Mnenje Evropskega odbora regij – Širitveni sveženj 2020

(2021/C 300/04)

Poročevalec:

Nikola DOBROSLAVIĆ (HR/EPP), predsednik Dubrovniško-neretvanske županije

Referenčni dokumenti:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2020

COM(2020) 660 final; SWD(2020) 350 final; SWD(2020) 351 final; SWD(2020) 352 final; SWD(2020) 353 final; SWD(2020) 354 final; SWD(2020) 355 final; SWD(2020) 356 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan

COM(2020) 641 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

se je z velikim zanimanjem seznanil s sporočilom Evropske komisije o širitveni politiki EU za leto 2020, njenimi poročili o državah kandidatkah Albaniji, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in Turčiji, poročili o potencialnih kandidatkah Bosni in Hercegovini ter Kosovu (1) ter s sporočilom o gospodarskem in naložbenem načrtu za Zahodni Balkan;

odločno podpira ponovno poudarjanje geostrateškega pomena širitve kot naložbe v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast po vsej Evropi, pozdravlja nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana, ki je bila predstavljena na vrhu EU-Zahodni Balkan maja 2020 v Zagrebu, in ponovno izraža podporo vsem državam Zahodnega Balkana, da se pridružijo EU, če bodo izpolnile vsa merila za članstvo; v zvezi s tem poudarja pomen pošiljanja pozitivnih signalov državam Zahodnega Balkana, da bi spodbudili njihovo sodelovanje v dolgotrajnem procesu pristopa k EU;

poziva Evropsko komisijo, naj pri pripravi širitvenega svežnja ohranja visoke standarde odprtosti, vključenosti in odzivnosti ter v svojem poročilu navede, kako so bila v okviru priprave tega dokumenta oziroma poročila o napredku opravljena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi iz držav širitve, zlasti s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, in koliko povratnih informacij o rezultatih tega posvetovanja je bilo posredovanih vsem sodelujočim;

ponovno poudarja, da reforma javne uprave v državah Zahodnega Balkana, ki jo sistematično spremlja Evropska komisija v skladu z načeli javne uprave, ne more biti celovita brez dobre uprave na lokalni ravni, in poziva Evropsko komisijo, naj med ukrepe in instrumente podpore reformi javne uprave vključi natančnejše kazalnike uspešnosti glede fiskalne decentralizacije, krepitve vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju in zagotavljanju kakovostnih storitev za državljane in podjetja ter krepitve vključujočega in z dokazi podprtega oblikovanja lokalnih in regionalnih politik;

z obžalovanjem ugotavlja, da je napredek držav Zahodnega Balkana na temeljnih področjih spoštovanja vladavine prava, delovanja demokratičnih institucij in boja proti korupciji pomanjkljiv in da je okolje za delovanje neodvisnih medijev in razvoj civilne družbe še vedno neugodno;

poudarja, da so pomanjkanje političnega pluralizma, zatiranje svobode govora in zastraševanje izvoljenih funkcionarjev iz opozicijskih strank na lokalni ravni v nekaterih državah Zahodnega Balkana največji izziv za tamkajšnjo lokalno demokracijo;

z zaskrbljenostjo opozarja, da bi bile lahko zaradi pomanjkanja napredka v širitvenem procesu vse države Zahodnega Balkana še bolj izpostavljene vse večjemu vplivu tretjih strani, kot sta Rusija in Kitajska, ki si stalno prizadevajo za utrditev svojega položaja v regiji;

podpira prizadevanja EU za krepitev odpornosti držav Zahodnega Balkana, pa tudi tesnejše sodelovanje na področju kibernetske varnosti in strateškega komuniciranja, zato da bi bile vse gospodarske dejavnosti, financirane od zunaj, skladne z vrednotami, pravili in standardi EU, zlasti na ključnih področjih, kot so javna naročila, okolje, energija, infrastruktura in konkurenca;

pozdravlja celovito podporo EU vladam držav Zahodnega Balkana pri soočanju z izzivi pandemije COVID-19 in učinkovitem odzivanju na nujne zdravstvene, družbene in gospodarske potrebe ter poziva Evropsko komisijo, naj prizna pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri obvladovanju pandemije COVID-19 in predlaga dodatne ukrepe za podporo decentraliziranemu sodelovanju med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter za okrepitev njihovih zmogljivosti za odzivanje na krizne razmere;

