EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.6.2020

COM(2020) 220 final

2020/0097(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Izkazalo se je, da je mehanizem Unije koristno orodje za mobilizacijo in usklajevanje pomoči sodelujočih držav, ki se odzovejo na krizo v EU in zunaj EU, kar je oprijemljiv dokaz evropske solidarnosti. Unija bo podobno v okviru instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči v Uniji začasno pomagala pri prevozu pacientov in zdravstvenega osebja med državami članicami, kar je ključen prispevek, ki prinaša oprijemljive koristi glede na čezmejno razsežnost ukrepov. Pandemija COVID-19 pa je pokazala potrebo po boljši pripravljenosti Evropske unije na izredne razmere velikega obsega v prihodnosti ter hkrati dokazala omejitve sedanjega okvira. Medsebojna povezanost naših družb, ki se soočajo z enakimi izrednimi razmerami, in njihove posledične težave pri medsebojni pomoči so pokazale potrebo po okrepljenem delovanju na ravni Unije, k čemur je pozvala tudi skupna izjava Evropskega sveta z dne 26. marca 2020.

Mehanizem Unije se trenutno v celoti zanaša na vire držav članic. Kot so pokazali pretekli meseci, se ta sistem vzajemne evropske solidarnosti nagiba k temu, da odpove, če so vse države članice ali večina njih hkrati prizadete zaradi istih izrednih razmer in si zato ne morejo medsebojno pomagati. V takih primerih izrednih razmer velikega obsega s hudimi posledicami Unija trenutno ne zmore v zadostni meri posredovati, da bi zapolnila te kritične vrzeli. Za zagotavljanje učinkovitega splošnega odziva Unije na izredne razmere velikega obsega mehanizem Unije potrebuje večjo prožnost in neodvisnost za ukrepanje na ravni Unije, ko države članice zaradi preobremenjenosti ne morejo ukrepati.

Komisija predlaga, da se izkoristi celotna moč proračuna EU za mobilizacijo naložb in predhodno zagotovitev finančne podpore v ključnih prvih letih okrevanja. Ti predlogi temeljijo na:

•         evropskem instrumentu za okrevanje v izrednih razmerah kot izjemnem ukrepu na podlagi člena 122 PDEU, katerega financiranje bo temeljilo na pooblastilu iz predloga sklepa o virih lastnih sredstev. Sredstva bodo kot odziv na krizo omogočila izvajanje hitro delujočih ukrepov za zaščito možnosti za preživljanje, izboljšanje preprečevanja ter okrepitev odpornosti in okrevanja;

•       okrepljenem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

a)okrepiti medsektorski pristop k čezmejnemu obvladovanju tveganja nesreč in pristop družbene pripravljenosti, vključno z vzpostavitvijo izhodiščnih elementov in elementov načrtovanja na evropski ravni, ob upoštevanju tega, kako podnebne spremembe vplivajo na tveganje nesreč;

b)zagotoviti, da lahko Komisija neposredno naroči ustrezno varnostno mrežo zmogljivosti rescEU;

c)Komisiji zagotoviti logistične zmogljivosti za zagotavljanje večnamenskih zračnih prevozov v izrednih razmerah ter pravočasnega prevoza in dostave pomoči;

d)oblikovati prožnejši sistem za odzivanje na izredne razmere velikega obsega;

e)okrepiti Center za usklajevanje nujnega odziva v njegovi vlogi operativnega usklajevanja in spremljanja, da se podpre hiter in učinkovit odziv EU na številne krize v Uniji in zunaj nje, ob dopolnjevanju z obstoječimi mehanizmi za odzivanje na krize in v skladu z obstoječimi medinstitucionalnimi ureditvami;

f)omogočiti večje naložbe v pripravljenost na ravni Unije in nadaljnjo poenostavitev izvrševanja proračuna;

g)omogočiti izvajanje ukrepov za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, in sicer s financiranjem iz evropskega instrumenta za okrevanje, ki predstavlja zunanje namenske prejemke v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

·Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Evropa je odgovorna za izkazovanje solidarnosti in podpore tistim, ki potrebujejo pomoč. Solidarnost, na kateri temelji Sklep št. 1313/2013/EU, bo okrepljena v okviru tega predloga, skupaj z načeloma skupne odgovornosti in odgovornega ravnanja.

Ta predlog temelji na dosedanjih pozitivnih rezultatih obstoječega okvira, njegov namen pa je odpraviti pomanjkljivosti z okrepljenimi določbami za nadaljnjo podporo, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic na tem področju.

·Skladnost z drugimi politikami Unije

Ukrepi, predvideni v okviru spremenjenega mehanizma Unije na področju civilne zaščite, so usklajeni s splošnim ciljem Unije, tj. zagotoviti, da vse ustrezne politike in instrumenti Unije prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije v zvezi z obvladovanjem tveganja nesreč s pristopom, ki predvideva vse nevarnosti, od odzivanja na nesreče in okrevanja po njih do preprečevanja nesreč.

Posebna pozornost je namenjena zlasti zagotavljanju tesnega usklajevanja in skladnosti z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih politik in instrumentov Unije, katerih namen je zlasti ohranjanje življenja ljudi, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter varovanje človekovega dostojanstva, vključno s preprečevanjem, zmanjševanjem in obravnavanjem negativnih posledic podnebnih sprememb.

Zlasti pomembno je usklajevanje z novim „Programom EU za zdravje“. Mehanizem Unije se bo osredotočil na zmogljivosti za neposredni odziv na krizo, ki bodo morale biti takoj pripravljene in na voljo v izrednih razmerah, „Program EU za zdravje“ pa bo vključeval obsežne strukturne rezerve, vključno z rezervo pripravljenega medicinskega osebja in strokovnjakov, ter s tem povezano odpornost zdravstvenih sistemov. Navedeni viri bodo ključni za usklajeno odzivanje na krize na ravni Unije.

