Mnenje Evropskega odbora regij – Pregled trgovinske politike

(2021/C 175/04)

Poročevalec: Willy BORSUS (BE/Renew Europe) podpredsednik regionalne vlade Valonije in valonski minister za gospodarstvo, zunanjo trgovino, raziskave in inovacije, digitalizacijo, kmetijstvo, prostorsko načrtovanje, IFAPME in kompetenčne centre Referenčni dokument: COM(2021) 66 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

na splošno pozdravlja sporočilo Komisije z dne 18. februarja o odprti, trajnostni in odločni trgovinski politiki; je seznanjen s sklepi in priporočili v tem sporočilu, a ugotavlja, da ima tudi nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti;

2.

meni, da je treba trgovinsko politiko temeljito pregledati, da bi jo uskladili z zavezami iz evropskega zelenega dogovora za trajnostno in vključujočo rast, se odzvali na izzive digitalizacije, povečali konkurenčnost evropske industrije, prispevali k ustvarjanju delovnih mest v Evropi in izboljšanju življenjske ravni vseh državljanov; poudarja, da je treba s tržno politiko povečati odpornost Evropske unije, da bo sposobna ublažiti sedanje in prihodnje sistemske pretrese, zlasti tiste, ki so povezani s podnebnimi spremembami, povečanjem geopolitičnih napetosti in tveganjem novih pandemij in drugih zdravstvenih kriz;

3.

opozarja, da ima trgovina osrednjo vlogo v gospodarstvu EU in da je od izvoza v tretje države odvisnih na milijone delovnih mest v Evropi. Pred krizo zaradi COVID-19 je bilo v Evropi od izvoza odvisnih 35 milijonov delovnih mest, 16 milijonov pa jih je bilo odvisnih od tujih naložb. Z drugimi besedami, od izvoza je bilo odvisno eno od sedmih delovnih mest;

4.

je zaskrbljen zaradi pretresa, ki ga je kriza zaradi COVID-19 povzročila na mednarodnih trgih, in zaradi dodatnega poslabšanja razmer, ki so bile negotove že zaradi povečanih geopolitičnih napetosti. Po izsledkih nedavne raziskave generalnega direktorata za trgovino naj bi se leta 2020 mednarodna trgovinska izmenjava zmanjšala za 10 do 16 %; v Uniji s 27 članicami naj bi se izvoz v tretje države zmanjšal za 9 do 15 %, tj. za 282 do 470 milijard EUR (1); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo po napovedih Mednarodne organizacije dela (MOD) v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19 samo v Evropi izgubljenih 12 milijonov delovnih mest;

5.

ugotavlja, da se poleg socialno-ekonomskih težav državljani vse pogosteje sprašujejo o tem, kako so koristi globalizacije porazdeljene po vrednostnih verigah v vseh gospodarskih panogah in družbi kot celoti; zato meni, da je pomembno, da Komisija lokalne in regionalne oblasti, ki so državljanom najbližja raven upravljanja, v celoti vključuje v postopke v zvezi s trgovinskimi sporazumi EU in da se z njimi posvetuje. V zvezi s tem je zaskrbljen zaradi pristopa, ki ga je Komisija izbrala v nedavnih trgovinskih pogajanjih po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Singapur (mnenje 2/15 iz maja 2017), da bi se izognila „mešanim“ trgovinskim odnosom, tako da se pogaja le o trgovinskih sporazumih, v katerih ima EU izključno pristojnost;

6.

je trdno prepričan, da lahko samo trajnostni poslovni model, ki spoštuje vrednote EU, temeljne obvezne zakonodajne standarde EU in cilje trajnostnega razvoja, prispeva k dobrobiti in blaginji vseh, tako v EU kot zunaj nje;

Izboljšanje skladnosti med trgovinsko politiko in drugimi sektorskimi politikami Evropske unije v okviru okrevanja

7.

meni, da je treba zagotoviti večjo skladnost med trgovinsko politiko in politikami EU na področju kmetijstva, industrije, digitalizacije, konkurence, obdavčitve, socialnih zadev, okolja, prometa, podnebja, energije, razvoja in kohezije ter s temeljnimi pravicami EU; obžaluje, da Komisija v sporočilu premalo poudarja to potrebo po usklajenosti med različnimi sektorskimi politikami EU;

