OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je 30. maja 2018 sprejela predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) 1 . Od takrat se je evropsko gospodarstvo zaradi pandemije COVID-19 soočilo s hudim zunanjim simetričnim pretresom, kakršnega še ni bilo, kar je resno obremenilo gospodarstvo, trg dela ter socialne in zdravstvene sisteme držav članic. Da bi se Unija lahko spopadla s tem izzivom, bi morala sprejeti ustrezne ukrepe za okrevanje od zdravstvenega, socialnega in gospodarskega pretresa, ki ga je povzročila pandemija COVID-19.

Komisija je 27. maja 2020 sprejela revidirani predlog naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 2 . Predlog odraža evropski odziv na socialne in gospodarske učinke pandemije COVID-19.

Tako neposredno kot posredno bo imela pandemija COVID-19 srednje- in dolgoročno še naprej znatne škodljive učinke na vse države članice, pri čemer se bodo povečevale socialne neenakosti, revščina in brezposelnost mladih. Komisija zato meni, da bi morala spremeniti svoj predlog o Evropskem socialnem skladu plus in ga prilagoditi novemu svežnju za okrevanje, hkrati pa omogočiti strateške naložbe v zaposlitvene in socialne politike in sisteme.

Da bi te naložbe postale vključujoči in vzdržni elementi modela obnovljene rasti, ter v skladu z zavezami Unije glede izvajanja agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma se spremembe uredbe o ESS+ ob upoštevanju političnih usmeritev predsednice Ursule von der Leyen osredotočajo na:

• povečane zahteve glede tematske osredotočenosti za zaposlovanje mladih. Kot so pokazale prejšnje recesije, je zaposlovanje mladih bolj občutljivo na poslovni cikel kot zaposlovanje odraslih, gospodarska recesija, ki jo je sprožila pandemija COVID-19, pa bo verjetno spet privedla do izjemno visokih stopenj brezposelnosti mladih in stopenj mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Da bi dodatno podprli vključujoče okrevanje gospodarstva in prehode iz izobraževanja v zaposlitev v spreminjajočem se svetu dela ter zagotovili, da mladi čim bolje izkoristijo priložnosti digitalnega, odpornega in zelenega prehoda, bi morale države članice, katerih stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (starostna skupina 15–29 let), presega povprečje EU, vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja nameniti ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam za podporo mladim (povečanje z 10 %);

• odpravljanje revščine otrok: v logiki okrevanja bo odpravljanje revščine otrok v prihodnjih letih postalo še pomembnejše, da se zagotovi, da po krizi zaradi COVID-19 ni prezrt noben otrok. Predlaga se, da se vključita uvodna izjava in člen, na podlagi katerega bi morale države članice dodeliti vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje otrok, ki živijo v revščini;

• spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v skladu z industrijsko strategijo EU 3 , za kar bodo potrebne nove spretnosti za nove vrste delovnih mest. V „novem normalnem stanju“ po pandemiji COVID-19 bo potreben drugačen nabor spretnosti, v evropskih industrijskih ekosistemih pa bodo vzniknili novi ekonomski in poslovni modeli, vključno z novimi lokalnimi vrednostnimi verigami, ki bi jih moral podpirati Evropski socialni sklad.

Pandemija COVID-19 je imela nesorazmeren socialno-ekonomski učinek na ženske. Države članice bi morale zato ustrezno upoštevati, da operacije dosledno spoštujejo horizontalno načelo enakosti spolov, kot je določeno v členu 6 uredbe o ESS+.

Komisija predlaga tudi vzpostavitev znatno okrepljenega Programa za zdravje 4 , ki bi moral biti zaradi svojega obsega in področja uporabe samostojen program. Program za zdravje torej ni več del Evropskega socialnega sklada plus. Predlog za Evropski socialni sklad plus je zato treba spremeniti in odstraniti vse sklice na sklop za zdravje. Glede na to, da je treba oba programa tesno usklajevati, pa spremenjeni predlog o ESS+ vključuje določbe, ki pozivajo k zagotavljanju sinergij in dopolnjevanja ukrepov med ESS+ in novim programom EU za zdravje.

Da bi pridobili čim več spoznanj iz sedanje krize, je nujno, da so v pravnem okviru kohezijske politike določeni mehanizmi, ki jih je mogoče hitro uporabiti, če bi se v naslednjem desetletju pojavile izjemne okoliščine. Zato so v odziv na izjemne in neobičajne okoliščine predlagani začasni ukrepi za uporabo ESS+, ki omogočajo, da se lahko v omejenih in specifičnih okoliščinah zagotovijo odstopanja od nekaterih pravil za olajšanje odzivanja na take okoliščine.

Med njimi sta možnost razširitve področja uporabe ESS+, na primer na podporo shemam skrajšanega delovnega časa, ki se ne kombinirajo z aktivnimi ukrepi, in dostop do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki s socialno-ekonomskega vidika niso neposredno ranljivi, ter omogočanje sproščanja zahtev glede tematske osredotočenosti, kadar je to potrebno kot začasni ukrep za zagotavljanje učinkovitega odziva na take izjemne in neobičajne okoliščine.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike in je omejen na ciljno usmerjeno spremembo predloga Komisije za Evropski socialni sklad plus (COM(2018) 382), da bi glede na gospodarski učinek pandemije COVID-19 in socialne razmere v državah članicah ESS+ učinkoviteje prispeval k okrevanju gospodarstva. Cilj ESS+ je zagotoviti visoke stopnje zaposlenosti, pravično socialno zaščito ter usposobljeno in odporno delovno silo, ki ustreza potrebam na trgu dela in je pripravljena na prihodnji svet dela, kot določajo načela evropskega stebra socialnih pravic, ter tako prispevati k uresničevanju evropskega zelenega dogovora in nove industrijske strategije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je omejen na ciljno usmerjene spremembe predloga uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (COM(2018) 382) in je še naprej skladen z drugimi politikami Unije. Konkretneje je predlog skladen s spremembami predloga uredbe o skupnih določbah 5 in Evropskega sklada za regionalni razvoj 6 , [zlasti pa spodbuja dopolnjevanje in sinergije z novim programom za zdravje 7 .] Prav tako je skladen s spremembami, ki jih je Komisija predlagala glede uredbe o skupnih določbah 8 za programsko obdobje 2014–2020, da bi se prispevalo k odpravljanju posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in pripravilo okrevanje gospodarstva.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlaga se sprememba predloga Komisije za Evropski socialni sklad plus (COM(2018) 382), da bi se obravnavali trenutni posebni izzivi.

Pravni okvir za ukrepe iz tega predloga zagotavljajo naslova IX (Zaposlovanje) in X (Socialna politika) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ter zlasti členi 46, 149, 153, 162 do 166, 174, 175 in 349 PDEU.

ESS+ ima dva sklopa. Prvi sklop, ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja, zajema (nekdanji) ESS, ki temelji na členih 162 in 164 PDEU, ter osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim osebah, ki temelji na členu 175(3) PDEU. Drugi sklop, ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, zajema ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in socialnih inovacij (EaSI) in temelji na členu 46(d), členu 149 in členu 153(2)(a) PDEU.

Dodan je bil člen 349, da bi se za namene prvega sklopa upoštevale posebnosti najbolj oddaljenih regij.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Spremenjeni predlog je skladen z načelom subsidiarnosti. Predlog uvaja mehanizem za odzivanje na krize v okviru pravil deljenega upravljanja v obliki izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji, da bi se zagotovilo, da se v izjemnih okoliščinah lahko omogočijo začasna odstopanja za odziv na take dogodke. Prenos izvedbenih pooblastil naj bi Komisiji omogočil, da nemudoma ukrepa, ne da bi bila potrebna sprememba primarne zakonodaje.

•Sorazmernost

Predlog je ciljno usmerjena sprememba, ki ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja prilagoditve predloga spremenjenemu predlogu Komisije za večletni finančni okvir.

Predlagana pooblastitev Komisiji omogoča, da v primeru prihodnjih kriz sprejme omejen sklop takojšnjih ukrepov za omejeno časovno obdobje in pod nadzorom Sveta in Parlamenta, ki lahko nasprotujeta predlaganim spremembam. Predlog je torej skladen z načelom sorazmernosti.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: sprememba predloga Komisije za uredbo.

Komisija je preučila manevrski prostor, ki ga zagotavlja pravni okvir, in meni, da bi bilo treba spremeniti predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (COM(2018) 382), da bi se odstranil Program za zdravje in uvedla pooblastitev v primeru prihodnje krize.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

n. r.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi izjemne nujnosti razmer se posvetovanja z zunanjimi zainteresiranimi stranmi niso izvedla. Vendar predlog sledi obsežnim posvetovanjem, ki so v preteklih tednih potekala z državami članicami in Evropskim parlamentom v zvezi z gospodarskimi posledicami krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

n. r.

•Ocena učinka

Ocena učinka je bila opravljena pri pripravi predloga uredbe COM(2018) 382 z dne 30. maja 2018. Trenutne omejene in ciljno usmerjene spremembe ne zahtevajo ločene ocene učinka.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

n. r.

•Temeljne pravice

n. r.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske odobritve, povezane s sklopom za zdravje, so bile odstranjene.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o tem bosta potekala v okviru mehanizmov poročanja, določenih v predlogu uredbe COM(2018) 375 z dne 29. maja 2018 in predlogu uredbe COM(2018) 382 z dne 30. maja 2018.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

n. r.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlaga se, da se predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu plus z dne 30. maja 2018 spremeni s:

– spremembo pravne podlage, in sicer s črtanjem člena 168 PDEU v zvezi z odstranitvijo sklopa za zdravje;

– spremembo uvodnih izjav (5), (14), (15), (16) in (23) v zvezi z okrevanjem gospodarstva;

– vključitvijo nove uvodne izjave (22a) v zvezi z odpravljanjem revščine otrok;

– spremembo uvodnih izjav (9), (10), (11), (12), (21), (35) do (45), (47) in (51) v zvezi z odstranitvijo sklopa za zdravje;

– vključitvijo nove uvodne izjave (20a) v zvezi s sinergijami z novim programom za zdravje;

– spremembo člena 2(1)(2) in (9); drugega pododstavka in točke (b) tretjega pododstavka člena 3; prvega stavka točke (1) in točke (3) člena 4; člena 5(1), (3), (4) in (5); člena 6(1); drugega pododstavka člena 7(1); členov 26 do 29; naslova, prvega stavka točke (1) in točke (2) člena 30; člena 31(1), (2), (4) in (5); člena 32; člena 33(1) in (3); člena 37(2); člena 38(2), (3) in (6); naslova ter točk (1) in (2) člena 42, vse v zvezi s črtanjem sklopa za zdravje;

– spremembo člena 2(1)(10) zaradi skladnosti med instrumenti Unije;

– spremembo člena 5(2) zaradi zmanjšanja proračuna ESS+ v okviru deljenega upravljanja;

– spremembami člena 7, in sicer z vključitvijo novega odstavka 3a o zahtevi glede tematske osredotočenosti za podporo otrokom v revščini in spremembo odstavka 5 v zvezi s povečano zahtevo glede tematske osredotočenosti za zaposlovanje mladih;

– vstavitvijo nove uvodne izjave (54) in novega člena 37a v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo ESS+ v odziv na izjemne in neobičajne okoliščine;

– črtanjem Priloge III v zvezi s sklopom za zdravje.

Posodobljena je bila tudi ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga.

2018/0206 (COD)

Spremenjeni predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+)

Predlog Komisije COM(2018) 382 se spremeni:

(1)pravna podlaga se spremeni:

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 46(d), člena 149, člena 153(2)(a), člena 164, člena 175(3) in člena 349 Pogodbe,“

(2)uvodna izjava (5) se nadomesti z naslednjim:

„(5) Zaradi nedavnega in trenutnega razvoja dogodkov so se zaostrili strukturnimi izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb in starajoče se delovne sile ter vse večjega neskladja med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti MSP. Z zelenim in digitalnim prehodom ter preobrazbo evropskih industrijskih ekosistemov bodo nastale številne nove priložnosti, ki pa bi jih morali spremljati pravi nabor spretnosti ter zaposlitvene in socialne politike in ukrepi. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, tako da vlaga v relevantne spretnosti, zagotavlja bolj vključujočo rast ter izboljšuje zaposlitvene in socialne politike, hkrati pa upošteva gospodarsko in industrijsko trajnostnost, mobilnost delovne sile ter si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na trgu dela.“;

(3)uvodni izjavi (9) in (10) se nadomestita z naslednjim:

„(9) Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter bi se ustvarile dodatne priložnosti za sinergije prek celovitih pristopov k financiranju, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) in Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, vključiti v enoten ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati dva sklopa: sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja ter sklop za zaposlovanje in socialne inovacije, ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.

(10) Glede na širše področje uporabe ESS+ je primerno, da se cilji krepitve učinkovitosti trgov dela, spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe ter zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi v okviru neposrednega in posrednega upravljanja pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije, in sicer za ukrepe, potrebne na ravni Unije.“;

(4)uvodna izjava (11) se črta;

(5)uvodna izjava (12) se nadomesti z naslednjim:

„(12) Ta uredba določa finančna sredstva za ESS+. Del teh finančnih sredstev bi bilo treba uporabiti za ukrepe, ki naj bi se izvajali z neposrednim in posrednim upravljanjem pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije.“;

(6)uvodne izjave (14) do (16) se nadomestijo z naslednjim:

„(14) ESS+ bi moral zagotavljati podporo za povečanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, tudi s spodbujanjem digitalnega učenja in strokovnega razvoja učiteljev, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede osnovnih spretnosti, vključno z zdravstveno in medijsko pismenostjo, digitalnimi spretnostmi in kompetencami za trajnostni razvoj, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlitev, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v zaposlitev, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter prispevati h konkurenčnosti, tudi prek spremljanja diplomantov, ter družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem prenosljivih in trajnostnih pobud na teh področjih, ki bodo prilagojene različnim ciljnim skupinam, na primer invalidom. To bi bilo mogoče doseči na primer s spletnim učenjem, usposabljanjem skozi delo, praksami in vajeništvi 9 , vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v tesnem sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom in metodami usposabljanja, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij ter izdajanjem potrdil na ravni industrije.

(15) Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva prek splošnega ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vajeništev, do terciarne ravni ter izobraževanja in učenja odraslih. ESS+ bi moral zagotavljati ciljno usmerjeno podporo učečim osebam, ki tako podporo potrebujejo, in odpravljati nepravičnost v izobraževanju, vključno z digitalno vrzeljo, preprečevati zgodnje opuščanje šolanja, spodbujati prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, krepiti povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter lajšati učno mobilnost za vse. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus, zlasti za olajševanje udeležbe prikrajšanih učečih oseb v učni mobilnosti.

(16) ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti nadgrajevanja spretnosti ter pridobivanja novih in različnih spretnosti za vse, zlasti digitalnih spretnosti in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije ter spretnosti za zeleno gospodarstvo in industrijske ekosisteme v skladu z industrijsko strategijo EU 10 . V skladu s programom znanj in spretnosti za Evropo ter priporočilom o poteh izpopolnjevanja 11 bi moral ESS+ podpirati prožne poti, vključno z dostopnim, kratkim in ciljno usmerjenim modularnim usposabljanjem, ki vodi do kvalifikacij, da bi se posameznikom zagotovile spretnosti, prilagojene potrebam trga dela in industrijskih ekosistemov, zelenemu in digitalnemu prehodu, digitalizaciji, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, da bi se olajšali prekvalificiranje in izpopolnjevanje, zaposljivost, karierni prehodi ter geografska in sektorska mobilnost ter podprli zlasti nizko usposobljeni in/ali nizkokvalificirani odrasli. ESS+ bi moral prav tako olajševati zagotavljanje celovite podpore usposobljenosti za posameznike, bodisi zaposlene bodisi brezposelne ali samozaposlene, in sicer z instrumenti, kot so individualni izobraževalni računi.“ ;

(7)vstavi se naslednja uvodna izjava (20a):

„(20a) Zaradi pomembnosti dostopa do zdravstvenega varstva bi moral ESS+ zagotavljati sinergije in dopolnjevanje s Programom za zdravje, področje uporabe ESS+ pa bi moralo vključevati dostop do zdravstvenega varstva za osebe v ranljivem položaju.“;

(8)uvodna izjava (21) se nadomesti z naslednjim:

„(21) ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe, dolgotrajne oskrbe ter izobraževanja in usposabljanja. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno reševati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+. Komisija in države članice bi morale zagotavljati skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje med sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja, [mehanizmom za okrevanje in odpornost ter instrumentom za tehnično podporo]. Komisija in države članice bi morale zlasti na vseh stopnjah postopka zagotavljati učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.“;

(9)vstavi se naslednja uvodna izjava (22a):

„(22a) Za odpravo vztrajno visoke stopnje revščine otrok v Uniji in v skladu z načelom 11 evropskega stebra socialnih pravic, v katerem je določeno, da imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje njihovih možnosti, bi moral biti cilj, da države članice dodelijo vsaj 5 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo dejavnostim, ki odpravljajo revščino otrok, v skladu s specifičnimi cilji ESS+, ki omogočajo programska sredstva za ukrepe, ki neposredno podpirajo otroke pri predšolskem varstvu, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, dostojnih stanovanjskih razmerah in ustrezni prehrani.“;

(10)uvodna izjava (23) se nadomesti z naslednjim:

„(23) Da bi olajšali vključujoče okrevanje gospodarstva po večji krizi in podprli zaposlovanje mladih v spreminjajočem se svetu dela, ter glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v vrsti držav članic in regij bi morale države članice še naprej vlagati zadostna sredstva ESS+ v ukrepe za podporo zaposlovanju in spretnostim mladih, kar zajema izvajanje programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, v programskem obdobju 2014–2020 podprtih v okviru pobude za zaposlovanje mladih s poudarkom na posameznikih, in pridobljenih spoznanj bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja v zaposlitev in izobraževanje ter vlagati v zgodnje preprečevanje in doseganje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev in ustrezne zmogljivosti služb za zaposlovanje, da bi zagotovile prilagojeno in celovito podporo ter bolje usmerjene storitve za mlade.

Z nadgrajevanjem spretnosti ter pridobivanjem novih in različnih spretnosti lahko mladi bolje izkoristijo priložnosti rastočih sektorjev in se pripravijo na spreminjajočo se naravo dela, hkrati pa izkoristijo priložnosti, ki izhajajo iz digitalnega in zelenega prehoda ter preobrazbe evropskih industrijskih ekosistemov.

Zato bi morale države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, za navedene ukrepe dodeliti vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja.“ ;

(11)uvodne izjave (35) do (45) se črtajo;

(12)uvodna izjava (47) se nadomesti z naslednjim:

„(47) V skladu s členom [94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 12 ] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.“;

(13)uvodna izjava (51) se nadomesti z naslednjim:

„(51) Ker ciljev te uredbe, namreč krepitve učinkovitosti trgov dela in spodbujanja dostopa do kakovostne zaposlitve, povečevanja dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja in zmanjševanja revščine, ter ukrepov pod sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.“;

(14)vstavi se naslednja uvodna izjava (54):

„(54) Da bi omogočili hiter odziv na izjemne in neobičajne okoliščine iz Pakta za stabilnost in rast, ki se lahko pojavijo v programskem obdobju, bi bilo treba določiti začasne ukrepe za olajšanje uporabe podpore iz ESS+ v odziv na take okoliščine. Poleg tega bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo skladov v odziv na izjemne in neobičajne okoliščine sprejeti brez postopkov v odboru, saj je področje uporabe določeno s Paktom za stabilnost in rast ter omejeno na ukrepe iz te uredbe.“;

(15)člen 2(1) se spremeni:

(a)točka (2) se nadomesti z naslednjim:

„(2) ‚pridružena država‘ pomeni tretjo državo, ki je podpisnica sporazuma z Unijo, ki omogoča njeno sodelovanje v sklopu ESS+ za zaposlovanje in socialne inovacije v skladu s členom 30;“;

(b)točka (9) se črta;

(c)točka (10) se nadomesti z naslednjim:

„(10) ‚pravni subjekt‘ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost ter lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki ni pravna oseba, v skladu s členom 197(2)(c) finančne uredbe;“;

(16)člen 3 se spremeni:

(a)drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„ESS+ podpira in dopolnjuje politike držav članic ter povečuje njihovo vrednost, da se zagotovijo enake možnosti, dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, socialna zaščita in vključevanje.“ ;

(b)v tretjem pododstavku se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) v okviru neposrednega in posrednega upravljanja za del pomoči, ki ustreza ciljem iz člena 4(1) in člena 23 (‚sklop za zaposlovanje in socialne inovacije‘).“;

(17)člen 4 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„1. ESS+ podpira naslednje specifične cilje na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja, s čimer prispeva tudi k cilju politike za ‚Bolj socialno Evropo – izvajanje evropskega stebra socialnih pravic‘ iz člena [4] [prihodnje uredbe o skupnih določbah]“;

(b)odstavek 3 se črta;

(18)člen 5 se spremeni:

(a)odstavki 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Skupna finančna sredstva za ESS+ za obdobje 2021–2027 znašajo 97 332 282 000 EUR v tekočih cenah.

2. Del finančnih sredstev za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ znaša 96 571 282 000 EUR v tekočih cenah, od česar se 200 000 000 EUR v tekočih cenah dodeli za transnacionalno sodelovanje v podporo inovativnim rešitvam iz člena 23(i), 400 000 000 EUR v tekočih cenah pa kot dodatno financiranje najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU in regijam na ravni NUTS 2, ki izpolnjujejo merila iz člena 2 Protokola št. 6 k Aktu o pristopu iz leta 1994.

3. Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije za obdobje 2021–2027 znašajo 761 000 000 EUR v tekočih cenah.“;

(b)odstavek 4 se črta;

(c)odstavek 5 se spremeni:

„5. Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.“;

(19)v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pri vseh programih, ki se izvajajo pod sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja, ter operacijah, ki se podpirajo iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije, se zagotavlja enakost spolov na vseh stopnjah njihove priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja. Pri tem se spodbujajo tudi enake možnosti za vse brez diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na vseh stopnjah njihove priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja.“;

(20)člen 7 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice in po potrebi Komisija spodbujajo sinergije in zagotavljajo usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med ESS+ in drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, kot so Erasmus, Program za zdravje, Sklad za azil in migracije, mehanizem za okrevanje in odpornost ter instrument za tehnično podporo, in sicer tako v fazi načrtovanja kot med izvajanjem. Države članice in po potrebi Komisija izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, pristojnimi za izvajanje, da se dosežejo usklajeni in racionalizirani podporni ukrepi.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Države članice dodelijo vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za podporo ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam za odpravljanje revščine otrok pod specifičnimi cilji iz točke (v) in točk (vii) do (x) člena 4(1).“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov Eurostata v letu 2019 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obdobje 2021–2025 za ciljno umerjene ukrepe in strukturne reforme, ki podpirajo zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti vajeništva, in prehod iz izobraževanja v zaposlitev, poti ponovnega vključevanja v izobraževanje ali usposabljanje ter izobraževanje druge priložnosti, zlasti pri izvajanju programov jamstva za mlade.

Pri pregledovanju programov ESS+ sredi obdobja v skladu s členom [14] [prihodnje uredbe o skupnih določbah] države članice, katerih stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na podlagi podatkov Eurostata v letu 2024 presega povprečje Unije, dodelijo vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za leti 2026 in 2027 za navedene ukrepe.

Najbolj oddaljene regije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in drugega pododstavka, dodelijo vsaj 15 % sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja v svojih programih za ciljno usmerjene ukrepe iz prvega pododstavka. Ta dodelitev se upošteva za preverjanje skladnosti z minimalnim odstotkom na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka.

Države članice pri izvajanju takih ukrepov dajejo prednost neaktivnim in dolgotrajno brezposelnim mladim ter uvedejo ciljno umerjene ukrepe za doseganje teh ljudi.“;

(21)v delu III – Izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja se črta naslov „Poglavje I: posebna pravila za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“;

(22)naslov „Oddelek I: Splošne določbe“ se nadomesti s „Poglavje I – Operativni cilji“;

(23)naslov „Oddelek II – Upravičenost“ se nadomesti s „Poglavje II – Upravičenost“;

(24)črtajo se Poglavje II in njegovi členi 26 do 29;

(25)črta se naslov „Poglavje III – Skupna pravila, ki se uporabljajo za sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije ter zdravje“;

(26)člen 30 se spremeni:

(a)naslov člena 30 se nadomesti z naslednjim:

„Udeležba tretjih držav“;

(b)v odstavku 1 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„V sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije lahko sodelujejo naslednje pridružene države:“;

(c)odstavek 2 se črta;

(27)naslov „Poglavje III – Splošne določbe“ se vstavi pred člen 31;

(28)člen 31 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Iz sklopa za zaposlovanje in socialne inovacije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in prostovoljnih plačil mednarodnim organizacijam, katerih članica je Unija ali s katerimi Unija sodeluje.“;

(b)v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije se izvaja neposredno v skladu s finančno uredbo ali posredno z organi iz člena [62(1)(c)] finančne uredbe.“;

(29)člen 32 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 32

Program dela

Sklop za zaposlovanje in socialne inovacije se izvaja s programi dela iz člena [110] finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.“;

(30)člen 33 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Določijo se kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka sklopa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 4 in operativnih ciljev iz člena 23.“;

(b)odstavek 3 se črta;

(31)v členu 37 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklopom za zaposlovanje in socialne inovacije ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena sklopu za zaposlovanje in socialne inovacije, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4 in 23.“;

(32)v delu IV – Končne določbe se vstavi naslednji člen 37a:

„Člen 37a

Začasni ukrepi za uporabo ESS+ v odziv na izjemne in neobičajne okoliščine

Kadar Svet po [datum začetka veljavnosti te uredbe] prizna pojav neobičajnega dogodka, na katerega ena ali več držav članic ne more vplivati in ki ima pomembne posledice za finančno stanje sektorja države, ali resnega gospodarskega upada v euroobmočju ali celotni Uniji, kot je navedeno v desetem pododstavku člena 5(1), četrtem pododstavku člena 6(3), desetem pododstavku člena 9(1) in četrtem pododstavku člena 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97(*), ali pojav nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, kot je navedeno v členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97(* *), lahko Komisija z izvedbenim sklepom in za obdobje, določeno v navedenem sklepu:

(a) z odstopanjem od člena 4(1) razširi področje uporabe podpore ESS+, in sicer z omogočanjem podpore ukrepom, ki so izrecno potrebni za odziv na take izjemne ali neobičajne okoliščine, zlasti da se omogoči financiranje shem skrajšanega delovnega časa brez zahteve, da bi se morale kombinirati z aktivnimi ukrepi, in dostopa do zdravstvenega varstva, tudi za ljudi, ki s socialno-ekonomskega vidika niso neposredno ranljivi;

(b) z odstopanjem od člena 7 zmanjša zahteve glede tematske osredotočenosti.

____________

(*) Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(**) Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).“;

(33)člen 38 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 15(6) in 21(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Prenos pooblastila iz členov 15(6) in 21(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(b)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 15(6) in 21(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(34)člen 42 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Prehodne določbe za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije“;

(b)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 13 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

2. Finančna sredstva za sklop za zaposlovanje in socialne inovacije lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med ESS+ in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa: Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije.“;

(35)Priloga III se črta.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

Naslov 07

Poglavje 07 02 – ESS+

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☑ Nov ukrep

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 14

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

ESS+ je glavni instrument EU za vlaganje v ljudi ter pomembno prispeva k bolj socialni Evropi, Evropo približuje državljanom in prinaša rezultate v vsakodnevnem življenju ljudi, ki v naših družbah najbolj potrebujejo pomoč. ESS+ prispeva k večji socialno-ekonomski konvergenci med državami članicami, kar je potrebno za ustrezno delovanje EU kot stabilne in vzdržne ekonomske in politične unije.

Po sprejetju uredbe o ESS+ bodo države članice svoja proračunska sredstva načrtovale v skladu s smernicami, ki jih bodo prejele v okviru evropskega semestra v predhodnem letu. Novo programsko obdobje se bo začelo 1. januarja 2021 in Komisija je sprejela ukrepe, da bi čim bolj pospešila izvajanje sklada, na primer z opustitvijo zahteve, da je treba Komisijo uradno obvestiti o imenovanju organov upravljanja, s čimer naj bi se preprečile zamude v obdobju 2014–2020.

Izvajanje z neposrednim upravljanjem se bo prav tako začelo takoj po začetku veljavnosti programa.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno): Dodana vrednost EU se ustvarja z zagotavljanjem naložb na področjih in v ciljnih skupinah, ki jih drugače ne bi bilo, z razširitvijo področja uporabe obstoječih ukrepov, podpiranjem vključevanja inovacij in krepitvijo zmogljivosti uprav držav članic. Obsežni dokazi potrjujejo, da se politike EU za spodbujanje socialne kohezije in socialnih pravic ne bi izvedle brez dodatnih naložb EU. S pomočjo evropskega financiranja države članice vlagajo v področja, ciljne skupine in reforme na način, ki zgolj z nacionalnim financiranjem ne bi bil mogoč. Pristojnost za vprašanja zaposlovanja in socialnih zadev v veliki meri ostaja na nacionalni ravni, a se je glede na velikost in učinke izzivov izkazalo, da je ukrepanje učinkovitejše in uspešnejše, če se podpora prizadevanjem držav članic in pomoč za spodbujanje reform zagotavljata na ravni EU, kar koristi posameznim državam in EU kot celoti.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno): Glede na izzive, s katerimi se evropska gospodarstva in družbe soočajo zlasti pri zaposlovanju, izobraževanju, spretnostih in socialnih zadevah, so na teh področjih potrebne stalne naložbe. Pobuda naj bi prispevala k izvajanju politik in prednostnih nalog EU na teh področjih (kot so smernice za zaposlovanje in evropski steber socialnih pravic), spodbujala dobre prakse in sodelovanje (za izboljšanje oblikovanja politik in izvedbene zmogljivosti, krepitev transnacionalnega sodelovanja) ter spodbujala vrednote EU (kot so enakost in socialna pravičnost). Dolgoročno naj bi pobuda prispevala k socialno-ekonomski konvergenci držav članic in povečala odpornost evropskega gospodarstva in družb.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ocene tekočega programskega obdobja in prejšnjih programskih obdobij ter zadevne študije potrjujejo učinkovitost, uspešnost, relevantnost, dodano vrednost EU in usklajenost skladov iz te uredbe. Države članice vlagajo v področja politik, ciljne skupine in reforme na način, ki zgolj z nacionalnim financiranjem ne bi bil mogoč. Zlasti:

• naknadni oceni ESS za obdobji 2000–2006 in 2007–2013 priznavata, da so naložbe ESS relevantne, učinkovite in uspešne. Usklajenost ESS s politikami in prednostnimi nalogami EU v okviru lizbonske strategije in strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast se je sčasoma okrepila. Hkrati ESS kot eden od strukturnih skladov prispeva k ciljem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe prek večje osredotočenosti virov. Na primer, ESS (s pridruženim nacionalnim financiranjem) predstavlja 70 % aktivnih ukrepov v 11 državah članicah;

• s podpiranjem mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v specifičnih regijah EU je pobuda za zaposlovanje mladih povečala prepoznavnost politik zaposlovanja mladih, omogočila pa je tudi premik v oblikovanju politike v vrsti držav članic s podporo pri vzpostavljanju in izvajanju programov jamstva za mlade;

• predhodni rezultati vmesne ocene Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim skupaj s povratnimi informacijami zainteresiranih strani kažejo, da operacije hrane, materialne pomoči in socialnega vključevanja, ki jih sklad podpira, prinašajo resnične rezultate za najbolj ogrožene, vključno s tistimi, ki bi bili morda drugače izključeni iz običajne socialne pomoči, ali takimi, ki potrebujejo takojšnjo podporo;

• vmesna ocena EaSI kaže, da so njegovi cilji še vedno relevantni, zlasti v zahtevnih socialno-ekonomskih okoliščinah po finančni in gospodarski krizi, ter da je bil učinkovit pri doseganju zadevnih zainteresiranih strani, da je ustvaril rezultate in izpolnil cilje.

A ocene in študije kažejo tudi na vrsto izzivov, zlasti glede potrebe po večji usklajenosti in sinergijah, prožnosti in usklajenosti politik, osredotočenosti na smotrnost in rezultate ter poenostavitvi. Še posebej je treba poenostaviti ureditev financiranja ter, v večji ali manjši meri, izvajanje skladov. Področja, ki bi jih bilo treba obravnavati, so povzeta v oceni učinka, priloženi zakonodajnemu predlogu.

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Cilj pobude je izboljšati sinergije in usklajenost med ESS+ in drugimi skladi, ki vlagajo v razvoj človeškega kapitala.

ESS+ si cilj ekonomske in socialne kohezije deli zlasti z ESRR. Usklajevanje je zagotovljeno prek skupnih pravil za deljeno upravljanje na področjih, kot sta načrtovanje in finančno poslovodenje. Programi financiranja iz več skladov bodo še naprej možni, da se omogočijo integrirani pristopi k načrtovanju in izvrševanju. Skupna pravila bodo zagotavljala tudi združljivost med programi ESRR, ESS+, EKSRP in ESPR.

Sodelovanje med ESS+ in Erasmus+ ter s Programom za zdravje se bo aktivneje podpiralo z vključitvijo ustreznih določb v uredbe, ki se bodo podrobneje določile v programih dela in programskih vodnikih.

Iz ESS+ se bo še naprej podpiralo dolgoročno vključevanje migrantov, iz Sklada za azil, migracije in vključevanje pa se bodo krile kratkoročne potrebe. Kot glavni instrument EU za naložbe v človeški kapital in spretnosti bo ESS+ še naprej pomembno prispeval k razvoju človeškega kapitala na področju raziskav in inovacij v sinergiji z Obzorjem Evropa.

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑ od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027

–☑ finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2030 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 15

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

– prek izvajalskih agencij.

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–☑ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

ESS+ bo razdeljen na dva glavna sklopa, pri čemer bo eden v okviru deljenega upravljanja in bo zajemal prejšnje programe ESS, FEAD in pobude za zaposlovanje mladih, drugi pa bo v okviru neposrednega in posrednega upravljanja ter bo zajemal dejavnosti iz prejšnjega Programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI).

Za izvajanje ESS+ se bodo nadaljevale tekoče dejavnosti z mednarodnimi organizacijami, kot so agencije ZN ali OECD in MOD.

Poleg tega se bodo lahko v okviru posrednega upravljanja izvajale nove predvidene dejavnosti transnacionalnega sodelovanja s pomočjo organov upravljanja ESS.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

V okviru deljenega upravljanja se bodo skupni kazalniki učinka in rezultatov določili na ravni programa. Organi držav članic bodo podatke o skupnih kazalnikih učinka in rezultatov Komisiji pošiljali elektronsko šestkrat letno. Njihova skladnost se bo preverjala. V zvezi z zanesljivostjo sistema za zbiranje, beleženje in hrambo podatkov za spremljanje, ocenjevanje, finančno poslovodenje in preverjanje se bo opravila revizija.

V okviru neposrednega in posrednega upravljanja bodo razviti okviri smotrnosti na podlagi relevantnih praks prejšnjega okvira za EaSI, da bi se zagotovilo učinkovito, uspešno in pravočasno zbiranje podatkov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Osnutek uredbe o skupnih določbah določa plačila Komisije v obliki predhodnega financiranja, vmesnih plačil in plačil po potrditvi obračunov. Predhodno financiranje se izplača letno v skladu z odstotki, določeni v uredbi o skupnih določbah. Vmesna plačila se izračunajo v skladu z dogovorjenimi stopnjami sofinanciranja po prednostni nalogi iz operativnega programa. V nasprotju s tekočim programskim obdobjem je število zahtevkov za vmesna plačila omejeno na 4 na leto, preložijo pa se vsako četrtletje.

Osnutek uredbe o skupnih določbah določa različne načine razkritja vmesnih plačil, odvisno od tega, ali izvajanje programa temelji na dejanskih stroških, ki jih prijavi država članica, ali „možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov“ ali izpolnitvi pogojev.

Osnutek predloga uredbe o skupnih določbah (deljeno upravljanje) temelji na obstoječi uredbi za programsko obdobje 2014–2020. Vendar so predlagani nekateri ukrepi za poenostavitev izvajanja in zmanjšanje revizijskega bremena za države članice in njihove upravičence. Ti ukrepi so povezani z upravljanjem sredstev s strani organa upravljanja, in v skladu s predlogom bodo upravljalna preverjanja temeljila na analizi tveganja. Pod nekaterimi pogoji se organ upravljanja lahko odloči uporabiti okrepljene ureditve kontrole v skladu z nacionalnimi postopki brez predhodne odobritve Komisije. Poleg tega je bil ukinjen postopek imenovanja, kar naj bi pospešilo izvajanje programov.

Osnutek predloga uredbe o skupnih določbah ne določa organa za potrjevanje, temveč prisotnost računovodske funkcije. To naj bi zmanjšalo upravno breme na nacionalni ravni.

Glede revizije prijavljenih odhodkov zajema predlog uredbe o skupnih določbah nekatere elemente za preprečevanje večkratnih revizij za isto operacijo/odhodke.

V skladu z osnutkom uredbe o skupnih določbah bodo vmesna plačila potrjena pri Komisiji po izvedbi upravljalnega preverjanja – na vzorcu zahtevkov na podlagi tveganja za izdatke, ki jih predložijo upravičenci – a pogosto pred izvedbo poglobljenih upravljalnih preverjanj na kraju samem ali posledičnih revizijskih dejavnosti.

Ob tem je v predlogih predvidena vrsta ukrepov za zmanjšanje tveganj povračila neupravičenih stroškov.

1) Vmesna plačila s strani Komisije so še vedno omejena na 90 % zneska, ki pripada državam članicam, saj so na tej točki nacionalne kontrole izvedene samo delno. Preostali znesek bo izplačan po letni potrditvi obračunov, ko organ upravljanja in revizijski organ zagotovita revizijske dokaze in razumna zagotovila. Kakšne koli nepravilnosti, ki bi jih odkrila Komisija ali Evropsko računsko sodišče, potem ko organ upravljanja/organ za potrjevanje predloži letne potrjene računovodske izkaze, lahko vodijo v neto popravek.

2) Nadaljevanje letne potrditve obračunov in letnega zaključevanja opravljenih operacij ali odhodkov, kar bo nacionalne in regionalne organe dodatno spodbudilo k izvajanju pravočasnih kontrol kakovosti za letno potrjevanje obračunov pri Komisiji.

Programski sklop za zaposlovanje in socialne inovacije se bo izvajal z neposrednim in posrednim upravljanjem z uporabo načinov izvajanja iz finančne uredbe, zlasti nepovratnih sredstev in javnih naročil. Neposredno upravljanje omogoča vzpostavitev neposrednih stikov z upravičenci/izvajalci, ki so neposredno vključeni v dejavnosti, ki podpirajo politike Unije. Komisija zagotavlja neposredno spremljanje rezultatov financiranih ukrepov. Načini plačila financiranih ukrepov bodo prilagojeni tveganjem, povezanim s finančnimi transakcijami. Za zagotovitev uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti kontrol Komisije bo strategija usmerjena k ravnotežju med predhodnimi in naknadnimi preverjanji.

Glede neposrednega in posrednega upravljanja bodo poleg tega zunanji revizorji na vzorcu transakcij izvajali naknadne revizije na kraju samem. Transakcije bodo izbrane na podlagi ocene tveganja in naključno.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Okolje zmanjšanega kontroliranja lahko vodi do večjega števila napak. Pričakuje se, da bo to tveganje zmanjšano z določitvijo zgornje meje povračil in letno potrditvijo obračunov. Kljub temu je verjetno, da bodo popravki na nacionalni ravni večji, kar lahko vodi do določene mere nezadovoljstva na ravni držav članic. K nezadovoljstvu lahko prispeva tudi dejstvo, da morajo organi upravljanja v skladu z obstoječim osnutkom uredbe o skupnih določbah izvajati kontrole po pristopu na podlagi tveganja in ne po 100-odstotnem pristopu, kot je veljalo v preteklosti. Ta zahteva je morda tudi v nasprotju z obstoječo nacionalno zakonodajo, v skladu s katero je potrebno izčrpno preverjanje prijavljenih stroškov (tudi za nacionalno ujemajoče financiranje). To je morda element, ki v predlogu ni bil zadosti upoštevan.

Z odpravo organa za potrjevanje se odpravlja dodatno orodje pri upravljanju in kontroli nastalih odhodkov. Med prejšnjima programskima obdobjema so imeli organi za potrjevanje pomembno vlogo pri izločanju neupravičenih odhodkov in izvajanju dodatnih finančnih popravkov, kjer je bilo to potrebno. Obstoječi predlog uredbe o skupnih določbah tega tveganja ne zmanjšuje.

Omejeno revizijsko delo lahko povzroči, da se preostale napake ne odkrijejo, kar lahko spodkopava postopek oblikovanja zagotovil Komisije. Po našem mnenju to tveganje ni zmanjšano, zlasti ker sorazmerne ureditve kontrole prav tako omejujejo pooblastila Komisije glede revizij. Zato menimo, da zakonodajalec to tveganje sprejema.

Glede proračuna, ki se izvršuje z neposrednim in posrednim upravljanjem, je izvajanje osredotočeno na oddajo javnih naročil, pri čemer je predvidena vrsta nepovratnih sredstev za specifične dejavnosti in organizacije.

Pogodbe o javnih naročilih se bodo sklepale zlasti na področjih, kot so študije, zbiranje podatkov, pogodbe o ocenjevanju, usposabljanje, informacijske kampanje, storitve IT in komunikacijske storitve, upravljanje objektov itd. Izvajalci so zlasti svetovalna podjetja in druga zasebna podjetja, večinoma MSP.

Nepovratna sredstva bodo dodeljena zlasti za podporne dejavnosti nevladnim organizacijam, nacionalnim agencijam, univerzam itd. Obdobje izvajanja financiranih projektov in dejavnosti večinoma traja od enega do treh let.

Glavna tveganja so naslednja:

• tveganje neučinkovite ali negospodarne uporabe dodeljenih sredstev, in sicer tako pri nepovratnih sredstvih (zapletenost pravil financiranja, zlasti za male subjekte) kot pri javnih naročilih (omejeno število gospodarskih ponudnikov s potrebnim strokovnim znanjem, zaradi česar ni zadostnih možnosti za primerjavo cen ponudb v nekaterih sektorjih);

• tveganje za ugled Komisije, če se odkrijejo goljufije ali kazniva dejanja; iz sistemov notranje kontrole tretjih strani je mogoče pričakovati le delno zagotovilo zaradi velikega števila različnih izvajalcev in upravičencev, ki uporabljajo lastne, ponavadi manj obsežne sisteme kontrole.

Komisija je uvedla notranje postopke, da bi zajela navedena tveganja. Notranji postopki so v celoti usklajeni s finančno uredbo ter zajemajo ukrepe proti goljufijam in vidike stroškov in koristi. V tem okviru Komisija še naprej preučuje možnosti za izboljšanje upravljanja in učinkovitosti. Glavne značilnosti okvira kontrole so:

Kontrole pred izvajanjem projektov in med njihovim izvajanjem:

• Uporabljajo se vzorci sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodb o storitvah, ki jih je razvila Komisija. Zajemajo več določb o kontroli, ko so revizijska potrdila, finančna jamstva, revizije na kraju samem in preiskave urada OLAF. Pravila o upravičenosti stroškov se poenostavljajo, na primer z uporabo stroškov na enoto, pavšalnih zneskov, prispevkov, ki niso povezani s stroški, ter drugih možnosti iz finančne uredbe. To bo zmanjšalo stroške kontrol, osredotočenost pa bo usmerjena na preverjanja in kontrole na področjih z visokim tveganjem.

• Vse osebje podpiše kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Osebje, vključeno v izbirni postopek ali upravljanje sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev/pogodb, (poleg tega) podpiše izjavo o neobstoju navzkrižja interesov. Osebje se redno usposablja in uporablja mreže za izmenjavo dobrih praks.

• Tehnično izvajanje projekta se redno preverja z dokumentacijskimi pregledi na podlagi poročil izvajalcev in upravičencev o tehničnem napredku; poleg tega so predvideni sestanki z izvajalci/upravičenci in obiski na kraju samem, odvisno od primera.

Kontrole ob zaključku projekta: Naknadne revizije za preverjanje upravičenosti zahtevkov za stroške se opravijo na kraju samem. Cilj teh kontrol je preprečiti, odkriti in popraviti materialne napake glede zakonitosti in pravilnosti finančnih transakcij. Za visoko stopnjo kontrole izbor upravičencev, ki jih je treba revidirati, predvideva združevanje izbora na podlagi tveganja z naključnim vzorčenjem in, kadar je to mogoče, usmerjanje pozornosti na operativne vidike v času revizije na kraju samem.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Možnost računovodske funkcije, ki bi državam članicam omogočila, da prihranijo znaten del 4 % sedanjih stroškov s potrjevanjem, zaradi zmanjšanja funkcij sistemov upravljanja in kontrole;

– uporaba poenostavljanega obračunavanja stroškov in možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, ki niso povezane s stroški, kar zmanjšuje upravne stroške in breme na vseh ravneh, tako za uprave kot za upravičence;

– sorazmerne ureditve kontrole za upravljalna preverjanja (na podlagi tveganja) in za revizije;

– letno zaključevanje, ki bo zmanjšalo stroške hrambe dokumentov za namene kontrole za javne uprave in upravičence.

Na splošno se predvideva, da se bodo s predlogi stroški kontrole prerazporedili (in bodo še naprej znašali okoli 2 % skupnega financiranja, s katerim se upravlja), ne pa zvišali ali znižali.

Glede na izkušnje pri izvajanju prejšnjega programa (oziroma njegovih prejšnjih sklopov) z neposrednim upravljanjem ter glavne lastnosti zasnove novega programa se ocenjuje, da tveganja za izvajanje programa ostajajo sorazmerno stabilna. S kombinacijo nepovratnih sredstev in javnih naročil, predhodnih in naknadnih kontrol, dokumentacijskih pregledov in revizij na kraju samem se pričakuje, da bo količinsko opredeljiva povprečna stopnja preostalih napak ostala pod 2 %.

Za neposredno in posredno upravljanje predstavljajo letni stroški predlagane ravni kontrol približno 3 do 7 % letnega proračuna odhodkov iz poslovanja. To je utemeljeno z visokim zneskom transakcij, pri katerih je potrebna kontrola. Neposredno upravljanje na področju zaposlovanja, socialnih zadev in zdravja dejansko zajema oddajo številnih naročil in dodelitev nepovratnih sredstev za ukrepe ter izplačilo številnih nepovratnih sredstev za poslovanje nevladnim organizacijam in sindikatom. Tveganje, povezano s temi dejavnostmi, se nanaša na zmogljivost (zlasti) manjših organizacij za učinkovito kontrolo odhodkov.

V petletnem obdobju je stopnja napak za revizije nepovratnih sredstev v okviru neposrednega upravljanja na kraju samem znašala 1,8 %, globalno, ob upoštevanju nizke stopnje tveganja za javna naročila, pa pod 1 %. Stopnja napak se šteje za sprejemljivo, saj je pod 2-odstotnim pragom pomembnosti.

Predlagane spremembe programa ne bodo vplivale na sedanji način upravljanja odobritev. Izkazalo se je, da obstoječi sistem kontrol lahko prepreči in/ali odkrije napake in/ali nepravilnosti ter jih popravi. Zato je pričakovati, da se pretekle stopnje napak ne bodo spreminjale.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Glede svojih dejavnosti v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so finančni interesi Evropske unije zaščiteni s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije. Urad OLAF je pooblaščen za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva.

Komisija poleg tega izvaja vrsto ukrepov, kot so:

– sklepi, sporazumi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja programa, bodo Komisiji, vključno z uradom OLAF, in Računskemu sodišču izrecno dovolili izvajanje revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem;

– preverjanje predlagateljev in ponudnikov glede na objavljena merila za izključitev na podlagi izjav ter sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev med ocenjevalno fazo razpisa za zbiranje predlogov/ponudb;

– poenostavitev pravil za upravičenost stroškov v skladu z določbami finančne uredbe;

– vsi zaposleni, ki so vključeni v upravljanje pogodb, ter revizorji in nadzorniki, ki preverjajo izjave upravičencev na kraju samem, se redno izobražujejo o vprašanjih, povezanih z goljufijami in nepravilnostmi.

GD EMPL izvaja ukrepe v okviru strategije Komisije za boj proti goljufijam.

Glede neposrednega upravljanja je bila ocena tveganja goljufij posodobljena leta 2019. Postopek dodelitve nepovratnih sredstev zajema več elementov za odkrivanje goljufij, kot so razširjena uporaba načela štirih oči, preverjanje pravilnosti in preglednosti postopkov dodelitve, podrobni postopki za preprečevanje navzkrižja interesov, preverjanje, ali so prijavitelji na „črni listi“ v skladu z Uredbo št. 1605/2002, uporaba orodij IT, kot sta EDES in ARACHNE, ter iskanje drugih „rdečih zastavic“ (kazalniki goljufij).

Glede deljenega upravljanja v okviru strukturnih skladov obstaja bolj specifična skupna strategija za preprečevanje goljufij 2015–2020 GD za regionalno in mestno politiko, GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter GD za pomorske zadeve in ribištvo. Za strukturna sklada obstaja posebna regulativna zahteva za boj proti goljufijam za obdobje 2014–2020 v uredbi o skupnih določbah (člen 125(4)c uredbe). GD EMPL prek obveznosti kontrole in revizij preverja, ali so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in kontrole, ki zagotavljajo, da se sredstva uporabljajo učinkovito in pravilno za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti odhodkov, ter da take sisteme učinkovito uporabljajo. Države članice morajo težave sporočati prek sistema za upravljanje nepravilnosti. GD EMPL spremlja nacionalne ukrepe za boj proti goljufijam in po potrebi kaznuje neukrepanje s sklepi o finančnih popravkih glede podpore iz ESS, dodeljene zadevnemu programu, na primer v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi poročil in priporočil urada OLAF. GD EMPL poleg tega zagotavlja smernice organom upravljanja, vključno z orodjem za oceno tveganja goljufij. GD EMPL v državah članicah dejavno razširja orodje za oceno tveganja ARACHNE.

V skladu s študijo zunanjega izvajalca, ki naj bi bila zaključena sredi leta 2018, bo skupna strategija za preprečevanje goljufij pregledana, prispevek GD EMPL k strategiji Komisije za boj proti goljufijam pa posodobljen.

Med ukrepi GD EMPL so tudi horizontalni ukrepi, kot je notranje usposabljanje glede osveščenosti o goljufijah (rdeče zastavice) in preprečevanja goljufij.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote	dif./nedif.	držav Efte 16	držav kandidatk 17	tretjih držav	po členu [21(2)(b)] finančne uredbe
2	07 01 01 01 Odhodki za podporo za „Evropski socialni sklad plus (ESS+) – deljeno upravljanje“	nedif.	Ne	Ne	Ne	Ne
2	07 01 01 02 – Odhodki za podporo za sklop „Zaposlovanje in socialne inovacije“	nedif.	Da	Da	Da	Ne
2	07 02 01 – sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja – odhodki iz poslovanja	dif.	Ne	Ne	Ne	Ne
2	07 02 02 – sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja – operativna tehnična pomoč	dif.	Ne	Ne	Ne	Ne
2	07 02 04 – ESS+ – sklop za zaposlovanje in socialne inovacije	dif.	Da	Da	Da	Ne

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

SKUPAJ			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
07 02 01 – sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja – odhodki iz poslovanja	obveznosti	(1)	Zajeto v predlogu uredbe o skupnih določbah COM(2018) 375
	plačila	(2)
07 02 02 – sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja – operativna tehnična pomoč	obveznosti	(1)
	plačila	(2)
07 01 01 01 Odhodki za podporo za „Evropski socialni sklad plus (ESS+) – deljeno upravljanje“	obveznosti = plačila	(3)
07 02 04 – ESS+ – sklop za zaposlovanje in socialne inovacije	obveznosti	(1)	99,944	101,993	104,083	106,214	108,389	110,606	112,271		743,500
	plačila	(2)	28,093	59,077	76,826	81,534	83,939	85,782	87,369	240,880	743,500


07 01 01 02 – Odhodki za podporo za sklop „Zaposlovanje in socialne inovacije“ 18	obveznosti = plačila	(3)	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500		17,500
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	=1 + 3	102,444	104,493	106,583	108,714	110,889	113,106	114,771	0,000	761,000
	plačila	=2 + 3	30,593	61,577	79,326	84,034	86,439	88,282	89,869	240,880	761,000

Odobritve za del ESS+ v okviru deljenega upravljanja so predstavljene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za uredbo o skupnih določbah (COM(2018) 375).

Razdelek
večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

SKUPAJ		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Človeški viri		91,207	91,207	91,207	91,207	91,207	91,207	91,207		638,448
Drugi upravni odhodki		5,073	5,073	5,073	5,073	5,073	5,073	5,073		35,514
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280		673,962

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
Odobritve iz vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	198,724	200,773	202,863	204,994	207,169	209,386	211,051		1 434,963
	plačila	126,873	157,857	175,606	180,314	182,719	184,562	186,149	240,880	1 434,963

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Za človeške vire temeljijo spodnje številke na sredstvih, dodeljenih GD EMPL v letu 2018 (SEC(2017) 528), od česar je odbito osebje, dodeljeno Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji, ki je predmet ločenega predloga COM(2018) 380.

Za druge upravne odhodke so vsa skupna sredstva prikazana spodaj, vključno z zadevnimi odhodki za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	91,207	91,207	91,207	91,207	91,207	91,207	91,207	638,448
Drugi upravni odhodki	5,073	5,073	5,073	5,073	5,073	5,073	5,073	35,514
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	96,280	673,962

Leta

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 19 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	17,500
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	17,500

SKUPAJ

98,780

691,460

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Odobritve za del ESS+ v okviru deljenega upravljanja so predstavljene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za uredbo o skupnih določbah (COM(2018) 375).

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leta		2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) SKUPAJ
Sedež in predstavništva Komisije		599	599	599	599	599	599	599
Delegacije		0	0	0	0	0	0	0
Raziskave		0	0	0	0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 20 Razdelek 7
GD EMPL
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	– na sedežu	71	71	71	71	71	71	71
	– na delegacijah	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.
Financirano iz sredstev programa 21	– na sedežu
	– na delegacijah	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.
Drugo (navedite)		n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.	n. r.
Zunanji sodelavci (v EPDČ) SKUPAJ		71	71	71	71	71	71	71
VSE SKUPAJ		670	670	670	670	670	670	670

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Upravljanje programa, finance in revizija
Zunanji sodelavci	Upravljanje programa, finance in revizija

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leta	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
EGP/Efta	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Države kandidatke	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Tretje države	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
Sofinancirane odobritve SKUPAJ	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Posledice predloga/pobude 22
	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]