10.

poziva Evropsko komisijo, naj predlaga načine vključevanja predstavnikov nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti držav Zahodnega Balkana v delo konference o prihodnosti Evrope, da bi ustvarili boljše okolje za lokalne in regionalne oblasti; predlaga organizacijo dialogov z državljani v državah Zahodnega Balkana, da se jim omogoči, da izrazijo svoje skrbi in pričakovanja glede članstva v Evropski uniji;

Ugotovitve za posamezne države

11.

v celoti podpira čim prejšnje sprejetje pogajalskega okvira in začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, da se potrdi verodostojnost politične podpore širitvenemu procesu in izpolni obljuba državam, ki so izpolnile zahtevana merila za začetek pogajalskega procesa;

12.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da morata Srbija in Črna gora kot državi v pristopnih pogajanjih odločneje ukrepati, da se izboljša okolje za svobodo izražanja in delo neodvisnih medijev ter doseže napredek na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji;

13.

pozdravlja dosedanji splošni napredek, dosežen v pristopnih pogajanjih s Srbijo, vendar poziva k pospešenemu sprejetju reform na področjih pravne države in temeljnih pravic ter k napredku pri normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom, kakor je določeno v pogajalskem okviru; poziva srbske oblasti na vseh ravneh k nedvoumni komunikaciji v zvezi s pristopom k EU in odnosi z EU, ki je glavna politična in gospodarska partnerica Srbije;

14.

z obžalovanjem opozarja na propad političnega pluralizma v Srbiji, neobstoj dejanske opozicije v srbskem parlamentu in neugodno okolje za razvoj lokalne demokracije ter ponavlja, da je treba dolgotrajne pomanjkljivosti volilnega procesa nujno odpraviti s transparentnim in vključujočim dialogom s političnimi strankami in drugimi ustreznimi deležniki precej pred naslednjimi volitvami, pri čemer je treba upoštevati tudi priporočila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice;

15.

spodbuja Evropsko komisijo, naj Črno goro pozove k večjim prizadevanjem za zagotovitev transparentnega in vključujočega postopka oblikovanja javnih politik z okrepljenim osrednjim nadzorom kakovosti javnih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi omejenega napredka Bosne in Hercegovine pri najpomembnejših reformah na področju delovanja demokratičnih institucij, pravne države in varstva temeljnih pravic ter reforme javne uprave, ki jih je poudarila Evropska komisija v svojem mnenju o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji (2), predvsem pa v zvezi z nespoštovanjem sodb in odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice ter sodb ustavnega sodišča o volilni zakonodaji, še vedno prisotno neenakopravnostjo konstitutivnih narodov in spoštovanjem pravic drugih državljanov, nezadostnim napredkom v boju proti korupciji ter pri profesionalizaciji in depolitizaciji javne uprave;

17.

pozdravlja, da so bile 20. decembra 2020 po več kot dvanajstih letih končno organizirane lokalne volitve v Mostarju (Bosna in Hercegovina), kar je pomemben prispevek h krepitvi demokratičnih procesov ob spoštovanju načel Evropske listine o lokalni samoupravi in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter spodbuda za nadaljnjo krepitev evropske poti Bosne in Hercegovine;

18.

