti, ki se financirajo v okviru Sporazumu o partnerstvu iz Cotonouja ter večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (do vračila in zaključka dejavnosti).
Ta predlog je potreben, da se omogoči prevzem obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev, po 31. decembru 2020. Če Svet ne odloči drugače, je treba sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev, sorazmerno vrniti državam članicam v skladu z razpredelnico iz Notranjega sporazuma za 11. ERS (člen 1(2)(a)).
V skladu s trenutnimi ocenami EIB vrnjene dodelitve znašajo približno 3,2 milijarde EUR (3,6 milijarde EUR skupnega zneska ustanovitvenega kapitala od EU-28, od česar se odštejejo provizije za upravljanje in stroški).
****
Ta predlog za uporabo vrnjenih dodelitev Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP za nove dejavnosti prihaja v odločilnem trenutku, ko EU oblikuje svojo prihodnjo razvojno politiko.
(1)Komisija je za naslednji večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 predlagala povečanje proračuna za zunanje delovanje, vključno s sredstvi iz evropskega instrumenta za okrevanje 4 , ter poenostavitev njegove strukture, da bo prožnejši in učinkovitejši pri obravnavanju svetovnih izzivov.
(2)Komisija je predlagala tudi en glavni instrument za zunanje delovanje, in sicer instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki vključuje inovativno in poenostavljeno finančno arhitekturo za naložbe zunaj EU. Temelji na Evropskem skladu za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki ga podpira novo jamstvo za zunanje delovanje 5 . O predlogu o NDICI potekajo pogajanja med sozakonodajalcema.
Predlog Komisije temelji na vseh teh potekajočih razpravah in poročilih.
Upošteva tudi ugotovitve in priporočila revizije Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP ob koncu obdobja 6 , ki je bila objavljena leta 2019. V reviziji je bilo ugotovljeno, da je Sklad za spodbujanje naložb v državah AKP sicer prispeval k ciljem Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja za zmanjšanje revščine, vključitev držav AKP v svetovno gospodarstvo in pomoč pri njihovem trajnostnem razvoju, ni pa v največji možni meri povečal svojega prispevka v zvezi s tem.
Med letoma 2003 in 2017 je bilo iz obnovljivega sklada za projekte dodeljenih 5,2 milijarde EUR, pri čemer je bilo prek ERS financiranih več kot 4 milijarde EUR.
Finančna „dodatnost“ (uporaba sredstev EU za privabljanje dodatnih zasebnih naložb, do katerih sicer ne bi prišlo) je bila zadovoljiva, vendar ni bila v celoti izkoriščena. To se kaže v njeni razmeroma omejeni uporabi v državah z nizkimi dohodki in nestabilnih državah, v katerih bi imele dodatne naložbe največji učinek. Več kot polovica dejavnosti sklada za spodbujanje naložb v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP je bila izvedena v državah z nizkimi srednjimi dohodki, 30 % pa v majhnem številu držav z nizkimi dohodki.
Glede na ugotovitve revizije je bil večji poudarek na finančni vzdržnosti kot pa na razvojnih ciljih.
V oceni je bilo navedenih tudi več priporočil. Med temi so boljše ravnotežje med razvojnimi cilji in finančno vzdržnostjo, večji poudarek na državah z nizkimi dohodki in nestabilnih državah, večja uporaba inovativnih finančnih instrumentov, kot so jamstva, izboljšanje spremljanja in ocenjevanja razvojnih rezultatov ter revizija načina delovanja.
V prejšnjih ocenah, kot sta vmesna ocena jamstva v okviru mandata EIB za zunanja posojila iz leta 2010 7 in ocena mešanega financiranja iz leta 2016 8 , je bilo prav tako ugotovljeno, da novi finančni mehanizmi EU (mešano financiranje in jamstva) delujejo, vendar je njihov vpliv na razvoj tesno povezan z usmeritvijo politike.
****
V tem okviru Komisija predlaga Svetu, da se vrnjene dodelitve iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP prenesejo v prihodnji EFSD+ v okviru NDICI. Komisija namerava ta sredstva vložiti v države AKP prek EIB.
Kot je izraženo v neformalnem dokumentu Evropske komisije in EIB iz leta 2019, pripravljenem v okviru pogajanj o NDICI glede „prejšnjega Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP“, EIB podpira: nadaljnjo uporabo vrnjenih dodelitev za več let, in sicer brez stroškov za proračun EU in v skladu s posebnimi dogovori (o geografski pokritosti, upravičenosti in profilu tveganja), ki jih je treba opredeliti.
Komisija po posvetovanju z EIB predlaga tudi, da se uporaba vrnjenih dodelitev prek EIB v glavnem usmeri v razvojne instrumente z visokim finančnim tveganjem, zlasti na finančne pobude s posebnim razvojnim učinkom, delniške sklade in dejavnosti v najmanj razvitih državah.
Ta predlog ne vključuje dodatnih prispevkov držav članic.
****
Da bi EU prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, določenih v Agendi 2030, je ključno, da se poleg tradicionalnih sredstev za razvoj čim bolj izkoristi potencial za mobilizacijo zasebnega kapitala z uporabo inovativnih finančnih instrumentov.
Ker so izzivi veliko večji od razpoložljivih virov, je treba določiti prednostne naloge.
Zato je ključnega pomena, da se številni instrumenti, ki so na voljo za zunanje delovanje, vključijo v isti okvir upravljanja. S tem se bo zagotovilo, da bodo sredstva sledila načelu „politika na prvem mestu“, kar bo zagotovilo skladnost, dopolnjevanje in čim večji razvojni učinek.
Namen tega predloga je zagotoviti močnejšo usmeritev politike in povečati razvojni učinek vrnjenih dodelitev Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP. Ta predlog bo spodbujal naložbe v državah AKP na bolj strateški in učinkovitejši način. Naložbe bodo temeljile na potrebah partnerskih držav in ciljih zunanjega delovanja EU, izvajale pa se bodo prek najboljše kombinacije razpoložljivega financiranja, tudi v okviru EFSD+.
****
EFSD+ je vključen v NDICI, ki je ambiciozen predlog z globalnim področjem uporabe, večjimi finančnimi sredstvi in okrepljeno politično usmeritvijo, vodi pa ga načelo „politika na prvem mestu“.
NDICI bo zagotovil optimalen politični in finančni okvir, saj bo zagotovil mešano financiranje in jamstva kot vira financiranja v okviru enotnega in poenostavljenega okvira upravljanja, ki se bo upravljal skupaj z drugimi izvedbenimi orodji (nepovratna sredstva, tehnična pomoč, proračunska podpora itd.).
Za EFSD+ v celoti veljajo prednostne naloge, cilji in okvirne dodelitve, določeni v okviru postopka načrtovanja programov, njegov končni cilj pa je strateško in usklajeno podpirati naložbe zunaj EU v korist trajnostnega razvoja.
To pomeni, da bodo vse naložbene dejavnosti načrtovane tako, da bodo dosegle največji razvojni učinek in čim bolj povečale skladnost zunanjega delovanja EU. Načrtovanje dejavnosti mora biti vključujoč proces, ki vključuje posvetovanje z javnim in zasebnim sektorjem, državami članicami, finančnimi institucijami, civilno družbo in drugimi udeleženimi stranmi.
EFSD+ temelji na uspešnih izkušnjah svojega predhodnika, tj. Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), ki je temelj sedanjega načrta za zunanje naložbe in finančna veja zavezništva Afrike in Evrope.
Nedavna neodvisna ocena 9 je pokazala, da je EFSD zelo pomemben za naložbene potrebe zajetih regij (podsaharska Afrika in države sosedstva EU) ter za prednostne naloge in zaveze EU.