Ta predlog zagotavlja tudi potrebna proračunska sredstva za podporo ukrepom Unije na področju civilne zaščite, zlasti prek okrepljenega mehanizma Unije. Slednji prispeva k doseganju krovnega cilja „Evrope, ki varuje“, kot je navedeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z naslovom Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko Evropska unija učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020. V skladu z novim predlogom večletnega finančnega okvira so bila sredstva, povezana s civilno zaščito, vključena v en sam razdelek: razdelek 5 „Odpornost, varnost in obramba“. Ta posebni sklop „Odpornost in odzivanje na krize“ bo zajemal tako notranjo kot zunanjo razsežnost civilne zaščite.

Trenutno z nobenim zakonodajnim aktom v okviru drugih politik Unije ni mogoče doseči ciljev tega predloga. Zato se ukrepi na tem področju ne bi smeli prekrivati.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog sta člen 196 in člen 322(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

·Sorazmernost

·Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga, da bi ga Svet lahko pravočasno sprejel, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo mogoče izvesti.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

   Ocena učinka

Zaradi nujne čimprejšnje priprave predloga ocena učinka ni bila opravljena. Vendar so bile predhodne izkušnje, pridobljene z izbruhom COVID-19, ki so bile ugotovljene v tesnem sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni in na ravni Unije, vključene v predlog, kar je prispevalo k temeljiti oceni učinka predlaganih politik.

·Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlagane spremembe so ciljno usmerjene glede obsega in narave, usklajujejo interese držav članic in so sorazmerne s tistim, kar je potrebno z operativnega vidika.

Splošneje, namen tega predloga je vzpostaviti prožnejši sistem za prožen in enostaven odziv na nesreče, s čimer se zagotavlja, da lahko države članice dostopajo do podpore in olajšav v okviru mehanizma Unije, kadar je to potrebno. Na primer, nedavne nesreče so opozorile na to, da Unija morda ni zadostno opremljena za izredne razmere, katerih daljnosežne posledice prizadenejo več držav članic hkrati. V takih okoliščinah države članice kljub želji, da bi pomagale, ne morejo vedno nuditi pomoči. V odzivu na svetovni izbruh COVID-19 je več kot 30 držav (10 držav članic in sodelujočih držav v mehanizmu Unije ter več kot 20 tretjih držav) zaprosilo za pomoč prek mehanizma Unije. Mehanizem Unije ni mogel v celoti odgovoriti na večino zahtevkov za pomoč, prejetih med izbruhom COVID-19. S tem predlogom želi Komisija zagotoviti boljše in učinkovitejše rezultate v prihodnjih podobnih razmerah. V takih primerih izrednih razmer velikega obsega s hudimi posledicami Unija ne more posredovati, da bi zapolnila te kritične vrzeli, saj potrebuje zmogljivosti ter pravne in finančne instrumente, da izpolni tudi svojo podporno pristojnost na področju civilne zaščite, ko so države članice hkrati pod pritiskom in si ne morejo vzajemno pomagati. Čeprav se je Komisija nemudoma odzvala na izbruh z ustvarjanjem zalog medicinske opreme Unije, je prvo javno naročilo izvedla šele približno štiri tedne po prvih potrjenih primerih COVID-19 v Evropi, saj so bile države članice zaposlene z reševanjem izrednih razmer in niso mogle zagotoviti hitrega javnega naročanja in skladiščenja zmogljivosti rescEU v prostorih držav članic.

Z vidika poenostavitve je pomembno upoštevati, da bi neposredno javno naročanje zmogljivosti rescEU s strani Komisije poleg omogočanja neodvisnega ukrepanja na ravni Unije zmanjšalo finančno in upravno breme za države članice, ki jim ne bi bilo treba neposredno kupiti, najeti ali zakupiti ustreznih zmogljivosti, kot je bilo tudi v primeru izbruha COVID-19. Novi predlagani način bi Komisiji pomagal prihraniti čas, ki je odločilnega pomena, in hitreje posredovati, kar bi pomenilo jasno dodano vrednost v prizadevanjih nujnega odziva ter postavilo temelje za trajnostno okrevanje.

Prevoz, logistika in komunikacija so ključni elementi vseh večjih operacij mednarodne pomoči. Komisija zato želi okrepiti določbe na tem področju, da se zagotovi zmožnost Unije za hiter odziv na krizo.

Z uvedbo posrednega upravljanja kot enega od načinov izvrševanja proračuna bi se tudi olajšalo izvrševanje proračuna.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

1.1 268 282 000 EUR izhaja iz razdelka 5 „Odpornost, varnost in obramba“ večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (novi odstavek 1a v členu 19);

2.2 187 620 000 EUR bo na voljo prek evropskega instrumenta za okrevanje na podlagi pooblastila iz novega sklepa o virih lastnih sredstev.

5.DRUGI ELEMENTI

·Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog zato spreminja tudi člen 30 o izvajanju prenosa pooblastil na Komisijo. Vsebina člena ostaja nespremenjena, črta pa se sklicevanje na člen 19. Člen 30 ni bil črtan, da se ohrani možnost sprejetja delegiranih aktov.

2020/0097 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 196 in člena 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 2 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 3 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki ga ureja Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 4 , krepi sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšuje usklajevanje na področju civilne zaščite, da bi se izboljšal odziv Unije na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek.

(2)Mehanizem Unije ob priznavanju primarne odgovornosti držav članic za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravo in odzivanje nanje spodbuja solidarnost med državami članicami v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(3)Izkušnje brez primere v zvezi s pandemijo COVID-19 so pokazale, da je učinkovitost Unije pri obvladovanju krize omejena zaradi področja uporabe njenega okvira upravljanja, pa tudi zaradi stopnje pripravljenosti Unije v primeru nesreč, ki vplivajo na večino držav članic.