je kljub vsemu zaskrbljen zaradi potrjenih primerov volilne goljufije v Mostarju in sovražnega govora, ki so mu sledili incidenti zoper nekatere kandidate na lokalnih volitvah; zato poziva parlament Bosne in Hercegovine, naj pred naslednjimi splošnimi volitvami leta 2022 sprejme potrebne spremembe volilne zakonodaje in s tem v prihodnje prepreči volilne goljufije; poziva delegacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini, naj skupaj z drugimi predstavniki mednarodne skupnosti ostro obsodi sovražni govor in napade na kandidate, zlasti kandidatke, do kakršnih je prišlo pred volitvami v Mostarju;

19.

poziva Evropsko komisijo, naj vztraja pri iskanju rešitev za ustanovitev skupnosti občin s srbsko večino na Kosovu (pri čemer lahko Evropski odbor regij zaradi svoje vloge in strokovnega znanja konkretno pomaga in sodeluje) ter za nadaljnjo normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom;

20.

poziva Evropsko komisijo, naj v skladu s svojimi priporočili in pozitivnimi priporočili Evropskega parlamenta, ki jih OR odločno podpira, ponovno predlaga Svetu, da se posveti rešitvi vprašanja liberalizacije vizumskega režima za Kosovo;

21.

opozarja na pomen zakonodajnih reform, da se zagotovita jasna delitev pristojnosti in razdelitev finančnih sredstev med osrednjo in lokalno oblastjo na Kosovu;

22.

poziva Albanijo k večjemu napredku pri prednostnih nalogah, ki jih je Svet določil v odstavku 10 svojih sklepov z dne 25. marca 2020;

23.

poziva k nadaljevanju in utrditvi teritorialne upravne reforme v Albaniji v okviru širšega programa decentralizacije in krepitve lokalne fiskalne avtonomije ter krepitve vloge občin pri zagotavljanju kakovostnih javnih storitev, pa tudi k večji politični podpori pri izvajanju ciljev akcijskega načrta za decentralizacijo in lokalno upravo do leta 2022; poziva albanske oblasti, naj izvedejo celovito zemljiško reformo, utrdijo lastninske pravice in hitro pospešijo postopek registracije in izplačila odškodnin; spodbuja Albanijo, naj hitro sprejme in izvede preostalo zakonodajo, povezano z okvirnim zakonom o varstvu narodnih manjšin iz leta 2017, in pozdravlja sprejetje zakona o popisu prebivalstva;

24.

poziva k nadaljnji krepitvi vloge albanskega posvetovalnega sveta za lokalno in državno upravo, ki je dober primer institucionalizacije vloge enot lokalne samouprave pri oblikovanju javne politike;

25.

opozarja na pomanjkanje celostnega sistema načrtovanja, upravljanja in spremljanja regionalnega razvoja v Severni Makedoniji, pa tudi v večini drugih držav Zahodnega Balkana, ter poziva h krepitvi upravnih in tehničnih zmogljivosti operativnih struktur za upravljanje sredstev EU, zlasti na področju prometa in varstva okolja;

26.

močno obsoja vztrajno nazadovanje Turčije na temeljnih področjih evropskega pravnega reda, med drugim resen in vztrajen propad delovanja lokalne demokracije v Turčiji ter znatno poslabšanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic, temeljnih vrednot EU in načel pravne države ter splošno oslabitev učinkovitega nadzora in ravnotežja v političnem sistemu od spremembe ustave;

27.

izraža zaskrbljenost zaradi nadaljevanja prakse prisilnega odstavljanja izvoljenih županov na jugovzhodu države in njihove zamenjave s komisarji, ki jih imenuje vlada, ter aretacij drugih lokalnih predstavnikov, in poziva Turčijo, naj v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave in priporočili Beneške komisije odpravi ukrepe, ki onemogočajo delovanje lokalne demokracije in so škodljivi za splošno demokratično ozračje tako na lokalni kot regionalni ravni;

28.