Kar zadeva mešano financiranje (mešanje javnih in zasebnih sredstev), je bilo med letoma 2017 in 2019 dodeljenih 3,1 milijarde EUR za financiranje 154 projektov na afriški celini in v državah sosedstva EU. Ta prispevek EU je privabil dodatno financiranje, ki naj bi predvidoma krilo naložbe v skupni višini približno 30 milijard EUR, zlasti v energetskem in prometnem sektorju, pa tudi v podporo razvoju zasebnega sektorja in kmetijstva.
V podsaharski Afriki je EFSD s prispevkom EU v višini 1,8 milijarde EUR spodbudil skupaj 13,5 milijarde EUR, s katerimi se je financiralo 78 dejavnosti. V državah evropskega sosedstva je prispevek EU v višini 1,3 milijarde EUR zagotovil naložbe v skupni višini 16,2 milijarde EUR, s katerimi se je financiralo 76 operacij.
Poleg tega je bil prispevek EU v višini 1,55 milijarde EUR dodeljen 22 predlaganim jamstvenim programom. Ti naj bi zagotovili naložbe v skupni višini 17,5 milijarde EUR.
****
Kar zadeva skladnost, ta predlog temelji tudi na skupni izjavi iz leta 2017 o novem evropskem soglasju o razvoju 10 , ki je bila del odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja 11 . Evropsko soglasje o razvoju je že določalo, da je treba pomoč kombinirati z drugimi viri in oblikovati bolje prilagojena partnerstva s širšim krogom zainteresiranih strani, ter ponovno potrdilo zavezanost k skladnosti politik za razvoj .
Poleg tega ta predlog zagotavlja, da bo EU spoštovala načela in merila iz sporočila Komisije o vlogi zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti 12 .
****
Komisija je EIB obvestila o vsebini tega predloga.
2020/0232 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o prevzemu obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, preostala sredstva iz 10. ERS ali prejšnjih ERS ter sproščena sredstva iz projektov v okviru 10. ERS ali iz prejšnjih ERS
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije 13 (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum za 11. ERS), in zlasti člena 1(3), (4) in (5) Notranjega sporazuma za 11. ERS,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada (ERS), ni mogoče prevzeti po 31. decembru 2020, razen če Svet na predlog Komisije soglasno odloči drugače.
(2)Obstajajo trdni dokazi, da je Sklad za spodbujanje naložb v državah AKP sicer prispeval k ciljem zmanjšanja revščine, vključevanja v svetovno gospodarstvo in trajnostnega razvoja afriških, karibskih in pacifiških držav, kot je določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-EU, vendar svojega prispevka v zvezi s tem ni povečal v največji možni meri. Nadaljnja uporaba vrnjenih dodelitev Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP v okviru novega okvira in upravljanja bi lahko privedla do boljših rezultatov na področju razvoja.
(3)[Komisija je 14. junija 2018 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) 14 , ki določa vzpostavitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+), ki ga podpira jamstvo za zunanje delovanje, kateremu lahko države članice dodelijo prispevke, ki jih lahko namenijo za začetek ukrepov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali obstoječih naložbenih oknih.]
(4)Evropski sklad za trajnostni razvoj 15 (EFSD) velja za zelo pomembnega za naložbene potrebe zajetih regij (podsaharska Afrika in sosedstvo EU) ter za prednostne naloge in zaveze Unije.
(5)Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta v skupnem sporočilu z naslovom „Za celovito strategijo z Afriko“ 16 Unijo pozvala, naj podpre trajnostno rast in delovna mesta po vsej afriški celini. Poleg drugih ukrepov želi Unija sodelovati z Afriko pri spodbujanju naložb s povečanjem uporabe inovativnih mehanizmov financiranja.