(4)Komisijo sta Evropski svet v skupni izjavi z dne 26. marca 2020 5 in Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 17. aprila 2020 6 pozvala, naj pripravi predloge za ambicioznejši in obširnejši sistem obvladovanja kriz v Uniji.

(5)Da bi bili bolje pripravljeni na podobne dogodke v prihodnosti, je potrebno takojšnje ukrepanje za okrepitev mehanizma Unije.

(6)Da bi se izboljšalo načrtovanje preprečevanja nesreč in pripravljenosti nanje, bi se morala Unija še naprej zavzemati za naložbe v preprečevanje nesreč v vseh sektorjih in za celovite pristope k obvladovanju tveganja, ki podpirajo preprečevanje in pripravljenost, ob upoštevanju pristopa, ki predvideva vse nevarnosti, ekosistemskega pristopa in verjetnih vplivov podnebnih sprememb, v tesnem sodelovanju z ustreznimi znanstvenimi skupnostmi in ključnimi gospodarskimi subjekti. V ta namen bi bilo treba v ospredje postaviti medsektorske pristope in pristope, ki predvidevajo vse nevarnosti, temeljiti pa bi morali na ciljih za odpornost celotne Unije, ki se upoštevajo v izhodiščni opredelitvi zmogljivosti in pripravljenosti. Komisija sodeluje z državami članicami pri opredeljevanju ciljev celotne Unije za odpornost.

(7)Mehanizem Unije bi moral še naprej izkoriščati sinergije z evropskim programom za zaščito kritične infrastrukture, okvir Unije za zaščito kritične infrastrukture in odpornost pa bi moral upoštevati vzpostavitev takih ciljev za odpornost celotne Unije.

(8)Dodatno bi bilo treba okrepiti Center za usklajevanje nujnega odziva (v nadaljnjem besedilu: ERCC), tj. operativni center na ravni Unije, ki deluje neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu, in ima zmogljivosti, da v realnem času izvaja in podpira operacije v različnih vrstah izrednih razmer v Uniji in zunaj nje. To bi moralo vključevati okrepljeno usklajevanje ERCC z nacionalnimi krizni sistemi držav članic in organi civilne zaščite ter z drugimi ustreznimi organi Unije. Delo ERCC temelji na strokovnem znanju, vključno s strokovnim znanjem, ki ga zagotavlja Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.

(9)Mehanizem Unije bi moral izkoristiti vesoljsko infrastrukturo Unije, kot so evropski program za opazovanje Zemlje (Copernicus), Galileo, spremljanje razmer v vesolju in vladne satelitske komunikacije, ki zagotavljajo pomembna orodja na ravni Unije za odzivanje na notranje in zunanje izredne razmere. Sistemi obvladovanja izrednih razmer v okviru programa Copernicus zagotavljajo podporo centru ERCC v različnih fazah izrednih razmer, od zgodnjega opozarjanja in preprečevanja do nesreč in okrevanja. Vladne satelitske komunikacije zagotavljajo zmogljivosti varnih satelitskih komunikacij, ki so posebej prilagojene potrebam vladnih uporabnikov pri obvladovanju izrednih razmer. Galileo je prva infrastruktura za globalno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene v Evropi in po vsem svetu in se jo lahko uporablja na drugih področjih, kot so obvladovanje izrednih razmer, vključno z dejavnostmi zgodnjega opozarjanja. Ustrezne storitve sistema Galileo bodo vključevale storitev za ukrepanje v izrednih razmerah, v okviru katere bodo prek oddajnih signalov predvajana opozorila v zvezi z naravnimi nesrečami in drugimi izrednimi razmerami na določenih območjih. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabljajo to storitev. Kadar se odločijo, da bi jo uporabile, morajo za validacijo sistema opredeliti nacionalne organe, pristojne za uporabo navedene storitve za ukrepanje v izrednih razmerah, in o tem uradno obvestiti Komisijo.

(10)Da bi imela Unija operativne zmogljivosti za hiter odziv na izredne razmere velikega obsega ali na dogodek, za katerega je majhna verjetnost, vendar ima velike posledice, kot je pandemija COVID-19, bi morala imeti možnost, da v skladu s podporno pristojnostjo na področju civilne zaščite in s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh kupi, najame, zakupi ali pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za pomoč državam članicam, ki so preobremenjene zaradi izrednih razmer velikega obsega. Navedene zmogljivosti se predhodno razmestijo v logistična vozlišča znotraj Unije ali iz strateških razlogov prek zaupanja vrednih mrež vozlišč, kot so skladišča za humanitarno delovanje ZN.

(11)Zmogljivosti rescEU, ki so jih kupile, najele, zakupile ali kako drugače pogodbeno zagotovile države članice, bi se lahko uporabile za nacionalne namene, vendar le, kadar se ne uporabljajo in niso potrebne za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije.

(12)Unija ima po potrebi interes za odzivanje na izredne razmere v tretjih državah. Zmogljivosti rescEU so v prvi vrsti vzpostavljene za uporabo kot varnostna mreža v Uniji, vendar se v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju humanitarnih načel lahko uporabljajo zunaj Unije.

(13)Da bi državam članicam pomagali zagotavljati pomoč, bi bilo treba evropski nabor civilne zaščite dodatno okrepiti s sofinanciranjem operativnih stroškov odrejenih zmogljivosti, kadar bi se te uporabljale zunaj Unije.

(14)Pridobitev potrebnih prevoznih in logističnih zmogljivosti je bistvenega pomena, da se Uniji omogoči odzivanje na vse vrste izrednih razmer v Uniji in zunaj nje. V primeru izrednih razmer je nujno zagotavljanje večnamenskih zračnih prevozov ter pravočasnega prevoza in dostave pomoči znotraj Unije, pa tudi v Unijo in izven nje. Zmogljivosti rescEU bi zato morale vključevati tudi prevozne zmogljivosti.

(15)Mehanizem Unije bi moral zagotavljati tudi pomoč pri prevozu, ki je potrebna v okoljskih nesrečah, s spodbujanjem načela „onesnaževalec plača“ v skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.

(16)Ker uporaba zmogljivosti rescEU za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije zagotavlja znatno dodano vrednost Unije z zagotavljanjem učinkovitega in hitrega odziva za ljudi v izrednih razmerah, bi bilo treba zagotoviti dodatne obveznosti za prepoznavnost, da se poveča ugled Unije.

(17)Da bi povečali prožnost in dosegli optimalno izvrševanje proračuna, bi bilo treba kot način izvrševanja proračuna vključiti posredno upravljanje.

(18)Zaradi spodbujanja predvidljivosti in dolgoročne uspešnosti bi morala Komisija pri izvajanju Sklepa št. 1313/2013/EU sprejeti letne ali večletne delovne programe, v katerih bi navedla načrtovane dodelitve. To bi moralo Uniji omogočiti večjo prožnost pri izvrševanju proračuna in s tem okrepiti ukrepe za preprečevanje in pripravljenost.

(19)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 8 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , uredbami Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 10 , (Euratom, ES) št. 2185/96 11 in (EU) 2017/1939 12 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, med drugim tudi goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih kazni. Zlasti lahko v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 13 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT glede tistih držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Zato bi morali sporazumi s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, kot tudi vse pogodbe ali sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, vsebovati določbe, ki Komisijo, Evropsko računsko sodišče, EJT in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavljajo, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje financiranja Unije, podelijo enakovredne pravice.

(20)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V ta sklep bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(21)Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se začnejo nemudoma uporabljati, v primerih izrednih razmer, ki jih je treba nemudoma obravnavati, kadar je to potrebno v ustrezno utemeljenih nujnih primerih. To bi omogočilo Uniji, da se nemudoma odzove na izredne razmere velikega obsega, ki bi lahko imele velik vpliv na življenje ljudi, zdravje, okolje, lastnino in kulturno dediščino ter bi hkrati prizadele večino ali vse države članice.

(22)Finančna sredstva iz člena 19 Sklepa št. 1313/2013/EU je treba nadomestiti z novimi podatki iz posodobljenega predloga Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir).

(23)Čeprav so ukrepi za preprečevanje in pripravljenost bistveni za krepitev trdnosti Unije pri soočanju z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, je pojav, čas in obseg nesreč po svoji naravi nepredvidljiv. Kot je pokazala nedavna kriza COVID-19, se lahko finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, znatno razlikujejo od leta do leta in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Zato je primerno, da se poleg člena 12(4) finančne uredbe dovoli prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene izključno ukrepom za odzivanje.

(24)V skladu z Uredbo (o evropskem instrumentu za okrevanje) in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19 14 . Taka dodatna sredstva je treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje].

(25)Priloga I k Sklepu št. 1313/2013/EU ni dovolj prožna, da bi Uniji omogočila ustrezno prilagajanje naložb v preprečevanje, pripravljenost in odzivanje, zato se črta. Naložbene ravni, ki bodo dodeljene različnim fazam cikla obvladovanja tveganja nesreč, je treba določiti vnaprej. To pomanjkanje prožnosti Uniji preprečuje, da bi se lahko odzvala na nepredvidljivo naravo nesreč.

(26)Sklep št. 1313/2013/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni:

(1)v členu 3(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) napredek pri dvigu ravni pripravljenosti na nesreče: merjen s količino odzivnih zmogljivosti, ki so del evropskega nabora civilne zaščite, glede na ciljne zmogljivosti iz člena 11, s številom modulov, registriranih v CECIS, ter s količino zmogljivosti rescEU, vzpostavljenih za zagotavljanje pomoči v težko obvladljivih razmerah;“;

(2)člen 6 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganj;“;

(b)vstavi se naslednja točka (f):

„(f) izboljšajo zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, da se zagotovi priprava scenarijev na podlagi dokazov, kot je navedeno v členu 10(1).“;

(c)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Komisija opredeli cilje Unije za odpornost na nesreče, da bi podprla ukrepe za preprečevanje in pripravljenost. Cilji za odpornost na nesreče zagotavljajo skupno izhodišče za ohranjanje kritičnih družbenih funkcij ob kaskadnih učinkih nesreč s hudimi posledicami in za zagotavljanje delovanja notranjega trga. Cilji temeljijo na daljnosežnih scenarijih, vključno s posledicami podnebnih sprememb na tveganje nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih ljudeh.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po potrebi sprejema delegirane akte v skladu s členom 30 za opredelitev ciljev Unije za odpornost na nesreče.“;

(3)člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Center za usklajevanje nujnega odziva

1. Ustanovi se center za usklajevanje nujnega odziva (v nadaljnjem besedilu: ERCC). ERCC zagotavlja operativne zmogljivosti neprekinjeno 24 ur na dan, sedem dni v tednu, ter ga države članice in Komisija uporabljajo za izpolnjevanje ciljev mehanizma Unije

ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na izredne razmere na ravni Unije. ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi kriznimi sistemi, organi civilne zaščite in ustreznimi organi Unije.

