Mnenje Evropskega odbora regij – Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025

(2021/C 300/05)

Poročevalka:

Yoomi Renström (SE/PES), članica lokalne skupščine, občina Ovanåkers

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025

COM(2020) 565 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja sporočilo Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025; poudarja, da je enakost ena od temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija, in je zapisana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, ki EU podeljujejo mandat in odgovornost za boj proti diskriminaciji;

je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz poročila o temeljnih pravicah za leto 2019, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice in ki potrjuje, da se etnične manjšine in migranti kljub dolgoletni evropski protirasistični zakonodaji še vedno soočajo z nadlegovanjem in diskriminacijo po vsej EU. Po navedbah poročila ima le 15 od 27 držav članic EU posebne akcijske načrte in strategije za boj proti rasizmu in etnični diskriminaciji, še vedno pa obstajajo tudi vrzeli v nacionalnih zakonodajah, katerih cilj je kriminalizacija rasizma;

je zaskrbljen tudi zaradi rezultatov posebne raziskave Eurobarometer o diskriminaciji v EU (1). V njej skoraj 59 % anketirancev meni, da je v njihovi državi razširjena diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti, zlasti diskriminacija na podlagi barve kože. Dojemanja, mnenja in stališča pa se še vedno zelo razlikujejo, odvisno od skupine, ki je diskriminirana, in od države do države;

pozdravlja zavezo Komisije, da bo izvedla celovito oceno veljavnega pravnega okvira EU za boj proti diskriminaciji, rasizmu in ksenofobiji in spremljala uporabo direktive o rasni enakosti (2) ter zagotovila pravilno izvajanje okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji (3);

poudarja, da mora biti boj proti diskriminaciji na vseh področjih prednostna naloga EU, vendar ugotavlja, da trenutno obstajajo vrzeli v protidiskriminacijski zakonodaji EU, saj so nekateri razlogi za diskriminacijo obravnavani le na področju zaposlovanja in dela; poziva predstavnike držav članic v Svetu, naj zaključijo pogajanja o horizontalni direktivi o enakem obravnavanju (4), ki je blokirana že vse od leta 2008, ko jo je Komisija predlagala;

pozdravlja, da je Komisija prvič priznala, da obstaja strukturni rasizem, ki je del socialnega, gospodarskega in političnega sistema, v katerem živimo, in menila, da je treba to vprašanje obravnavati s celovito politiko. Zato je treba spremeniti pristop EU k rasizmu;

pozdravlja, da je v akcijskem načrtu predlagana vrsta ukrepov, ki združujejo vse ravni odločanja v družbi, tudi civilno družbo in organe za enakost, za učinkovitejši boj proti rasizmu v Evropi, na primer z nacionalnimi akcijskimi načrti proti rasizmu;

ugotavlja, da je akcijski načrt korak naprej k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030, zlasti cilja 10 o zmanjšanju neenakosti;

pričakuje, da bo akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, ki bo objavljen leta 2021, zagotovil dodatno podporo enakosti na trgu dela, tudi za pripadnike rasnih (5) ali narodnostnih manjšin;

Strukturni rasizem – reševanje osnovnega problema

10.

poudarja pomen priznavanja zgodovinskih korenin rasizma. Ohranjanje spomina na kolonializem, suženjstvo in holokavst je pomembno za spodbujanje vključevanja in razumevanja. Odbor poziva k diskurzu, ki obsoja rasizem, spodbuja socialno vključenost in opolnomoča ljudi ne glede na raso ali narodnost;

11.

poudarja, da je ključni korak pri učinkovitem obravnavanju strukturnega rasizma opredelitev področij, kjer rasizem še vedno obstaja, kot so izobraževanje, stanovanjska politika, zdravstveno varstvo, zaposlovanje, dostop do javnih storitev, pravni sistem, kazenski pregon ali nadzor nad migracijami ter politična udeležba in zastopanje;

12.

poziva Komisijo, naj akcijski načrt za boj proti rasizmu obravnava širše ter skupaj s politiko priseljevanja in skupno azilno politiko EU;

13.