opozarja na protievropsko držo Turčije in močno obsoja nezakonita in provokativna ravnanja Turčije zoper dve državi članici EU, tj. Grčijo in Ciper, njene resne in vztrajne kršitve njune suverenosti in suverenih pravic ter neprecedenčno agresivno držo do njenih sosed, kar je popolnoma neustrezno za državo kandidatko;

29.

obsoja enostranske ukrepe Turčije v Varoši in poziva k doslednemu spoštovanju resolucij Varnostnega sveta ZN 550 in 789. Zavzema se tudi za čim prejšnjo ponovno vzpostavitev pogajanj pod okriljem Združenih narodov in ostaja povsem zavezan celoviti rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN ter v skladu z zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih temelji EU. Enako pričakuje tudi od Turčije;

30.

potrjuje, da je za EU strateškega pomena, da se poskušajo odpraviti nesoglasja s Turčijo prek dialoga in v skladu z mednarodnim pravom doseči sodelovanje, koristno za obe strani; priporoča, naj se pri sodelovanju na področju migracij in beguncev sredstva EU namenijo za neposredne ukrepe lokalnih in regionalnih oblasti, ki sodelujejo pri upravljanju migracijskih tokov, razseljenih oseb in beguncev v Turčiji. Sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu oseb bi bilo treba v celoti uresničiti, kar vključuje vse države članice, saj je sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev z vsemi državami članicami bistvenega pomena;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti v procesu širitve in krepitvi regionalnega sodelovanja

31.

poudarja pomen vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri izpolnjevanju meril za članstvo v EU in pri izvajanju pravnega reda EU, zlasti na področjih ekonomske in socialne kohezije, kmetijstva in prehranske varnosti, varstva okolja, javnih naročil in socialne politike, ter pomemben prispevek enot lokalne in regionalne samouprave pri obveščanju o učinkih pristopa k Uniji in zagotavljanju podpore državljanov pristopnemu procesu;

32.

ponovno izraža obžalovanje zaradi odsotnosti konkretnih političnih predlogov EU glede sistematične in strateške podpore lokalnim in regionalnim oblastem držav Zahodnega Balkana, kar je omenil že v mnenjih o širitvenih svežnjih za leti 2018 in 2019;

33.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za oceno finančne podpore EU lokalnim oblastem v regijah širitve in novih sosedskih regijah med letoma 2010 in 2018 ter poziva k obsežnemu razširjanju dragocenih rezultatov te ocene;

34.

poziva Evropsko komisijo, naj razvije praktične podporne instrumente za učinkovito krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti na Zahodnem Balkanu, med drugim s posebnimi tematskimi podpornimi programi in projekti regionalne tehnične pomoči ter stalnih izmenjav, mentorstev in mreženja;

35.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj pobudo za podporo za izboljšanje upravljanja in vodenja (SIGMA) razširi na poddržavne ravni upravljanja v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, da bi opredelili decentralizirane modele reform javne uprave ter pomagali izboljšati lokalno upravo in lokalno javno vodenje z namenom izvajanja pravnega reda EU;

36.

ponovno poziva Evropsko komisijo, naj pripravi ad hoc načine delovanja, pri katerih bo možno uporabiti instrumente TAIEX in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning) pri sodelovanju lokalnih in regionalnih organov držav članic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk;

37.

opozarja, da je treba lokalnim in regionalnim oblastem na Zahodnem Balkanu še naprej zagotavljati podporo prek Evropskega odbora regij in njegovih organov za sodelovanje, kot so delovna skupina za Zahodni Balkan ter skupni posvetovalni odbori s Črno goro, Severno Makedonijo in Srbijo, poleg tega pa je treba nacionalno in regionalno raven bolje seznaniti z delom teh organov. V zvezi s tem poudarja tudi, da je treba nujno ustanoviti skupni posvetovalni odbor z Albanijo;

38.

poziva Evropsko komisijo k izboljšanju kazalnikov za merjenje napredka na področju reforme javne uprave, kar zadeva vključevanje enot lokalne in regionalne samouprave v načrtovanje, razvoj, izvajanje in ocenjevanje javnih politik, ter k razvoju dodatnih ukrepov za okrepitev in večjo učinkovitost mehanizmov posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pri oblikovanju politik, ki vplivajo na njihovo delo in kakovost storitev za državljane na lokalni ravni;

39.

pozdravlja dosedanjo podporo Evropske komisije krepitvi sodelovanja med mladimi v državah Zahodnega Balkana, ki je zelo pomembno za ohranjanje in nadaljnji razvoj dobrih sosedskih odnosov, vključno s podporo pobudam, kot je regionalni urad za sodelovanje mladih. Poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjih pobudah za podporo sodelovanju mladih zagotovi večjo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti kot pomembnih partnerjev lokalnih združenj mladih in izobraževalnih ustanov pri izvajanju mladinskih projektov, ki krepijo dobre sosedske odnose;

40.

predlaga, da bi morali biti v delo medvladnih konferenc o pristopnih pogajanjih v prihodnje ustrezno vključeni tudi predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti;

Pravna država, temeljne pravice in okolje za delovanje neodvisnih medijev

41.

ponovno poudarja, da sta vladavina prava in delovanje demokratičnih institucij ključni merili, na podlagi katerih EU ocenjuje napredek držav kandidatk na poti k članstvu, ter izraža zaskrbljenost zaradi omejenega napredka in številnih izzivov, povezanih s pomanjkanjem politične volje, še vedno prisotnimi elementi „ujetja“ države, omejenega napredka na področju neodvisnosti sodstva, institucionalnim odporom in neugodnim okoljem za delovanje neodvisnih medijev v večini držav kandidatk in potencialnih kandidatk;

42.

poudarja, da je okolje, ki omogoča razvoj in delovanje neodvisnih medijev in civilne družbe, predpogoj za trajnost in nepovratnost kompleksnih reform, ki se sprejemajo v okviru pristopanja k Uniji, in temelj za razvoj lokalne demokracije;

43.

priporoča, naj Evropska komisija uporabo sredstev EU ter sredstev iz gospodarskega in naložbenega načrta dosledno pogojuje s spoštovanjem pravil EU, zlasti glede postopkov javnih naročil in transparentnosti, in v zvezi s tem določi jasne kazalnike;

44.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti zaradi svoje bližine državljanom poglavitno vlogo pri spodbujanju in spoštovanju evropskih vrednot ter zaščiti temeljnih pravic in da so prve, ko gre za boj proti rasizmu in sovražnemu govoru, odpravo diskriminacije, spodbujanje enakosti spolov, zaščito ranljivih skupin in manjšin ter krepitev socialne kohezije;

45.

je trdno prepričan, da imajo lahko ravno lokalne in regionalne oblasti zaradi svoje posebne vloge oblikovalcev lokalnih politik in ponudnikov storitev splošnega pomena večjo vlogo pri odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti na področju pravne države in temeljnih pravic, pa tudi pri krepitvi transparentnega in odgovornega upravljanja lokalnih politik in izboljšanju varstva pravic ranljivih skupin;

46.

poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi dodatno podporo lokalnim in regionalnim oblastem v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, da bi izboljšali standarde vključevanja zainteresirane javnosti v oblikovanje in izvajanje lokalnih politik, vključno s participativnim oblikovanjem občinskih proračunov;

47.

opozarja na visoko tveganje korupcije v postopkih javnih naročil na ravni lokalnih in regionalnih oblasti v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah ter poziva Evropsko komisijo, naj s konkretnimi instrumenti podpre krepitev proaktivne transparentnosti in boljšega spremljanja javnih naročil ter spodbujanje politike odprtih podatkov v vseh fazah javnega naročanja;

48.

poziva Evropsko komisijo, naj bolj prizna vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri reševanju temeljnih vprašanj na lokalni ravni, pomaga krepiti njihove zmogljivosti ter znanje in spretnosti na področju pravne države in temeljnih pravic ter jim da na voljo konkretna orodja in instrumente, ki jim bodo pomagali pri opravljanju te vloge, ob upoštevanju ustrezne vloge in prispevka nacionalnih in mednarodnih združenj lokalnih in regionalnih oblasti;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju gospodarskega in naložbenega načrta

49.

pozdravlja začetek izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan kot ključnega instrumenta za podporo oživitvi gospodarstva in razvoju držav v tej regiji v naslednjem obdobju ter opozarja, da je treba pravočasno in ustrezno vključiti enote lokalne in regionalne samouprave v načrtovanje in spremljanje izvajanja financiranih ukrepov in projektov ob upoštevanju visokih standardov transparentnosti, dostopa do informacij in odprtih podatkov;

50.

podpira praktične ukrepe za razširitev pobud Unije za zeleni in digitalni prehod na države Zahodnega Balkana, s čimer se potrjuje pomen regije kot pomembnega dela Evrope in strateški pomen naložb v družbeni in gospodarski razvoj, trajnostno prometno infrastrukturo in varstvo okolja v državah regije še precej pred polnopravnim članstvom;

51.

poudarja, da bi bilo treba pri velikih naložbah v infrastrukturo, načrtovanih v okviru gospodarskega in naložbenega načrta na področju prometa, energije ter zelene in digitalne infrastrukture, poleg osrednjih omrežij vedno načrtovati sredstva za povezave na lokalni in regionalni ravni, da bodo državljani na lokalni ravni občutili koristi naložb, zlasti z izgradnjo novih cestnih povezav tako z mesti kot podeželjem;

52.

podpira načelo pogojevanja, ki temelji na reformah za naložbe v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, in poziva Evropsko komisijo, naj vsaki naložbi priloži ustrezno obvestilo o pričakovanih reformah na lokalni in regionalni ravni;

53.

opozarja, da bi z večjo prepoznavnostjo naložb EU na lokalni in regionalni ravni ter z jasnejšim obveščanjem o temeljnih načelih in vrednotah, kot so pravila o javnih naročilih, okoljski standardi in fiskalna vzdržnost, prispevali k večji zavezanosti reformam v pristopnem procesu k EU in zmanjšali tveganje škodljivega vpliva zunanjih akterjev v regiji (kitajska posojila ipd.);

54.

podpira prizadevanja za pripravo novega ciklusa instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) in ponovno poudarja pomen tematske podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti v okviru instrumenta IPA III, kar je omenil že v svojem prejšnjem mnenju (3);

55.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi smernice za podporo EU lokalnim in regionalnim oblastem v državah širitve v novem finančnem obdobju 2021–2027 z jasnimi cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki za spremljanje napredka po vzoru podobnih smernic, ki jih je pripravila za podporo civilni družbi in neodvisnim medijem v državah v regiji;

56.

v zvezi s tem poziva Evropsko komisijo, naj ustanovi neodvisen regionalni odbor za spremljanje izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta ter instrumenta IPA III, v katerem bodo sodelovali predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, civilne družbe in medijev iz držav širitve, izbrani na podlagi javnega razpisa v skladu s predhodno določenimi transparentnimi merili;

57.

poudarja, da proaktivna transparentnost in objavljanje podatkov prispevata k zaupanju javnosti v namensko uporabo javnih sredstev, in poziva Komisijo, naj vzpostavi portal odprtih podatkov s podrobnimi in javno dostopnimi informacijami o vseh upravičencih iz gospodarskega in naložbenega načrta ter instrumenta IPA III, ki bodo na voljo za iskanje.

V Bruslju, 7. maja 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(2) SWD(2019) 222 final in COM(2019) 261 final.

(3) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (IPA III); COR 2018/04008; UL C 86, 7.3.2019.