2.ERCC ima za obravnavanje številnih izrednih razmer v Uniji in zunaj nje dostop do operativnih, analitičnih, spremljevalnih in komunikacijskih zmogljivosti ter do zmogljivosti za upravljanje informacij.“;

(4)člen 8 se spremeni:

(a)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) sodeluje z državami članicami:

–da bi razvila nadnacionalne sisteme za odkrivanje in opozarjanje, ki so v interesu Unije;

–da bi bolje povezala obstoječe sisteme s pristopom, ki predvideva vse nevarnosti, in čim bolj skrajšala čas za odzivanje na nesreče;

– da bi ohranila in nadalje razvila situacijsko zavedanje in analitične zmogljivosti;

–da bi spremljala in nudila svetovanje na podlagi znanstvenih spoznanj o nesrečah in, kadar je to ustrezno, vplivih podnebnih sprememb;

–da bi prenesla znanstvene informacije v operativne informacije;

–da bi ustvarila, ohranila in razvila evropska znanstvena partnerstva za obravnavo naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ta pa bi nato morala spodbujati medsebojno povezovanje med nacionalnimi sistemi za zgodnje opozarjanje in alarmiranje ter njihovo povezovanje z ERCC in CECIS;

–da bi podpirala prizadevanja držav članic in pooblaščenih mednarodnih organizacij z znanstvenimi spoznanji, inovativnimi tehnologijami in strokovnim znanjem, kadar ti organi nadalje razvijajo svoje sisteme zgodnjega opozarjanja.“;

(b)    vstavi se naslednja točka (l):

„(l) podpira države članice s ciljno usmerjeno analizo situacijskega zavedanja, tudi s pomočjo sodelovanja s storitvami zgodnjega opozarjanja.“;

(5)v členu 9 se doda naslednji odstavek:

„10. Kadar storitve za ukrepanje v izrednih razmerah zagotavljajo sistem Galileo, program Copernicus, vladne satelitske komunikacije ali druge komponente vesoljskega programa 15 , se lahko vsaka država članica odloči, da jih bo uporabila.

Če se država članica odloči, da bo uporabila storitve sistema Galileo za ukrepanje v izrednih razmerah iz prvega pododstavka, mora določiti, kateri nacionalni organi bodo pooblaščeni za njeno uporabo, in Komisiji sporočiti ime teh organov.“;

(6)člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Načrtovanje odpornosti na nesreče

1. Komisija in države članice si skupaj prizadevajo za izboljšanje načrtovanja medsektorske odpornosti na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, ki bodo verjetno imele čezmejni učinek, vključno z negativnimi posledicami podnebnih sprememb. Načrtovanje odpornosti vključuje pripravo scenarijev na ravni Unije za preprečevanje nesreč in odzivanje nanje na podlagi ocen tveganj iz točke (a) člena 6(1) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1), načrtovanje za obvladovanje tveganj nesreč iz točke (c) člena 6(1), podatke o izgubah zaradi nesreč iz točke (f) člena 6(1), popis sredstev ter izdelavo načrtov za uporabo odzivnih zmogljivosti, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 6(5).

2. Komisija in države članice pri načrtovanju odpornosti na nesreče v okviru operacij za odziv na humanitarne krize zunaj Unije opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.“;

(7)v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj, ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1) ter celotnih zmogljivosti in vrzeli z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2) opredeli vrste in število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ciljne zmogljivosti).

Komisija v sodelovanju z državami članicami spremlja napredek pri doseganju ciljnih zmogljivosti, določenih v izvedbenih aktih iz prvega pododstavka tega odstavka, in ugotovi, ali obstajajo potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v evropskem naboru civilne zaščite. Kadar se take vrzeli ugotovijo, preuči, ali so potrebne zmogljivosti državam članicam na voljo zunaj evropskega nabora civilne zaščite. Komisija države članice spodbuja, naj odpravijo znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v evropskem naboru civilne zaščite. Države članice lahko pri tem podpre v skladu s členom 20 ter členom 21(1)(i) in (2).“;

(8)člen 12 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2), opredeli zmogljivosti, ki tvorijo rescEU, na podlagi ciljev pripravljenosti iz člena 6(5) in priprave scenarijev iz člena 10(1), pri čemer upošteva ugotovljena in nastajajoča tveganja, celotne zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije, zlasti na področjih gašenja gozdnih požarov iz zraka, kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih nesreč ter nujne medicinske pomoči.

3. Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo in/ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani Komisije ali držav članic. Komisija lahko s postopkom javnega naročanja v skladu s finančnimi pravili Unije kupi, najame, zakupi ali kako drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti rescEU za skladiščenje in distribucijo zalog ali za zagotavljanje storitev državam članicam. Kadar države članice kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo zmogljivosti rescEU, jim Komisija dodeli neposredna nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Komisija in vse države članice, ki to želijo, lahko sodelujejo v postopku za skupno javno naročanje, ki se izvede v skladu s členom 165 finančne uredbe, da bi pridobile zmogljivosti rescEU.

Zmogljivosti rescEU gostijo tiste države članice, ki te zmogljivosti kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo. Da bi se povečala odpornost Unije, je treba zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, strateško predhodno razmestiti znotraj Unije. V posvetovanju z državami članicami bi se lahko zmogljivosti rescEU, ki jih je kupila, najela, zakupila ali kako drugače pogodbeno zagotovila Komisija, nahajale tudi v tretjih državah prek zaupanja vrednih mrež, ki jih upravljajo ustrezne mednarodne organizacije.“;

(b)v odstavku 10 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Zmogljivosti rescEU se lahko v skladu z odstavki 6 do 9 tega člena uporabijo zunaj Unije.“;

(9)v členu 15(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) skupaj s prizadeto državo članico zbere in analizira preverjene informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno situacijsko zavedanje, in jih razpošlje državam članicam;“;

(10)v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Komisija lahko izbere, imenuje in pošlje na teren strokovno ekipo, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz držav članic:

(a)na prošnjo za izvedenska mnenja o preventivi v skladu s členom 5(2);

(b)na prošnjo za izvedenska mnenja o pripravljenosti v skladu s členom 13(3);

(c)ob nesrečah v Uniji iz člena 15(5);

(d)ob nesrečah zunaj Unije iz člena 16(3).

Zaradi podpore ekipi in lažjih stikov z ERCC se lahko ekipi pridružijo tudi strokovnjaki Komisije in drugih služb Unije. Zaradi boljšega sodelovanja in lažje priprave skupnih ocen se lahko v ekipo vključijo tudi strokovnjaki, ki jih vanje napotijo agencije Združenih narodov ali druge mednarodne organizacije.

Kadar je to potrebno zaradi operativne učinkovitosti, lahko Komisija pomaga pri zagotavljanju dodatne strokovne, tehnične in znanstvene podpore z napotitvijo strokovnjakov ter z uporabo specializiranega znanstvenega, urgentnega medicinskega in sektorskega strokovnega znanja.

2. Postopek za izbiro in imenovanje strokovnjakov je sledeč:

(a)države članice imenujejo strokovnjake, za katere so odgovorne in ki jih je mogoče razporediti v strokovne ekipe;

(b)Komisija izbere strokovnjake in vodje teh ekip na podlagi njihove usposobljenosti in izkušenj, med drugim dosežene ravni usposobljenosti v okviru usposabljanja za mehanizem Unije, predhodnih izkušenj z misij v okviru mehanizma Unije in drugih dejavnosti v zvezi z mednarodno pomočjo; izbor temelji tudi na drugih merilih, vključno z znanjem jezikov, da ima ekipa kot celota potrebne spretnosti in znanja v posamezni situaciji;

(c)Komisija imenuje strokovnjake in vodje ekip za misijo v soglasju z državo članico, ki jih predlaga.

Komisija uradno obvesti države članice o dodatni strokovni podpori, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 1.“;

(11)člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Prevoz in oprema

1. Ob nesrečah v Uniji ali zunaj nje lahko Komisija pomaga državam članicam pri dostopu do opreme ali prevoznih in logističnih sredstev, tako da:

(a) zagotavlja in izmenjuje informacije o opremi ter prevoznih in logističnih sredstvih, ki jih lahko dajo na voljo države članice, da bi se tako olajšalo združevanje tovrstne opreme ali prevoznih in logističnih sredstev;

(b) nudi pomoč državam članicam pri identifikaciji in olajševanju dostopa do prevoznih in logističnih sredstev, ki so lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom; ali

(c) pomaga državam članicam pri identifikaciji opreme, ki je lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom.

2. Komisija lahko prevozna in logistična sredstva, ki jih dajo na voljo države članice, dopolni z dodatnimi sredstvi ter tako zagotovi hiter odziv na nesreče.

3. Pomoč, za katero zaprosi država članica ali tretja država, lahko zajema samo prevozna in logistična sredstva za odziv na nesreče s pošiljkami ali opremo za pomoč, ki jo v tretji državi javno naroči država članica ali druga država prosilka.“;

(12)člen 19 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Finančna sredstva za izvajanje mehanizma Unije v obdobju od leta 2021 do leta 2027 znašajo 1 268 282 000 EUR v tekočih cenah.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Odobritve iz povračil upravičencev za odziv pomenijo namenske prejemke v smislu člena 21(5) finančne uredbe.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Finančna sredstva iz odstavkov 1 in 1a se dodelijo za kritje dejavnosti za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravo in odzivanje nanje.“;

(d)odstavka 5 in 6 se črtata;

(13)vstavi se naslednji člen:

„Člen 19a

Sredstva iz evropskega instrumenta za okrevanje

Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru tega sklepa prek zneskov iz točke (iv) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.

Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(14)člen 20a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 20a

Prepoznavnost in odlikovanja

1. Prejemniki finančnih sredstev Unije ter upravičenci do zagotovljene pomoči potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

Vsaka pomoč ali financiranje, zagotovljeno na podlagi tega sklepa, zagotavlja ustrezno prepoznavnost. Države članice zlasti zagotovijo, da javno komuniciranje o operacijah, ki se financirajo v okviru mehanizma Unije:

–    vključuje ustrezna sklicevanja na mehanizem Unije;

–    zagotavlja vizualno znamčenje zmogljivosti, ki jih financira ali sofinancira mehanizem Unije;

–    zagotavlja ukrepe z uporabo emblema Unije;

–    o podpori Unije proaktivno obvešča nacionalne medije in zainteresirane strani ter na lastnih komunikacijskih kanalih;

–    podpira ukrepe komuniciranja Komisije v zvezi s temi operacijami.

2. Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s tem sklepom ter njenimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena temu sklepu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3(1).

3. Komisija podeljuje medalje kot izraz priznanja za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu Unije.“;

(15)člen 21 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g) razvoj načrtovanja odpornosti v okviru mehanizma Unije iz člena 10.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Finančna pomoč za dejavnosti iz točke (j) odstavka 1 krije vse stroške, potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka. Kategorije upravičenih stroškov, potrebnih za zagotavljanje razpoložljivosti in uporabe zmogljivosti rescEU, so določene v Prilogi Ia.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30 za spremembo Priloge Ia v zvezi s kategorijami upravičenih stroškov.