poudarja, da so potrebni celoviti podatki o diskriminaciji na podlagi rase ali narodnosti v Evropi. Če razsežnosti diskriminacije in neenakosti ne bomo merili in količinsko opredelili, ju bo zelo težko učinkovito obravnavati. Podatki o enakosti so lahko učinkovito sredstvo za boj proti diskriminaciji in izključenosti ter opozarjajo na položaj skupin, ki jim grozi diskriminacija, cilj pa je načrtovanje vključujočih politik in zagotavljanje njihovega izvajanja;

14.

meni, da podatki o enakosti zagotavljajo vpogled v obseg strukturnega rasizma in kako se boriti proti njemu, vendar so potrebne nove metode zbiranja podatkov o diskriminaciji in enakosti. Popolna skladnost z ustavnimi standardi, pravom EU o varstvu podatkov in Listino EU o temeljnih pravicah je osnovni pogoj za ublažitev morebitnih tveganj nepravilne uporabe ali zlorabe;

15.

pozdravlja odločitev Komisije, da bo izvedla posebno prostovoljno in anonimno anketo, s katero bo zbrala podatke o rasni in etnični raznolikosti svojih uslužbencev, s čimer bo v celoti upoštevala pravila o zbiranju podatkov; pri tem poudarja, da morajo podobne ocene opraviti vsi organi EU, saj je rasna in etnična zastopanost na vseh ravneh javne uprave EU bistvena za doseganje enakosti;

16.

ponovno poudarja „pomen izvajanja medsektorskega pristopa, ki je potreben, da se v izvajanje strategije vključijo ranljive osebe, ki se lahko srečujejo z več oblikami diskriminacije“ (6), s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so migrantke, otroci in mladostniki migranti brez spremstva ali LGTBI osebe; zato poziva Evropsko komisijo, naj ta medsektorski pristop v sodelovanju z državami članicami razvija še naprej in pripravi smernice za njegovo lažje izvajanje pri načrtovanju, upravljanju in ocenjevanju javnih politik;

17.

opozarja, da so tuji mladoletniki brez spremstva zelo izpostavljeni rasizmu in jim je treba nameniti posebno pozornost v skladu s strategijo EU o otrokovih pravicah (2021–2024);

18.

poziva k vključitvi protirasističnih politik v vse politike EU; poudarja, da bi morale za učinkovito spoprijemanje z večplastno diskriminacijo vse protidiskriminacijske politike temeljiti na presečnem pristopu;

19.

meni, da gospodarska razsežnost strukturnega rasizma pogosto ni upoštevana. Ta ustvarja znatne gospodarske stroške, saj ljudem preprečuje, da bi uresničili svoj potencial. Manj rasistična družba bo gospodarsko močnejša;

20.

poudarja, da so se zaradi pandemije COVID-19 še bolj pokazale in povečale obstoječe neenakosti, marginalizacija in diskriminacija v Evropi, okrepil pa se je tudi strukturni rasizem. Že tako ranljive osebe so še bolj prizadete. Poleg milijonov delavcev, ki so izgubili delo in dohodke, so najbolj prizadeti migranti na mejah, osebe s prekarno zaposlitvijo, osebe brez dokumentov, družine z nizkimi dohodki, brezdomci, starejši, ženske, invalidi in osebe s kroničnimi boleznimi, pa tudi številne rasne in etnične manjšine. Zato bi moral vsak odziv na pandemijo temeljiti na protidiskriminacijskem pristopu ter neposredno in posredno vplivati na rasizem na različnih družbenih področjih;

21.

ponovno poziva k „odločnim ukrepom za zaščito državljanskih svoboščin in demokracije v vse bolj digitalizirani dobi, med drugim k zmanjšanju nevarnosti vsesplošnega digitalnega nadzora in boju proti lažnim novicam, kampanjam dezinformiranja, sovražnemu govoru in diskriminaciji, predvsem pa rasizmu v digitalnem prostoru ne glede na to, ali ti negativni pojavi izvirajo iz EU ali od drugod“ (7);

22.

ponovno poudarja, da je „osrednji element vsakršnega prihodnjega regulativnega okvira za umetno inteligenco uvedba jamstev, da se zagotovi nepristranskost na področju umetne inteligence in da ta ne vodi v diskriminacijo na podlagi spola, etnične pripadnosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti“ (8);

23.

poudarja, da je treba obravnavati diskriminatoren odnos organov kazenskega pregona, policijsko nasilje in rasno profiliranje nekaterih rasnih ali etničnih skupin, ter meni, da morajo biti policija in organi kazenskega pregona zgled na področju boja proti rasizmu in diskriminaciji;

24.

meni, da je v državah članicah, v katerih so lokalne in regionalne oblasti pristojne za policijski nadzor, bistvenega pomena, da se sprejmejo ukrepi za boj proti rasizmu pri kazenskem pregonu in njegovo preprečevanje, nadzor nad policijskimi praksami, vlaganje v usposabljanje in razvoj teh organov ter pregledno obdelavo podatkov v zvezi z rasnim profiliranjem. Lokalne in regionalne oblasti bi morale pripraviti tudi celovite programe za preprečevanje nasilja v skupnosti, ki bi temeljili na javni varnosti in doslednem spoštovanju standardov EU na področju nediskriminacije pri policijskem delu;

25.

ponovno poudarja, da je „družba, v kateri so človekove pravice vseh skupin prebivalstva v celoti zagotovljene, ki spoštuje mednarodne in regionalne standarde ter se bori proti diskriminaciji, rasizmu in drugim oblikam nestrpnosti, ključnega pomena za preprečevanje nasilne radikalizacije in boj proti temu pojavu“ (9);

Lokalne in regionalne oblasti v prvih vrstah

26.

pozdravlja dejstvo, da akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 postavlja lokalne in regionalne oblasti v središče boja proti rasizmu; ugotavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti zaradi svoje bližine širši javnosti ključno vlogo pri spodbujanju in spoštovanju evropskih vrednot ter delujejo v prvih vrstah v boju proti rasizmu in kaznivim dejanjem iz sovraštva, pri zaščiti ranljivih skupin in manjšin ter pri spodbujanju socialne kohezije;

27.

poziva, naj se lokalne in regionalne oblasti glede na njihove odgovornosti in pomembno protirasistično delo, ki ga že opravljajo v okviru svojih pristojnosti, priznajo kot strateški partnerji pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju nacionalnih akcijskih načrtov;

28.

poudarja bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju usposabljanja in izobraževanja proti rasizmu ter ozaveščenosti o njem, zlasti med mladimi;

29.

meni, da je izjemno pomembno, da se lokalnim in regionalnim oblastem v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 iz skladov EU in instrumenta Next Generation EU namenijo finančna sredstva za spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti rasizmu in diskriminaciji na področjih, kot so dostop do trga dela, izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo ter stanovanjska politika. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost najranljivejšim skupinam in zagotoviti sredstva za skrbništvo tujih mladoletnikov brez spremstva, saj so zanje v mnogih primerih odgovorne lokalne in regionalne oblasti;

30.

meni, da bi bilo poleg akcijskih načrtov proti rasizmu na nacionalni ravni koristno sprejeti tudi lokalne in regionalne akcijske načrte, ki bi s konkretnimi ukrepi lahko pomagali odpraviti strukturni rasizem. To je tudi v skladu s stališčem Agencije Evropske unije za temeljne pravice in njenim poročilom za leto 2019, v katerem poudarja, da je treba v boju proti rasizmu sprejeti akcijske načrte na vseh ravneh. Lokalne in regionalne oblasti bi bilo treba ustrezno podpreti pri pripravi podnacionalnih akcijskih načrtov, med drugim z ad hoc pobudami za krepitev zmogljivosti;

31.

je pripravljen pri tem sodelovati in služiti kot platforma za nadaljnji razvoj ukrepov za boj proti rasizmu na lokalni in regionalni ravni, na primer s podpiranjem socialnega vključevanja, bojem proti energijski revščini in spodbujanjem dostopa do dostojnih stanovanj;

32.

poudarja pomen vključevanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti ter civilne družbe, da bi nacionalnim akcijskim načrtom za boj proti rasizmu zagotovili legitimnost in se učinkoviteje borili proti rasizmu v Evropi. Pomembna je tudi izmenjava dobrih praks med državami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter izmenjava ciljev in ukrepov iz načrtov proti rasizmu, ki so bili pripravljeni na različnih ravneh upravljanja;