8.

opozarja na načelno zavezo svobodni izbiri, ki jo imajo javne oblasti na gospodarskem področju, da zagotavljajo, naročajo in financirajo storitve splošnega gospodarskega pomena;

9.

poudarja, da je treba v trgovinskih sporazumih zaščititi javne storitve in kritično infrastrukturo (javne storitve splošnega pomena), zato poziva, da se jih v velikem obsegu in ob zagotovljeni pravni varnosti izključi iz področja uporabe vseh sporazumov o prosti trgovini in naložbah, s tem pa tudi iz vseh določb o zaščiti naložb, na primer s pristopom k pogodbenim določbam o dostopu do trga, ki bi temeljil na pozitivnem seznamu, z upoštevanjem načela države z največjimi ugodnostmi in enako obravnavo državljanov;

10.

meni, da je treba pregled trgovinske politike izvesti vzporedno z usmerjenimi reformami določenih elementov politike konkurence EU in preoblikovanjem evropske industrijske in inovacijske politike, da bi na ključnih področjih podprli vodilni položaj EU v svetu; v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje posodobljeno strategijo EU na področju industrijske politike, ki je napovedana za april 2021;

11.

poudarja, da bi si EU morala prizadevati za globalno rešitev na področju obdavčitve digitalnih storitev, ki bo usklajena z ustreznim upravljanjem in pravili na svetovni ravni. Če v prihodnjih mesecih ne bo mogoče najti mednarodne rešitve, zlasti na ravni OECD, bi morala morda EU ukrepati sama;

12.

podpira zahtevo, da bi morali trgovinski in gospodarski sporazumi EU v skladu z načeli in pravili STO vsebovati poglavje s klavzulami proti davčnemu kriminalu, pranju denarja in agresivnemu davčnemu načrtovanju kakor tudi o sodelovanju med davčnimi organi. Komisija bi morala takšno poglavje vključiti v tekoča pogajanja in v veljavne sporazume, ko se bodo revidirali;

13.

glede kmetijske politike poudarja, da bi lahko trgovinska politika, ki ne zagotavlja spoštovanja visokih evropskih standardov o trajnosti in varnosti hrane na trgih tretjih držav močno oslabila notranji trg in ogrozila kmetijski sektor, zlasti če je že zdaj v težavah, s tem pa bi ogrozila tudi preskrbo EU s hrano, temeljni cilj skupne kmetijske politike, in gospodarjenje z zemljo v Evropi, ki je odvisno od delavcev v sektorju; ocenjuje, da bi morala revidirana trgovinska politika skupaj s kmetijsko politiko prispevati k splošni ohranitvi delovnih mest ter zaščiti kmetijstva tako, da se zajamčijo pravična plačila. Trgovinska politika mora kmetijstvu zagotoviti pravične konkurenčne pogoje med notranjim in zunanjim trgom, pri čemer mora imeti oskrba v Evropski uniji prednost pred proizvodnjo na zunanjih trgih. Hkrati je treba z notranjimi pravili za upravljanje trgov spodbuditi diverzifikacijo notranjega trga, da se zajamči njegova konkurenčnost, kar pa ne sme ovirati prizadevanj za krepitev trgovinskih odnosov z afriškimi državami;

14.

obžaluje, da sporočilo Komisije ne vsebuje rešitev za blaženje negativnega vpliva, ki ga lahko imajo trgovinski sporazumi na nekatere kmetijske sektorje, ki so že pod pritiskom ali oslabljeni na interni ravni; poziva k razmisleku o vzpostavitvi podpornega mehanizma za najbolj prizadete sektorje; v zvezi s tem je še vedno najbolj zaskrbljen zaradi negativnega vpliva, ki bi ga lahko imel osnutek pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem na nekatere kmetijske dobavne verige;

15.

opozarja na pomembno vlogo kohezijske politike pri izboljšanju konkurenčnosti regij Evropske unije s ciljno usmerjenimi naložbami, ki so prilagojene potrebam konkretne regije, zlasti v odročnih in oddaljenih regijah, kjer sta razvoj in modernizacija infrastrukture bistvenega pomena, v ključnih sektorjih, kot so omrežna infrastruktura, povezljivost, raziskave in inovacije, MSP, storitve informacijske tehnologije, okoljski in podnebni ukrepi, kakovostna delovna mesta in socialno vključevanje;

16.

meni, da trgovinska politika EU ne sme ogrožati prizadevanj Unije na področju razvojnega sodelovanja s tretjimi državami, ter poziva k uravnoteženemu in pravičnemu pristopu k prosti trgovini, ko gre za najšibkejša gospodarstva;

17.

podpira Komisijino predstavitev pravnega instrumenta proti izkrivljanju, ki ga na notranjem trgu EU povzročajo tuje subvencije, in poudarja, da je treba posodobiti in aktualizirati pravila EU o konkurenci;

18.

poziva Komisijo, naj dokaže, da je mogoče kratkoročno doseči ambiciozno posodobitev Pogodbe o energetski listini, da bi bila v skladu s cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in vključevala posodobljen pristop EU k zaščiti naložb, sicer je treba razmisliti o možnosti urejenega odstopa EU od te pogodbe;

19.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za hitro in urejeno prenehanje bilateralnih investicijskih pogodb, ki so še v veljavi znotraj EU;

Na poti k modelu odprte strateške avtonomije

20.

poudarja, kako pomembno je, da EU ostane odprto gospodarstvo in še naprej podpira prosto, pravično in trajnostno mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih in koristi vsem trgovinskim partnerjem; zato podpira prizadevanja Evropske komisije za reformo Svetovne trgovinske organizacije (STO). Naš cilj mora biti ponovna oživitev in okrepitev te organizacije, med drugim s posodobitvijo njenega načina dela na odločilnih področjih in odpravo vrzeli v njenem zakonodajnem okviru, da se bo lahko ustrezno odzivala na aktualne izzive v trgovinski politiki;

21.

pozdravlja model odprte strateške avtonomije, ki ga je predlagala Evropska komisija, ki mora privesti do odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike, ki izkorišča in ščiti naše gospodarske prednosti, jamči dostop do ključnih trgov in surovin, kakor tudi do bistvenega blaga in storitev; hkrati svari pred protekcionističnimi težnjami in poudarja, da mora Evropa ostati strateški globalni akter, ki spoštuje mednarodna pravila in jih je hkrati pripravljen uveljavljati;

22.

meni, da je zato potrebno kartiranje naših vrednostnih verig, pri katerem bi sodelovali pristojni regionalni organi, da bi opredelili in zmanjšali odvisnost strateških sektorjev ter povečali odpornost najobčutljivejših industrijskih ekosistemov, zlasti na oddaljenih in izoliranih območjih, kot so najbolj oddaljene regije, in specifičnih področij, kot so zdravje, obramba, vesolje, hrana, digitalizacija in kritične surovine; namerava spremljati rezultate dela, ki ga trenutno opravlja Komisija, da bi opredelila strateške odvisnosti in najobčutljivejše industrijske ekosisteme;

23.

poudarja, da lahko to vključuje diverzifikacijo proizvodnje in dobavnih verig, strateško kopičenje zalog, spodbujanje naložb in proizvodnje v Evropi, iskanje alternativ in spodbujanje industrijskega sodelovanja med državami članicami;

24.

ugotavlja, da je kriza zaradi COVID-19 osvetlila potencial ustvarjalnosti in inovativnosti v regionalnih ekosistemih ter spodbudila nove sodelovalne pristope v odziv na izzive na področju oskrbe, na primer z medicinskimi pripomočki in zdravili; ocenjuje, da bi EU morala pospešiti krepitev lokalnega gospodarstva v nekaterih industrijskih panogah ter spodbujati inovativne evropske vrednostne verige z dopolnjevanjem ekosistemov, zlasti s podporo sodelovanju med akterji; ocenjuje, da so politike grozdov in sodelovanje med grozdi koristni vzvodi za ustvarjanje kritične mase in zadovoljevanje potreb malih in srednjih podjetij (MSP); ocenjuje, da bi lahko oblikovanje kritične mase povpraševanja po določenih strateških proizvodih in njena vidnost na notranjem trgu prispevala k preselitvi določenih delov proizvodnje in razvoju konkurenčne proizvodnje na ozemlju EU, zlasti s pospešitvijo dajanja inovativnih rešitev na trg;

25.

opozarja, da je treba v okviru izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI) razviti specifične akcijske načrte za vsako od strateških vrednostnih verig, opredeljenih v EU, saj so pomembni za zeleni in digitalni prehod ter za krepitev vodilne tehnološke vloge Unije, zlasti na področju baterij, mikroelektronike in vodika;

Le trajnostni poslovni model lahko prispeva k dobrobiti in blaginji vseh, tako v EU kot zunaj nje

26.

ugotavlja, da je v sporočilu omenjen pregled akcijskega načrta EU v 15 točkah o učinkovitem izvajanju in izvrševanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih; zadovoljen je, ker bo pregled zajemal vse zadevne vidike izvajanja in izvrševanja navedenih poglavij, vključno s področjem uporabe zavez, mehanizmi spremljanja, možnostjo sankcij zaradi neskladnosti, klavzulo o človekovih pravicah ter institucionalno ureditvijo in potrebnimi viri; obžaluje, ker ta pregled in sporočilo nista bila pripravljena na usklajen način, zadovoljen pa je, da je bil zaključek pregleda prestavljen na zgodnejši datum konec leta 2021; poziva, naj bo pregled opravljen čim bolj pregledno in vključujoče;

27.

s tem v zvezi meni, da je treba evropske okoljske, podnebne in socialne standarde, kot so standardi, ki jih povzemata evropski zeleni dogovor in evropski steber socialnih pravic, vključiti v vse trgovinske sporazume, ki jih sklene Evropska unija. Veljati morajo za minimalne zahteve, ki sta jih dolžni izpolnjevati obe strani; ocenjuje, da bo to prispevalo k uspešnosti evropskih MSP in panog, ki te standarde spoštujejo, hkrati pa pozitivno vplivalo tudi na podjetja, ki z njimi trgujejo;

28.

ocenjuje, da mora biti EU odločnejša glede spoštovanja in promocije človekovih pravic na eni strani ter socialnih, okoljskih in podnebnih standardov iz svojih trgovinskih sporazumov na drugi; izraža zadovoljstvo, da je Komisija vzpostavila pritožbeni mehanizem, ki omogoča opozarjanje na kršitve zavez o trgovini in trajnostnem razvoju; podpira zahtevo, da vsaka pogodbenica v svoji zakonodaji in praksah na celotnem svojem ozemlju spoštuje, spodbuja in učinkovito izvaja mednarodno priznane temeljne delovne standarde, kot so opredeljeni v temeljnih konvencijah MOD;

29.

podpira predlog Komisije, da se Pariški sporazum o podnebnih spremembah obravnava kot bistveni element v prihodnjih trgovinskih in naložbenih sporazumih ter da se v teh sporazumih prednostno obravnava učinkovito izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti;

30.

spodbuja učinkovito izvajanje z nagrajevanjem partnerskih držav, ki izpolnjujejo zaveze na področju trgovine in trajnostnega razvoja. Pogodbenice bi morale glede na učinkovito izvajanje določb iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju po potrebi postopno zniževati tarife, ter določiti pogoje, ki naj bi jih države izpolnile za takšno znižanje, vključno z možnostjo odprave takšnih posebnih tarifnih postavk v primeru kršitve navedenih določb;

31.

meni, da je zagotavljanje pravičnosti in trajnosti za vse edini način, da se prispeva h globalnim spremembam, ki jih zahtevajo mnogi državljani;

32.

v zvezi s tem z zanimanjem pričakuje predlog, ki naj bi ga Komisija predstavila leta 2021 in se nanaša na oblikovanje učinkovitega mehanizma za ogljično prilagoditev na zunanjih mejah, ki bi bil v skladu s pravili STO in bi podjetjem, ki poslujejo na enotnem trgu, zagotavljal lojalno konkurenco ter prispeval h konkurenčnosti evropske industrije. Ta mehanizem bi moral sprva dopolnjevati brezplačno dodelitev pravic do emisij CO2 in nadomestilo za cene električne energije za primarno industrijo, nato pa ju dolgoročneje nadomestiti;

33.

ocenjuje, da je treba posebno pozornost nameniti tudi spodbujanju odgovornega podjetništva in preglednosti dobavnih verig; pri tem zlasti podpira pobude na evropski ravni za okrepitev mehanizmov potrebne skrbnosti; ocenjuje, da je tudi to pomembno za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu EU;