Finančna pomoč iz tega odstavka se lahko izvaja z večletnimi delovnimi programi. Za dejavnosti, ki trajajo več kot eno leto, se lahko proračunske obveznosti razdelijo na letne obroke.“;

(c)odstavek 4 se črta;

(16)v členu 22 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) podpiranje držav članic pri dostopu do opreme ter prevoznih in logističnih sredstev ob nesrečah, kot je navedeno v členu 23;“;

(17)člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Upravičene dejavnosti, povezane z opremo in operacijami

1. Da se omogoči dostop do opreme ter prevoznih in logističnih sredstev v okviru mehanizma Unije, so do finančne pomoči upravičene naslednje dejavnosti:

(a)zagotavljanje in izmenjava informacij o opremi ter prevoznih in logističnih sredstvih, ki se jih države članice odločijo dati na voljo, da bi se olajšalo združevanje tovrstne opreme ali prevoznih in logističnih sredstev;

(b)pomoč državam članicam pri identifikaciji in olajševanju dostopa do prevoznih in logističnih sredstev, ki so lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom;

(c)pomoč državam članicam pri identifikaciji opreme, ki je lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom;

(d)financiranje prevoznih in logističnih sredstev za zagotovitev hitrega odziva na nesreče. Takšne dejavnosti so upravičene do finančne pomoči samo, če so izpolnjena naslednja merila:

(i)prošnja za pomoč v okviru mehanizma Unije je vložena v skladu s členoma 15 in 16;

(ii)dodatna prevozna in logistična sredstva so potrebna za zagotovitev učinkovitosti odziva na nesreče v okviru mehanizma Unije;

(iii)pomoč ustrezna potrebam, ki jih je ugotovil ERCC, in se dostavi v skladu s priporočili ERCC o tehničnih specifikacijah, kakovosti, časovni ustreznosti in načinih dostave;

(iv)država, ki zaprosi za pomoč, sprejme pomoč v okviru mehanizma Unije neposredno ali prek Združenih narodov ali njihovih agencij oziroma ustreznih mednarodnih organizacij;

(v)pomoč ob nesrečah v tretjih državah dopolnjuje morebiten skupni humanitarni odziv Unije.

1a. Znesek finančne pomoči Unije za prevoz zmogljivosti, ki niso predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite in ki se uporabijo v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali zunaj nje, ter za vso drugo podporo pri prevozu, ki je potrebna za odziv na nesrečo, ne presega 75 % skupnih upravičenih stroškov.

2. Znesek finančne pomoči Unije za zmogljivosti, predhodno odrejene evropskemu naboru civilne zaščite, v primeru nesreče ali grožnje nesreče v Uniji ali zunaj nje ne presega 75 % stroškov uporabe zmogljivosti, vključno s prevozom.

4. Finančna pomoč Unije za prevozna in logistična sredstva lahko poleg tega krije do 100 % skupnih upravičenih stroškov, določenih v točkah (a) do (d), kadar je to potrebno za operativno učinkovitost združevanja pomoči držav članic in kadar so stroški povezani s čimer koli od naslednjega:

(a)kratkoročnim najemom skladiščnih objektov, v katerih se pomoč držav članic začasno shrani, da bi olajšali njen usklajen prevoz;

(b)prevozom iz države članice, ki nudi pomoč, v državo članico, ki omogoča usklajen prevoz pomoči;

(c)prepakiranjem pomoči držav članic, da se čim bolj izkoristijo razpoložljive prevozne zmogljivosti ali izpolnijo posebne operativne zahteve, ali

(d)lokalnim prevozom, tranzitom in skladiščenjem skupne pomoči, da se omogoči usklajena dostava v končni namembni kraj v državi članici, ki je zaprosila za pomoč.

4a. Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo za nacionalne namene v skladu s členom 12(5), vse stroške, vključno s stroški vzdrževanja in popravil, krije država članica, ki zmogljivosti uporablja.

4b. V primeru uporabe zmogljivosti rescEU v okviru mehanizma Unije finančna pomoč Unije krije 75 % operativnih stroškov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka finančna pomoč Unije krije 100 % operativnih stroškov zmogljivosti rescEU, potrebnih za nesreče z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, kadar se te zmogljivosti uporabljajo v okviru mehanizma Unije.

4c. Za uporabo zunaj Unije iz člena 12(10) finančna pomoč Unije krije 100 % operativnih stroškov.

4d. Kadar finančna pomoč Unije iz tega člena ne krije 100 % stroškov, preostali znesek stroškov krije prosilec za pomoč, razen če je z državo članico, ki nudi pomoč, ali državo članico, ki gosti zmogljivosti rescEU, dogovorjeno drugače.

4e. Za uporabo zmogljivosti rescEU lahko financiranje Unije krije 100 % vseh neposrednih stroškov, ki so potrebni za prevoz tovora, logističnih sredstev in storitev znotraj Unije ter v Unijo iz tretjih držav.

5. V primeru združevanja prevoznih operacij, v katere je vključenih več držav članic, lahko ena država članica prevzame pobudo in zaprosi za finančno pomoč Unije za celotno operacijo.

6. Če država članica zaprosi Komisijo, da odda naročilo za prevozne storitve, Komisija zaprosi za delno povračilo stroškov v skladu s stopnjami financiranja iz odstavkov 2, 3 in 4.

6a. Brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko finančna podpora Unije za prevoz pomoči iz odstavka 1a, potrebna v primeru okoljskih nesreč, v katerih se uporablja načelo „onesnaževalec plača“, krije največ 100 % skupnih upravičenih stroškov. Veljajo naslednji pogoji:

(a) za pomoč zaprosi prizadeta država članica na podlagi ustrezno utemeljene ocene potreb;

(b) prizadeta država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da od onesnaževalca zahteva in dobi nadomestilo, v skladu z vsemi veljavnimi mednarodnimi ali nacionalnimi pravnimi določbami ali pravnimi določbami Unije;

(c) po prejemu nadomestila od onesnaževalca prizadeta država članica nemudoma povrne stroške Uniji.

7. V skladu s tem členom je finančna pomoč Unije za prevozna in logistična sredstva upravičena za kritje vseh stroškov v zvezi s premikom prevoznih in logističnih sredstev, vključno s stroški vseh storitev, pristojbinami, logističnimi stroški in stroški pretovarjanja, stroški goriva in morebitnimi stroški nastanitve ter vsemi drugimi posrednimi stroški, kot so davki, splošne dajatve in tranzitni stroški.

8. Stroški prevoza lahko vključujejo stroške na enoto, pavšalne zneske ali pavšalne stopnje, določene glede na kategorijo stroškov.“;

(18)člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Vrste finančnih intervencij in izvedbeni postopki

1.Komisija izvaja finančno pomoč Unije v skladu s finančno uredbo.

2.Komisija izvaja finančno pomoč Unije z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

3.Finančna pomoč na podlagi tega sklepa se lahko dodeli v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnih naročil ali prispevkov v skrbniške sklade.

4.Za izvajanje tega sklepa Komisija z izvedbenimi akti sprejme letne ali večletne delovne programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2). V letnih ali večletnih delovnih programih se določijo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in njihov skupni znesek. Programi zajemajo tudi opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo zneskov, dodeljenih posamezni dejavnosti, in okvirni časovni razpored izvedbe. Letni in večletni delovni programi v zvezi s finančno pomočjo iz člena 28(2) vsebujejo opise predvidenih dejavnosti v državi, na katero se nanašajo.

Vendar za ukrepe, ki spadajo pod odziv na nesreče iz poglavja IV, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, letni ali večletni delovni programi niso potrebni.

5.Poleg člena 12(4) finančne uredbe se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo in izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za ukrepe za odzivanje. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabijo prenesene odobritve.“;

(19)člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar tretja država sodeluje v mehanizmu Unije na podlagi sklepa v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, da pristojni odredbodajalec, OLAF in Evropsko računsko sodišče lahko nemoteno izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.“;

(20)člen 30 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) se prenese na Komisijo do 31. decembra 2027.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Prenos pooblastila iz člena 6(5) in drugega pododstavka člena 21(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(c)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) ali drugega pododstavka člena 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(21)v členu 32(1) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i) organizaciji podpore pri prevozu pomoči, kot je določeno v členih 18 in 23;“;

(22)v členu 33 se doda naslednji odstavek:

„3. Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih po postopku iz člena 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbene akte, ki se začnejo nemudoma uporabljati.“;

(23)Priloga I se črta;

(24)naslov Priloge Ia se nadomesti z naslednjim:

„Kategorije upravičenih stroškov v skladu s členom 21(3)“.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Pri tem se točki (a) in (c) člena 1(12) uporabljata od 1. januarja 2021.

Člen 3

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Predlagani razdelek večletnega finančnega okvira in nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke v mio.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 16  

x Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude 

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic 

X Časovno omejeno

–X    trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027,

–X    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2032 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 20

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–X EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–X subjektom javnega prava,

–X subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

OPOMBE:

Uvedba možnosti načina posrednega upravljanja izvrševanja proračuna za mehanizem Unije poleg načina neposrednega upravljanja, ki se je uporabljal do zdaj, je dodaten instrument za optimizacijo izvrševanja proračuna. Raznolikost organov na seznamu bo glede na povečan proračun povečala splošno učinkovitost pri črpanju sredstev Unije. Glede na ozadje politike civilne zaščite, ki pogosto obravnava nepredvidljive dogodke (različne vrste nesreč, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče), je bistveno, da se zagotovi vključujoč (v smislu udeleženih akterjev) in prilagodljiv okvir večletnega finančnega okvira.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Predlagani razdelek večletnega finančnega okvira in nove odhodkovne proračunske vrstice 

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke v mio. 

V tej preglednici so prikazana finančna sredstva, dodeljena mehanizmu Unije na področju civilne zaščite za obdobje 2021–2027 v skladu s členom 19(1a). Ta preglednica nadomešča preglednico, predstavljeno v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga COM(2019) 125 final.

Okvirna razčlenitev odhodkov iz razdelka 5 je naslednja:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Poleg finančnih sredstev, določenih v členu 19(1a), bo iz evropskega instrumenta za okrevanje na voljo 2 187 620 000 EUR (v tekočih cenah) kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe. Od tega se lahko do 22 580 000 EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.

Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve, potrebne za človeške vire in druge odhodke za upravne zadeve, se krijejo z odobritvami od GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebni človeški viri se krijejo z osebjem iz GD, ki je že bilo dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije). 

(1)    COM(2019) 125 z dne 7. marca 2019.

(2)    UL C , , str. ...

(3)    UL C , , str. ...

(4)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(5)    Skupna izjava članov Evropskega sveta, https://www.consilium.europa.eu/media/43097/26-vc-euco-statement-sl.pdf .

(6)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2020 o usklajenem evropskem ukrepanju za boj proti pandemiji COVID-19 in njenim posledicam (2020/2616(RSP)).

(7)    Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).

(8)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(9)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(10)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(11)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(12)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(13)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(14)    UL L …….

(15)    Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU.

(16)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(17)    COM(2019) 125 final z dne 7. marca 2019.

(18)    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 33 iz leta 2016 z naslovom „Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno“.

(19)    Delovni dokument služb Komisije „Overview of Natural and Man-made Disaster Risks the European Union may face“ (Pregled tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko sooči Evropska unija), SWD(2017) 176 final z dne 23. maja 2017.

(20)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(21)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(22)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. Države Efte, ki so del EGP, se lahko pridružijo mehanizmu Unije na področju civilne zaščite kot sodelujoče države, kot je določeno v členu 28(1)(a) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(23)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana. Te države se lahko pridružijo mehanizmu Unije na področju civilne zaščite kot sodelujoče države, kot je določeno v členu 28(1)(b) Sklepa št. 1313/2013/EU.

(24)    V tej preglednici je treba sklicevanje na tretje države razumeti kot „druge evropske države“, ki še niso del mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vendar se mu lahko v prihodnosti priključijo v skladu s členom 28(1)(a) Sklepa št. 1313/2013/EU. Razen zgoraj navedenih prispevkov se iz tretjih držav ne pričakujejo nobeni prispevki.

(25)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(26)    Namenski prejemki.

(27)    Namenski prejemki.

(28)    Namenski prejemki.

(29)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(30)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(31)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.