(6)V navedenem skupnem sporočilu sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko navedla, da morajo finančni instrumenti spodbujati naložbe z velikim razvojnim učinkom, večinoma v podporo zasebnemu sektorju, v skladu z merili iz sporočila Komisije z naslovom „Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju“ 17 , tj. merljivim razvojnim učinkom, dodatnostjo, nevtralnostjo, skupnim interesom in sofinanciranjem, predstavitvenim učinkom ter upoštevanjem socialnih, okoljskih in davčnih standardov.
(7)Zato je treba omogočiti, da vrnjene dodelitve in zneski zakladnice iz tega sklepa pomenijo prispevke v Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje („dodeljeni zunanji namenski prejemki“). Te vrnjene dodelitve in zneski zakladnice se NDICI po 31. decembru 2027 ne bodo več dodelili kot zunanji namenski prejemki. Po tem datumu bodo sredstva prejeli poznejši mehanizmi financiranja, dokler ne bodo izčrpana.
(8)Vrnjene dodelitve Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP bi bilo treba prenesti letno kot dodatna sredstva k geografskim proračunskim vrsticam NDICI, ki naj bi se vlagala prek EFSD+ v skladu s programskimi dokumenti.
(9)Komisija bo naložbe usmerjala prek Evropske investicijske banke, da bi čim bolj povečala njihov razvojni učinek in dodatnost, pri tem pa bo tudi upoštevala vprašanja glede vzdržnosti dolga.
(10)[V skladu z Uredbo (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] bi morala biti sredstva usmerjena predvsem v razvojne instrumente z visokimi finančnimi tveganji, zlasti v finančne pobude s posebnim razvojnim učinkom, delniške sklade in dejavnosti v najmanj razvitih državah. Cilj dejavnosti bi moral biti čim bolj povečati razvojni učinek.]
(11)V skladu s členom 152(4) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 18 se delež Združenega kraljestva v Skladu za spodbujanje naložb v državah AKP v okviru ERS iz zaporednih obdobij ERS Združenemu kraljestvu povrne, ko naložba zapade. Če ni dogovorjeno drugače, se kapitalski delež Združenega kraljestva po koncu obdobja obveznosti 11. ERS ne prevzame ponovno ali prenese v naslednja obdobja.
(12)Začetek veljavnosti in uporaba tega sklepa bi morala biti pogojena z začetkom veljavnosti Uredbe (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje]. Zato datumi začetka veljavnosti in uporabe tega sklepa in Uredbe (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] sovpadajo –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
(1)Sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP za dejavnosti v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada, preostala sredstva iz 10. ERS ali prejšnjih ERS ter sproščena sredstva iz projektov v okviru 10. ERS ali iz prejšnjih ERS z dne …..[datum začetka veljavnosti tega sklepa] pomenijo prispevke za [Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje v skladu s členom 1 Uredbe (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje] za namene zagotavljanja financiranja prek proračunskih jamstev v skladu s členom 23(1)(f) in mešanega financiranja v skladu s členom 23(1)(g) navedene uredbe].
(2)V tem sklepu „vrnjene dodelitve“ pomenijo vse prihodke, vključno z dividendami, kapitalskimi dobički, provizijami za jamstvo in obrestmi na posojila, na zneske na vseh računih, odprtih za knjiženje gotovine, ki se hrani v imenu Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ter plačila iz zakladniških naložb in povračila, vključno z vračili kapitala, sproščenimi jamstvi in vračili glavnice posojil, ki so posledica dejavnosti v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP. Sredstva, ki izhajajo iz sprostitve vrnjenih dodelitev, se prav tako obravnavajo kot vrnjene dodelitve.
(3)Za vrnjene dodelitve veljajo veljavna pravila in postopki EFSD+, kakor so določeni v Uredbi (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje].
Člen 2
Prispevki se namenijo afriškim, karibskim in pacifiškim državam.
Člen 3
Sklep začne veljati na datum začetka veljavnosti Uredbe (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta [o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje]. Uporablja se od 1. januarja 2021.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik