EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.5.2020
COM(2020) 223 final
2020/0105(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.5.2020
COM(2020) 223 final
2020/0105(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Neposredni in posredni učinki pandemije COVID-19 se v vseh državah članicah še naprej povečujejo. Sedanje razmere so brez primere in zahtevajo temu primerno izredno ukrepanje, prilagojeno nastalim okoliščinam, vključno s podporo najbolj ogroženim, ki jo zagotavlja Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD). Kriza predstavlja posebno tveganje za najbolj ogrožene, poglablja pa tudi gospodarske težave. Socialno-ekonomske posledice krize bodo po pričakovanjih najbolj prizadele najbolj ranljive v družbi. Poleg tega se zaradi socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 število najbolj ogroženih povečuje.
S prvo „naložbeno pobudo v odziv na koronavirus“ (CRII) 1 , tj. svežnjem ukrepov, ki je začel veljati 1. aprila 2020, je bila za učinkovitejši odziv v trenutnih razmerah uvedena vrsta pomembnih sprememb zakonodajnega okvira, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade. Dopolnilni ukrepi so bili sprejeti v okviru „naložbene pobude v odziv na koronavirus plus“ (CRII Plus) 2 . Navedeni sveženj je vključeval tudi spremembe Uredbe (EU) št. 223/2014 3 (uredba o FEAD), uvedene z Uredbo (EU) 2020/559 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 4 , ki je začela veljati 25. aprila 2020 in v kateri so določeni posebni ukrepi za dodatno prožnost in likvidnost držav članic pri spopadanju s pandemijo COVID-19 v okviru FEAD.
Razmere se počasi spreminjajo in številne regije in države članice se pripravljajo na previdno rahljanje omejitev za družbe in podjetja ter ponovni zagon svojih gospodarstev. Kljub temu so neposredni in posredni učinki krize v številnih sektorjih že terjali svoj davek. Okrevanje bo dolgotrajno, pri tem pa ni mogoče izključiti, da bodo potrebni dodatni omejitveni ukrepi. Glede na navedeno obstaja resno tveganje, da se bo število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti, povečalo, zato je potrebno nadaljnje ukrepanje za odziv na socialne posledice pandemije COVID-19, da se zagotovi socialno pravično okrevanje v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.
Komisija je predlagala izredne ukrepe, ki so javnim organom, partnerskim organizacijam in drugim akterjem, vključenim v izvajanje FEAD, omogočili največjo prožnost in podporo, vendar se države članice pri odzivu na krizo zaradi COVID-19 soočajo z likvidnostnimi težavami in vse večjimi potrebami na terenu.
Zato je za pomoč državam članicam pri učinkovitem odzivu na pandemijo COVID-19, vključno z njenimi socialnimi in ekonomskimi posledicami, primerno sprejeti dodatne ukrepe, vključno s povečanjem sredstev, ki so na voljo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in FEAD. V zvezi s tem Komisija v odziv na pandemijo COVID-19 predlaga novo spremembo uredbe o skupnih določbah (CPR) (REACT-EU) 5 in uredbe o FEAD, da bi zagotovila razpoložljivost dodatnih sredstev za te sklade v letih 2020, 2021 in 2022.
Dodatna sredstva za leto 2020 izhajajo iz povečanja skupnih sredstev za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Dodatna sredstva za leti 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki, ki izhajajo iz [evropskega instrumenta za okrevanje].
Ti zneski bodo državam članicam razdeljeni ob upoštevanju njihove relativne blaginje in obsega učinkov sedanje krize na njihova gospodarstva in družbe. 0,35 % dodatnih sredstev je treba dodeliti za tehnično pomoč na pobudo Komisije. Z odstopanjem od pravil iz finančne uredbe, ki se uporabljajo za zunanje namenske prejemke, se za ta dodatna sredstva, ko se dodelijo operativnim programom, uporabljajo veljavna pravila iz uredbe o skupnih določbah in uredbe o FEAD, vključno s pravili o obveznostih in sprostitvah.
Države članice lahko te zneske uporabijo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za podporo dejavnostim, ki spodbujajo odpravo posledic krize zaradi pandemije COVID-19 v regijah, v katerih so bili gospodarstvo in delovna mesta najbolj prizadeti, in pripravljajo okrevanje gospodarstev s sredstvi iz ESRR ali ESS, ali pa za povečanje dodeljenih sredstev za programe, ki jih podpira FEAD.
Dodelitev dodatnih sredstev v FEAD je za države članice prostovoljna in odvisna od njihovih posebnih potreb. Pri tem bi morale države članice ustrezno upoštevati povečanje števila najbolj ogroženih po pandemiji COVID-19.
Poleg tega Komisija v skladu s predlaganimi spremembami uredbe o skupnih določbah (REACT-EU) 6 predlaga uvedbo dodatnih ukrepov, ki bodo zagotovili večjo likvidnost držav članic, zlasti z omogočanjem, da države članice prejmejo znaten znesek predhodnega financiranja, če povečajo sredstva v okviru FEAD, in z zagotavljanjem, da jim ni treba prispevati k povečanim sredstvom. Poleg tega se podobno kot pri predlaganih spremembah uredbe o skupnih določbah (REACT-EU) ne predlaga podaljšanje končnega datuma upravičenosti, saj je treba zagotoviti, da se ta dodatna sredstva hitro uporabijo za naložbe na terenu in učinkujejo v realnem gospodarstvu; končni datum upravičenosti tako – tudi za dodatna sredstva – ostaja 31. december 2023 (za odhodke, ki nastanejo na ravni upravičencev). Kljub temu je pojasnjeno, da se obveznosti, povezane z dodatnimi sredstvi, sprostijo v skladu s pravili, ki jih je treba upoštevati za zaključek programov (tj. leta 2025 po predložitvi potrebnih dokumentov v skladu s členom 52). Predvideno je tudi, da se sistem elektronske izmenjave, ki se uporablja za uradne izmenjave informacij med Komisijo in državami članicami v skladu s členom 30(4), prilagodi tako, da državam članicam omogoča, da brez odlašanja vložijo zahteve za spremembo operativnih programov za dodelitev dodatnih sredstev za leta 2020, 2021 in 2022.
Pandemija COVID-19 je imela tudi nesorazmeren socialno-ekonomski učinek na ženske. Države članice bi morale zato poskrbeti, da dejavnosti strogo spoštujejo horizontalno načelo enakosti spolov, kot je določeno v členu 5(11) uredbe o FEAD.
Komisija poleg tega predlaga dodatne določbe, ki državam članicam omogočajo prožnost pri uporabi tehnične pomoči.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je skladen z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike, zlasti določbami, ki jih je Komisija v odziv na izbruh COVID-19 predlagala za uredbo o skupnih določbah (REACT-EU) kot del predloga, da se v odziv na izbruh COVID-19 zagotovi izredna prožnost pri uporabi ESRR in ESS.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je skladen z drugimi predlogi in pobudami, ki jih je sprejela Komisija, zlasti s predlogoma za ESRR in ESS v odziv na pandemijo COVID-19.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Državam članicam omogoča, da povečajo sredstva v okviru FEAD in prejmejo dodatno plačilo predhodnega financiranja, ter določa, da za dodatna sredstva niso potrebni nacionalni prispevki. Te izredne spremembe ne posegajo v pravila, ki se uporabljajo v običajnih okoliščinah.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti. Predlog ne spreminja načina izvajanja FEAD, ki ostaja deljeno upravljanje.
Deljeno upravljanje temelji na načelu subsidiarnosti, saj Komisija naloge strateškega načrtovanja in izvajanja prenese na države članice. Poleg tega ukrepanje EU ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev iz Pogodb.
Namen tega predloga in predloga za spremembo Uredbe (EU) št. 1303/2013 7 je omogočiti razpoložljivost dodatnih sredstev. Poleg tega želi pojasniti pravila za uporabo navedenih sredstev v okviru programov v programskem obdobju 2014–2020.
•Sorazmernost
Predlog je sorazmeren in ne vključuje določb, ki niso nujne za doseganje ciljev Pogodbe. Omejen je na spremembe, ki veljajo za potrebne za določitev pravil glede dodatnih sredstev in reševanje težav, s katerimi se države članice soočajo med krizo zaradi COVID-19 v okviru izvajanja FEAD.
•Izbira instrumenta
Izbrani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta po rednem zakonodajnem postopku v skladu s členom 175(3) Pogodbe. Komisija je preučila manevrski prostor, ki ga zagotavlja pravni okvir, in meni, da je treba predlagati spremembe Uredbe (EU) št. 223/2014.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Glede na posebne okoliščine tega predloga nista bila izvedena naknadna ocena ali preverjanje ustreznosti obstoječe zakonodaje.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Glede na posebne okoliščine tega predloga ni bilo izvedeno posvetovanje z zunanjimi zainteresiranimi stranmi.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Zunanje strokovno mnenje ni bilo potrebno.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
To ni pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).
•Temeljne pravice
Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog bo pomenil dodatne obveznosti leta 2020, ki se bodo financirale s povečanjem zgornje meje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Prav tako bo pomenil dodatne obveznosti v letih 2021 in 2022, ki bodo financirane iz zunanjih namenskih prejemkov. Dodatna plačila bo sprožil v letih od 2020 do 2025. Proračunske posledice so zajete v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki spremlja Uredbo REACT-EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o tem bosta potekala v okviru splošnih mehanizmov poročanja, določenih v Uredbi (EU) št. 223/2014.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
2020/0105 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 10 določa pravila, ki se uporabljajo za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD).
(2)Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, s čimer so se odzvali na socialne izzive v Evropi Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji, socialna zaščita in vključenost. Odziv na pandemijo COVID-19 bi moral temeljiti na dvajsetih načelih evropskega stebra socialnih pravic, da se zagotovi socialno pravično okrevanje.
(3)Države članice še niso doživele take krize, kot jo je povzročila pandemija COVID-19. Kriza ima resne ekonomske in socialne posledice. To je povzročilo izjemne razmere, ki jih je treba obravnavati s posebnimi ukrepi v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.
(4)To zlasti vpliva na FEAD. Ker se je število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti, zaradi pandemije COVID-19 povečalo, najbolj ogroženi pa so med krizo izpostavljeni posebnim tveganjem in dodatnim težavam, imajo države članice pri zagotavljanju podpore iz Sklada dodatne potrebe po financiranju.
(5)Da bi ublažili velike pretrese v gospodarstvu in hude posledice za delovanje enotnega trga zaradi izjemnih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zajezitev širjenja COVID-19, je Evropski svet 23. aprila 2020 potrdil „načrt za okrevanje“ z močno naložbeno komponento, pozval k vzpostavitvi [evropskega instrumenta za okrevanje] in Komisijo pooblastil, naj analizira potrebe, da bodo sredstva usmerjena na najbolj prizadete sektorje in geografska območja v Evropi, hkrati pa pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom.
(6)Komisija je 27. maja 2020 sprejela predlog uredbe 11 o spremembi Uredbe Sveta (EU, EURATOM) št. 1311/2013 12 in sprostila dodatna sredstva za podporo državam članicam pri odpravljanju posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in pripravljanju okrevanja gospodarstva. V okviru tega svežnja bo v ta namen na voljo dodaten izredni znesek v višini 58 272 800 000 EUR za proračunske obveznosti iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022, ki naj se prek obstoječih struktur za programe kohezijske politike za obdobje 2014–2020 hitro uporabijo za realno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti razčlenitev dodatnih sredstev za vsako državo članico na podlagi metode dodelitve, ki temelji na najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkih v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom učinka sedanje krize na njihova gospodarstva. Da bi se upoštevala spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba leta 2021 razčlenitev pregledati na podlagi iste metode dodelitve z uporabo najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo do 19. oktobra 2021. Za učinkovit odziv na socialne posledice izbruha COVID-19 za najbolj ogrožene je primerno, da lahko države članice dodelijo dodatna sredstva za FEAD v skladu s svojimi potrebami. Pri tem bi morale države članice ustrezno upoštevati povečanje števila najbolj ogroženih po pandemiji COVID-19. Poleg tega je treba določiti zgornje meje glede dodelitve povečanih sredstev za tehnično pomoč državam članicam. Ob upoštevanju pričakovane hitre porabe dodatnih sredstev bi bilo treba obveznosti, povezane z njimi, prav tako sprostiti ob zaključku programov. Za dodatna sredstva so uvedene tudi možnosti prenosov finančnih sredstev v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ med ESRR, ESS in FEAD.
(7)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.
(8)Da bodo imele države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize zaradi pandemije COVID-19 in za pripravo okrevanja svojih gospodarstev, je treba zagotoviti višjo raven plačil predhodnega financiranja za hitro izvajanje ukrepov, podprtih z dodatnimi sredstvi. Obseg predhodnega financiranja bi moral biti takšen, da bi državam članicam zagotovil sredstva za ureditev predplačil upravičencem, kadar je to potrebno, in za hitro povračilo upravičencem po predložitvi zahtevkov za plačilo.
(9)Da bi zmanjšali breme na javne proračune, povezano z odpravljanjem posledic krize zaradi pandemije COVID-19, in pripravili okrevanje gospodarstva, je primerno, da se za dodatna sredstva ne uporablja sofinanciranje.
(10)Da lahko države članice v odziv na krizo zaradi COVID-19 hitro prilagodijo ukrepe v okviru FEAD, je primerno opredeliti posebne določbe, ki pojasnjujejo obseg tehnične pomoči.
(11)Ker cilja te uredbe, namreč odziva na posledice krize v javnem zdravju za najbolj ogrožene, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.
(12)Uredbo (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(13)Zaradi resnosti razmer v povezavi s pandemijo COVID-19 je primerno, da začne ta uredba veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(14)Zaradi pandemije COVID-19 in nujnosti obravnave s tem povezane krize v javnem zdravju je treba določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
(15)Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 13 ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom, ki se sprejmejo na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, če te spremembe vplivajo na finančne obveznosti Združenega kraljestva. Podpora na podlagi člena 6a Uredbe (EU) št. 223/2014 se za leto 2020 financira na podlagi povečane zgornje meje v večletnem finančnem okviru, za leti 2021 in 2022 pa na podlagi povečanja zgornje meje lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:
(1)člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Dodelitev sredstev Sklada za obdobje 2014–2020 je za vsako državo članico določena v Prilogi III, razen povečanih sredstev za odziv na pandemijo COVID-19 iz člena 6a. Minimalni znesek za vsako državo članico znaša 3 500 000 EUR za celotno obdobje.“;
(2)vstavi se novi člen 6a:
„Člen 6a
Prostovoljno povečanje sredstev za odziv na izbruh COVID-19
1. Države članice lahko sredstva iz člena 6 prostovoljno povečajo za odziv na pandemijo COVID-19 v skladu s sedmim pododstavkom točke 5 člena 92b Uredbe (EU) št. 1303/2013. Povečanje lahko vpliva na proračunske obveznosti za leta 2020, 2021 in 2022.
2. Z odstopanjem od člena 7(1) obdobje za operativne programe, ki so upravičeni do dodatnih sredstev v skladu z odstavkom 1, traja do 31. decembra 2022.
3. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 38 se proračunske obveznosti za dodatna sredstva za posamezni program izvajajo v letih 2020, 2021 in 2022.
Z odstopanjem od člena 59(1) se dodatne obveznosti sprostijo v skladu s pravili za zaključek programov.
4. Poleg predhodnega financiranja iz člena 44(1) Komisija plača znesek predhodnega financiranja v višini 50 % dodatnih sredstev, dodeljenih za leto 2020, na podlagi sklepa Komisije o odobritvi spremembe programa za dodelitev dodatnih sredstev.
Znesek, plačan kot predhodno financiranje iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku programa.
5. Z odstopanjem od člena 20 dodatna sredstva iz odstavka 1 niso predmet sofinanciranja.“;
(3)v členu 27 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Na pobudo držav članic lahko operativni program ob upoštevanju zgornje meje 5 % sredstev, ki so ob sprejetju operativnega programa dodeljena Skladu, in 5 % dodatnih sredstev iz člena 6a(1) financira pripravo, upravljanje, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, revizijo ter ukrepe obveščanja, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje Sklada, vključno s stroški priprave in izvajanja sistemov shem kuponov, če ima te stroške organ upravljanja ali drug javni organ, ki ni partnerska organizacija. Financira lahko tudi tehnično pomoč in krepitev zmogljivosti partnerskih organizacij in vseh drugih akterjev, vključenih v izvajanje Sklada, tudi za krepitev zmogljivosti za odzivanje na krizo v okviru pandemije COVID–19. Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na naslednje programsko obdobje, tudi zato, da se zagotovi nadaljevanje podpore iz tega Sklada prek drugih skladov.“;
(4)vstavi se novi člen 63a:
„Člen 63a
Prehodne določbe
Člen 6a se ne uporablja za Združeno kraljestvo in v njem. Sklicevanja na države članice v navedenih določbah se razumejo, kot da ne vključujejo Združenega kraljestva.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik