EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.1.2020
COM(2020) 8 final
2020/0005(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na trinajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali glede predlogov različnih pogodbenic za spremembo dodatkov k navedeni konvenciji in glede umika pridržka, priglašenega navedeni konvenciji
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa na trinajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) glede predvidenega sprejetja sklepov o spremembah dodatkov h Konvenciji in glede umika obstoječega pridržka v zvezi s Konvencijo.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali
Cilj Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali je varovati kopenske, morske in ptičje selitvene vrste na njihovem celotnem območju razširjenosti. Konvencija je medvladna pogodba, sklenjena pod pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za okolje, ki je namenjen varstvu prostoživečega živalstva in rastlinstva ter habitatov na globalni ravni. Selitvene vrste, ki jih je treba ohraniti, so navedene v dodatkih I (ogrožene vrste) in II (vrste, ki jih bodo obravnavali sporazumi) h Konvenciji. Konvencija je začela veljati 1. novembra 1983.
Evropska unija je pogodbenica Konvencije. Vse države članice so pogodbenice Konvencije.
2.2.Konferenca pogodbenic
Konferenca pogodbenic je glavni organ odločanja Konvencije. Njene naloge so naštete v členu VII Konvencije in vključujejo pooblastila za oceno stanja ohranjenosti selitvenih vrst ter s tem za spremembo dodatkov h Konvenciji. Za sprejemanje odločitev na zasedanjih Konference pogodbenic je potrebna dvotretjinska večina prisotnih in glasujočih pogodbenic, razen kadar Konvencija ne določa drugače.
Stališče Unije glede sprememb dodatkov se določi s sklepom Sveta na podlagi predloga Komisije. Skupna stališča Unije glede drugih osnutkov sklepov in resolucij so dogovorjena na predhodnih sestankih zadevne delovne skupine Sveta ali na koordinacijskih sestankih Unije na kraju samem.
Trinajsto zasedanje Konference pogodbenic bo potekalo od 15. do 22. februarja 2020 v Gandhinagarju (Indija).
Na osmem zasedanju Konference pogodbenic, ki je potekalo od 20. do 25. novembra 2005 v Nairobiju (Kenija), je bil sprejet sklep o vključitvi vrste Cetorhinus maximus v Dodatek I h Konvenciji.
2.3.Predvideni akti Konference pogodbenic
Konferenca pogodbenic namerava na svojem trinajstem zasedanju, ki bo potekalo od 15. do 22. februarja 2020, sprejeti sklepe o spremembah dodatkov h Konvenciji (v nadaljnjem besedilu: predvideni akti).
Namen predvidenih aktov je spremeniti dodatka I in II h Konvenciji, kot je določeno v členu XI Konvencije.
Člen III Konvencije določa, da so v Dodatku I h Konvenciji navedene selitvene vrste, ki so ogrožene in za katere si pogodbenice, ki so države na območju razširjenosti zadevnih vrst, prizadevajo sprejeti različne ohranitvene ukrepe in prepovejo odvzem živali teh vrst.
Člen IV Konvencije določa, da so v Dodatku II h Konvenciji navedene selitvene vrste, ki imajo neugodno stanje ohranjenosti ter za katerih ohranjanje in upravljanje so potrebni mednarodni sporazumi, ter selitvene vrste, katerih stanju ohranjenosti bi občutno koristilo mednarodno sodelovanje, ki bi ga lahko dosegli z mednarodnim sporazumom. Selitvene vrste so lahko navedene tako v Dodatku I kot v Dodatku II, če je to utemeljeno z okoliščinami.
V skladu s členom XI Konvencije lahko vsaka pogodbenica predloži predloge za spremembo. Spremembe dodatkov začnejo veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po zasedanju Konference pogodbenic, na katerem so bile sprejete, razen za tiste pogodbenice, ki so izrazile pridržek.
V skladu s členom XI Konvencije se lahko pridržek v zvezi s spremembo umakne s pisnim obvestilom depozitarju; v tem primeru začne sprememba za zadevno pogodbenico veljati devetdeset dni po umiku pridržka.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
V zvezi s trinajstim zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije in v skladu s Sklepom Sveta 2019/1581 z dne 16. septembra 2019 je Unija predlagala naslednjo spremembo Konvencije:
(a)
spremembo Dodatka I h Konvenciji za vključitev vrste Tetrax tetrax,
(b)
spremembe Dodatka II h Konvenciji za vključitev vrst Tetrax tetrax, Galeorhinus galeus in Sphyrna zygaena.
Druge pogodbenice Konvencije so predložile predloge za spremembo Dodatka I za vključitev naslednjih vrst: Elephas maximus indicus, Panthera onca, Ardeotis nigriceps, Houbaropsis bengalensis bengalensis, Diomedea antipodensis in Carcharhinus longimanus.
Druge pogodbenice Konvencije so predložile predloge za spremembo Dodatka II za vključitev naslednjih vrst: Panthera onca, Ovis vignei in Sphyrna zygaena (regionalna populacija, ki se pojavlja vzdolž izključnih ekonomskih con Brazilije, Urugvaja in Argentine ter v mednarodnih sosednjih voda).
Zato je potrebno, da Svet sprejme sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa na trinajstem zasedanju Konference pogodbenic glede vseh predlogov za spremembo.
Unija bi morala načeloma podpreti vse predloge, ker so znanstveno utemeljeni ter v skladu z zakonodajo in zavezanostjo Unije mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti, vključno s premislekom o tem, kako kar najbolje izkoristiti znanstvene informacije v zvezi z biološkimi značilnostmi in biološkimi referenčnimi točkami za ribištvo.
Za vključitev teh vrst v Dodatek I ali II h Konvenciji, kakor je bilo predlagano, ne bi bilo treba spreminjati prava Unije.
Glede vrste Panthera onca, ki je v Evropski uniji prisotna samo v Francoski Gvajani, kjer se zakonodaja EU o naravi ne uporablja, je lov nanjo prepovedan z določitvijo ničelne kvote ob ureditvah odstopanja za tiste, ki to vrsto uporabljajo v okviru tradicionalnega načina preživetja, in v izrednih okoliščinah, ki jih zajema člen III(5)(c) in (d) Konvencije.
V primeru predloga za vključitev regionalne populacije vrste Sphyrna zygaena, ki se pojavlja vzdolž izključnih ekonomskih con Brazilije, Urugvaja in Argentine ter v mednarodnih sosednjih voda, v Dodatek II, bi bilo treba podpreti predlog Unije namesto predloga, ki ga je predložila druga pogodbenica, saj se njen predlog vsebinsko prekriva s predlogom Unije, da se v Dodatek II vključi celotna svetovna populacije te vrste. Vse druge predloge bi bilo treba podpreti brezpogojno.
Poleg tega bi bilo treba glede odločitve, sprejete na osmem zasedanju Konference pogodbenic, da se vrsta Cetorhinus maximus vključi v Dodatek I h Konvenciji, umakniti obstoječi pridržek Unije glede vključitve navedene vrste v Dodatek I, saj pravo Unije zdaj izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije glede zaščite navedene vrste s strani držav na območju razširjenosti, zaradi njene vključitve v Dodatek I.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Konferenca pogodbenic je organ, ustanovljen s sporazumom, tj. s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali.
Akti, k sprejetju katerih je pozvana Konferenca pogodbenic, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti bodo zavezujoči v mednarodnem pravu v skladu s členom XI Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Konvencije.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep na podlagi člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep na podlagi člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenih aktov se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Objava predvidenega akta
Ker bodo akti Konference pogodbenic spremenili dodatka I in II h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, jih je po njihovem sprejetju primerno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
2020/0005 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na trinajstem zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali glede predlogov različnih pogodbenic za spremembo dodatkov k navedeni konvenciji in glede umika pridržka, priglašenega navedeni konvenciji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) sklenila s Sklepom Sveta 82/461/EGS z dne 24. junija 1982, veljati pa je začela 1. novembra 1983.
(2)V skladu s členom XI Konvencije lahko Konferenca pogodbenic sprejme sklepe o spremembi dodatkov h Konvenciji.
(3)Konferenca pogodbenic bo sklepe o spremembi dodatkov h Konvenciji sprejela na svojem trinajstem zasedanju, ki bo potekalo od 15. do 22. februarja 2020.
(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na Konferenci pogodbenic, saj bodo sklepi za Unijo zavezujoči.
(5)Unija je predložila predloge za vključitev vrst Galeorhinus galeus, Tetrax tetrax in Sphyrna zygaena v Dodatek II h Konvenciji ter vključitev vrste Tetrax tetrax v Dodatek I h Konvenciji, pri čemer za noben predlog ne bi bilo treba spreminjati prava EU.
(6)Druge pogodbenice so predložile predloge za vključitev vrst Elephas maximus indicus, Panthera onca, Ardeotis nigriceps, Houbaropsis bengalensis bengalensis, Diomedea antipodensis in Carcharhinus longimanus v Dodatek I ter vključitev vrst Panthera onca, Ovis vignei in Sphyrna zygaena (regionalna populacija, ki se pojavlja vzdolž izključnih ekonomskih con Brazilije, Urugvaja in Argentine ter v mednarodnih sosednjih vodah) v Dodatek II.
(7)Unija bi morala podpreti lasten predlog, da se svetovna populacija vrste Sphyrna zygaena vključi v Dodatek II h Konvenciji, ki ima prednost pred predlogom, ki ga je predložila druga pogodbenica, da se vključi samo regionalna populacija, ki se pojavlja vzdolž izključnih ekonomskih con Brazilije, Urugvaja in Argentine ter v mednarodnih sosednjih vodah.
(8)Unija bi morala podpreti vse druge predloge, ker so znanstveno utemeljeni ter v skladu z zavezanostjo Unije mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti v skladu s členom 5 Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti in sklepi, sprejetimi na Konferenci pogodbenic na podlagi navedene konvencije.
(9)Države članice EU niso države območja razširjenosti za vrste Elephas maximus indicus, Ardeotis nigriceps in Houbaropsis bengalensis bengalensis, zato za vključitev teh vrst v Dodatek I h Konvenciji ne bi bilo treba spreminjati prava Unije.
(10)Države članice EU niso države območja razširjenosti za vrsto Ovis vignei, zato za vključitev te vrste v Dodatek II h Konvenciji ne bi bilo treba spreminjati prava Unije.
(11)Vrsta Panthera onca se v EU pojavlja samo v Francoski Gvajani, ki ne spada na področje uporabe Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki se uporablja le za evropsko ozemlje držav članic, za katere se uporablja Pogodba. Zaščita vrst v Francoski Gvajani, vključno z vrsto Panthera onca, je torej zagotovljena z nacionalno zakonodajo. Zato za vključitev te vrste v Dodatek I h Konvenciji ne bi bilo treba spreminjati prava EU.
(12)Ptičja vrsta Diomedea antipodensis se ne pojavlja v Uniji. Skupna ribiška politika Unije in ureditev ribolova, ki jo izvajajo ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ponujata ustrezne instrumente, s katerimi lahko Unija prispeva k upravljanju njene zaščite, zato za vključitev te vrste v Dodatek I h Konvenciji ne bi bilo treba spreminjati prava EU.
(13)Skupna ribiška politika Unije in ureditev ribolova, ki jo izvajajo ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ponujata ustrezne instrumente, s katerimi lahko Unija prispeva k upravljanju zaščite vrste Carcharhinus longimanus. Poleg tega sta ribolov in obdržanje te vrste prepovedana v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2019/124. Zato za vključitev te vrste v Dodatek I h Konvenciji ne bi bilo treba spreminjati prava EU.
(14)Ribolov in obdržanje vrste Cetorhinus maximus, ki je vključena v Dodatek I h Konvenciji, glede vključitve katere pa je Unija izrazila pridržek, sta prepovedana v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2019/124. Zato za umik tega pridržka ne bi bilo treba spreminjati prava EU –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na trinajstem zasedanju Konference pogodbenic, je naslednje:
(1)podpre se vključitev naslednjih vrst v Dodatek I:
(1)Tetrax tetrax,
(2)Elephas maximus indicus,
(3)Panthera onca,
(4)Ardeotis nigriceps,
(5)Houbaropsis bengalensis bengalensis,
(6)Diomedea antipodensis,
(7)Carcharhinus longimanus,
(2)podpre se vključitev naslednjih vrst v Dodatek II:
(1)Tetrax tetrax,
(2)Galeorhinus galeus,
(3)Sphyrna zygaena (svetovna populacija),
(4)Panthera onca,
(5)Ovis vignei.
Člen 2
Komisija v imenu Unije sporoči depozitarju umik pridržka v zvezi z vključitvijo vrste Cetorhinus maximus v Dodatek I h Konvenciji.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,