34.

izraža zadovoljstvo, da je Evropska komisija imenovala glavnega uradnika za trgovinsko skladnost, ki je med drugim zadolžen posebej za nadzor pravilnega izvajanja obveznosti na področju trajnostnega razvoja, zlasti glede podnebnega programa in pravic delavcev; upa, da bo ta vzpostavil obsežno in stalno komunikacijo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter civilno družbo; namerava spremljati, ali so temu uradniku dodeljena zadostna sredstva, da bo lahko dosegel svoje cilje;

Zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja v EU

35.

meni, da so pri delu v zvezi ratifikacijo celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko potrebne dodatne zagotovitve za spoštovanje človekovih pravic in socialnih standardov;

36.

poudarja pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev, da bi podjetja lahko ostala konkurenčna na notranjem trgu in na mednarodni ravni znotraj svetovnih vrednostnih verig; ocenjuje, da je nujno okrepiti izvajanje sedanjih pravil in odločneje uporabiti instrumente trgovinske zaščite v boju proti praksam izkrivljanja trga, ki potekajo v tretjih državah;

37.

pozdravlja dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom o zakonodajnem predlogu uredbe za okrepitev uveljavljanja trgovinskih pravil, ki je odziv na trenutni zastoj pri delovanju pritožbenega organa STO in se bo uporabljala tudi v okviru dvostranskih ali regionalnih trgovinskih sporazumov, če eden od partnerjev enostransko uvede sankcije proti EU in blokira postopek reševanja sporov, določen v sporazumih; poudarja, da bi ta uredba razširila možnosti EU za uvedbo povračilnih ukrepov, kot so carine in količinske omejitve, pa tudi omejitve pri javnih naročilih, na storitve in intelektualno lastnino; podpira tudi točko „vse na enem mestu“, ki jo je vzpostavila Komisija, da se bodo vse kršitve določb o pravicah delavcev, boju proti podnebnim spremembam in spoštovanju človekovih pravic obravnavale na isti ravni kot pritožbe v zvezi z dostopom do trgov naših trgovinskih partnerjev;

38.

meni, da je treba pravila o konkurenci pregledati z vidika izzivov glede konkurenčnosti zunaj EU, praks tretjih držav in nove realnosti inovacijskih ekosistemov; konkurenčnost na notranjem trgu in dostop MSP do evropskih in svetovnih vrednostnih verig morata ostati bistvena elementa uravnoteženih, učinkovitih in neodvisnih evropskih pravil o konkurenci;

39.

se strinja, da mora EU odločneje vztrajati pri recipročnosti in se boriti proti protekcionizmu pri dostopanju do trgov javnih naročil v tretjih državah;

40.

poudarja, da so neposredne tuje naložbe pomemben vir rasti, delovnih mest in inovacij, vendar lahko kljub temu pomenijo tveganje za nacionalno varnost in javni red v Evropski uniji pri občutljivih sektorjih, zato so potrebni nacionalni sistemi za pregled naložb;

Boljše predvidevanje in upoštevanje negativnih zunanjih učinkov sodelovanja v mednarodni trgovini

41.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prostotrgovinski sporazumi trenutno ne prinašajo koristi vsem regijam, da so nekaterim gospodarskim sektorjem pogosto v škodo in da MSP ne izkoriščajo v celoti potenciala prostotrgovinskih sporazumov ter da jih bolj prizadene nepoštena konkurenca, ki jo povzročajo ukrepi nekaterih tretjih držav; obžaluje, da Komisija v sporočilu ne predlaga nikakršnih načinov za blaženje morebitnih negativnih učinkov trgovinskih sporazumov; kljub temu je zadovoljen, da namerava Komisija zasnovati več digitalnih orodij in spletnih portalov posebej za MSP, ki jim bodo v pomoč pri vključevanju v te sporazume, odpiranju novih priložnosti, povezanih z dostopom do javnih naročil, in boju proti nepošteni konkurenci;

42.

podpira namero Komisije, da pripravi poseben zakonodajni akt, ki bo med drugim potreben za izvrševanje s trgovino povezanih določb sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom;

43.

podpira pripravo instrumenta za odvračanje od prisilnih ukrepov;

44.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo MSP v mednarodnih trgovinskih odnosih EU, saj ustvarijo več kot 58 % vsega izvoza iz EU in več kot 46 % vsega uvoza v EU (2). V zvezi s tem poudarja potrebo po učinkoviti trgovinski politiki EU, ki ščiti MSP, ki so veliko bolj ranljiva in izpostavljena nestanovitnosti mednarodnih trgovinskih odnosov kot velika podjetja; zato izraža zadovoljstvo zaradi poudarka na MSP v sporočilu Komisije;

45.

je trdno prepričan, da je treba pregledati model ocene učinka ter izvesti celovite in poglobljene ocene učinka (po sektorjih in podsektorjih, po geografskih območjih – po državah/regijah – v EU, in sicer glede učinka na MSP ter socialnih, okoljskih in podnebnih vidikov ter spoštovanja človekovih pravic) vseh veljavnih sporazumov, pa tudi skupne ocene učinka (na podlagi enakih meril) vseh veljavnih sporazumov, da se zagotovi usmerjanje trgovinske politike Evropske unije v korist vseh, podjetij in državljanov; obžaluje pomanjkljivosti v sporočilu Komisije v zvezi s tem; ugotavlja, da Komisija v sporočilu navaja, da bo izvedla samo naknadno oceno učinka sporazumov EU na ključne okoljske vidike, vključno s podnebjem, poskrbela za boljše razumevanje posledic različnih delov trgovinske politike na enakost spolov ter izvedla druge analize (pri čemer ne navaja podrobnosti) o učinkih trgovinskih politik na zaposlovanje in različne vidike socialnega razvoja;

46.

ocenjuje, da je treba posebno pozornost nameniti težavam MSP; podpira prizadevanja Komisije za okrepitev orodij za dešifriranje trgovinskih sporazumov, zlasti kar zadeva pravila o poreklu; meni, da je treba MSP pomagati premostiti pomanjkanje strokovnega znanja za dostop do trgov tretjih držav, in sicer z uporabo razpoložljivih svetovalnih in podpornih storitev na ravni držav članic, regij in trgovinskih zbornic ter lajšanjem dostopa do zunanjih strokovnjakov;

47.

meni, da bi se evropska podjetniška mreža, ki obstaja v 60 državah, ter mreža nacionalnih in regionalnih organov za spodbujanje trgovine, ki je del Združenja evropskih organizacij za spodbujanje trgovine (ETPOA), prisotnega v 180 državah, lahko v večji meri uporabili za podpiranje MSP pri vstopu na tuje trge; poleg tega bi morala EU vzpostaviti „kontaktne točke za sporazume o prosti trgovini“, ki bi bile kar se da blizu MSP ter upoštevale načelo „pomisli na male, deluj regionalno“, pri čemer bi morali imeti regionalni organi za spodbujanje trgovine vodilno vlogo;

48.

meni, da bi bil v okviru projekta InvestEU potreben poseben pristop za inovativna MSP, ki bi se želela uveljaviti na mednarodni ravni. Tako bi se lahko ustrezno krila tveganja za tovrstna podjetja in spodbujala njihova rast na mednarodni ravni;

49.

ocenjuje, da bi bilo treba ob upoštevanju zelenega dogovora EU revidirati sedanji okvir državnih pomoči, kakršno je mednarodno partnerstvo za sodelovanje na področju energetske učinkovitosti, da se olajšajo naložbe in amortizirajo stroški delovanja sodelovalnih/transnacionalnih projektov, ki jih izvajajo tovrstna podjetja. Zato je zadovoljen, da je Komisija 23. februarja 2021 začela javno posvetovanje, ki bo trajalo do 20. aprila 2021 in s katerim poziva vse deležnike, naj oddajo pripombe glede predloga o ciljno usmerjeni reviziji sporočila o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa (3).

---

(1)  https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2020/may/tradoc_158764.pdf

(2)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/International_trade_in_goods_by_enterprise_size#Share_of_SMEs_in_total_trade_.28intra_.2B_extra-EU.29

(3)  https://ec.europa.eu/competition/consultations/2021_ipcei/draft_communication_sl.pdf, povezava do javnega posvetovanja: http://bit.ly/3dEFgeM.