33.

meni, da so za uresničitev potenciala prihodnjih predlogov Komisije o nacionalnih akcijskih načrtih za boj proti rasizmu potrebni zanesljivi postopki, da se zagotovi njihovo izvajanje v določenem časovnem okviru z jasnimi in merljivimi cilji ter da se napredek spremlja na nacionalni in evropski ravni, pri čemer mora Komisija prevzeti polno odgovornost za svoje nadaljnje ukrepanje;

34.

poudarja, da bi bilo treba dve leti po vzpostavitvi nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti rasizmu predvideti oceno njihove učinkovitosti, pri čemer bi morale lokalne in regionalne oblasti poskrbeti za celovito obveščanje;

Evropski odbor regij, institucije EU in pobude za boj proti rasizmu

35.

podpira pobudo Unesca Evropska koalicija mest proti rasizmu in zlasti pozdravlja evropske projekte, povezane z bojem proti rasizmu, vključno z nedavnim projektom SUPER – Support Everyday Fight Against Racism (Podpora vsakodnevnemu boju proti rasizmu) v okviru programa Evropske komisije za pravice, enakost in državljanstvo;

36.

poziva Komisijo, naj ga formalno vključi v postopek vsakoletnega imenovanja ene ali več „evropskih prestolnic vključevanja in raznolikosti“ kot načina za priznavanje in poudarjanje prizadevanj mest za uvedbo trdnih strategij vključevanja na lokalni ravni;

37.

izraža velik interes, da bi kot uradni partner sodeloval pri organizaciji vrha proti rasizmu, ki bo 21. marca 2021 potekal v povezavi z mednarodnim dnevom za odpravo rasne diskriminacije;

38.

meni, da bi morali imeti Odbor ter lokalne in regionalne oblasti, ki delujejo v prvih vrstah boja proti rasizmu in diskriminaciji, formalno vlogo pri izmenjavah, rednih posvetovanjih in dialogu z institucijami EU;

39.

pozdravlja obsežna prizadevanja Komisije, da bi okrepila politike, ki temeljijo na temeljnih vrednotah, in vzpostavila Unijo enakosti v EU z uvedbo številnih akcijskih načrtov in strategij za boj proti diskriminaciji iz različnih razlogov (rasa, enakost spolov, LGBTIQ, Romi, invalidi, antisemitizem); vendar glede na medsektorsko naravo omenjenih strategij meni, da bi bilo treba pripraviti ne le posamezna poročila o napredku, temveč tudi presečna poročila o napredku, v katerih bi se ocenil medsebojni vpliv različnih strategij in njihov skupni učinek pri več oblikah diskriminacije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

40.

podpira prizadevanja Komisije za oblikovanje Unije enakosti, ki bo s pomočjo nove notranje projektne skupine za enakost ščitila interese vseh ljudi, ne glede na raso ali narodnost, z vključevanjem enakosti in presečnosti v vse politike, zakonodajo in programe financiranja EU;

41.

se veseli sodelovanja s prihodnjim koordinatorjem za boj proti rasizmu, ki ga bo imenovala Komisija;

42.

bo sledil pozivu Komisije, naj bo dober zgled in izboljša reprezentativnost uslužbencev OR z zaposlovanjem in izbirnimi ukrepi.

V Bruslju, 7. maja 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) https://data.europa.eu/euodp/sl/data/dataset/S2251_91_4_493_ENG/resource/afca8c2e-a0a8-4a22-84ef-29a3a1fb9a1b

(2) Direktiva 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost.

(3) Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ.

(4) Predlog direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja (COM(2008) 426 final).

(5) Uporaba izraza „rasno poreklo“ v tem dokumentu in akcijskem načrtu ne pomeni sprejemanja teorij, ki poskušajo uveljaviti obstoj ločenih človeških ras.

(6) Mnenje OR 2016/2020 Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025.

(7) Mnenje OR 2354/2020 Strategija za oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope in evropska strategija za podatke.

(8) Mnenje OR 2014/2020 Bela knjiga o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju.

(9) Mnenje OR 6329/2015 Boj proti radikalizaciji in nasilnemu ekstremizmu: mehanizmi preprečevanja na lokalni in regionalni ravni.